162. St. — 5. leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D Inozemstvo: Mesečna 20 D. Letno 240 D ^gtash enostoipna mm vrsta za eskrat 50 para, večkrat popast pevšatirasia. Posamezne številke 1 Din. V Ijthfiani, v torek 18. iulila 1922 JUGOSLA, Uredništvo: ■ -'Uj , ■JANA Vi« jfon 360i 9 lefon 44. ičajo. Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor. Seia narodne skupščine. KRITIKA VOJAŠKEGA ZAKONA. Beograd, 17. jul. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine odgovarja pred prehodom na dnevni red Vojni minister general Vasič na vprašanje poslanca Aliča glede ugodnosti Vojakov-hranilcev. Poslanec Alič Pj^vi, da zemljiška knjiga ne more piti točna za merilo, ali je kdo kra-jjdlee ali ne. Navaja razne slučaje, iz katerih je razvidno, da se v tej stva-?* oblasti ne smejo ravnati po tej knjigi. Zaradi tega predlaga, naj Srezka načelstva izdajo hranilcem uverenja. Kar se tiče vojaškega zakona, ki se ima raztegniti na vso državo, veli govornik, da ta zakon d! za to prikladen, ker odgovarja le iJrazmeram bivše kraljevine Srbije, kakšno naj bo najvišje UPRAVNO SODIŠČE. - Zbornica preide nato na dnevni fed: Nadaljevanje debate o proraču- • — Poslanec dr. Janko Šimrak v Jugoslovanski klub) kritizira vrhovno dražavno upravo. Govori o državnem svetu in veli, da je to naj-;Vlsje upravno sodišče, ki rešuje spore upravne naravi. Zaradi tega bi tnorali biti v tem vrhovnem svetu Najsposobnejši ljudje in najboljši strokovnjaki, možje, ki se v strankarskem življenju niso preizkusili. Državni svet mora biti kontrola delovanja vlade in minstrov. Ako bi ta Institucija hotela sloneti na strankah, Potem bi bila samo orodje v njihovih rokah in ne bi bila objektivna. V vrhovni upravi morajo biti posamezna plemena zastopana po svoji številni tnoči. To je temeljna osnova, na kateri mora biti zgrajena dobra državna uprava. 24 SRBSKIH, 4 HRVATSKI, 2 SLOVENSKA DRŽAVNA SVETNIKA! Od 30 državnih svetnikov naj bi bili po najnovejši dispoziciji le štirje Hrvati in dva Slovenca, vsi ostali pa Srbi. Iz tega se vidi, kako se hrvatski del naroda naravnost, provocira. (Ugovarjanje in hrup pri nekaterih poslancih.) So Hrvatje brez stranke In sposobni ljudje, te postavite kot strokovnjake! (Ugovori.) Ako je državni svet tako sestavljen, kako bo šele državna kontrola, ki vodi državni svet. Jasno je, da niti državni svet niti glavna kontrola nebo imela avtoritete in moralnega življenja. (Ugovori.) DRAGE DVORNE PISARNE I. I. D. Govornik preide nato na dvome pisarne in veli, da je vsota 616 milijonov dinarjev večji proračun, kakor za kakšno ministrstvo. — Radiltal-ski disident dr. Ivanič pravi, da dobiva kraljevič Gjordje redne. apana-že 60.000 dinarjev in 120.000 draginj-ske doklade. Glede državnega sveta veli, da je sramota, da se stranke niso mogle sporazumeti, kako naj se zasedejo mesta v državnem svetu. Zahteva zakon, s katerim naj se uki-nijo ministri na razpoloženju. Republiknec Jovan Gjonovič govori zlasti o kraljevi civilni listi, ki po današnjem tečaju francoskega franka znaša 60 milijonov dinarjev. To so večji izdatki, kakor za narodno skupščino. Preide tudi na državni svet in veli, da je zeo velika pogreška, ker je imenovanje najvišjih upravnih sodnikov v državi čisto politično delo, tako da postaja državni svet popolnoma politična ustanova. ZA VEČINE PROTI MANJŠINAM. Socialist Etbin Kristan kritizira monarhistični sistem. Govori o dvornih pisarnah in napada zlasti pisarno za rede. Je odločno za to, da se sploh ukinejo redi. Napada tudi narodno skupščino, v kateri niso zastopani Hrvatje in komunisti. Da manjkajo Hrvatje v narodni skupščini so krivi hrvatski politiki. O komunistih pravi, da bi se to vprašanje dalo rešiti z razpustom narodne skupščine in z razpisom novih volitev. Z zakonom o zaščiti države je ustvarjen prejudic, po katerem utegne vsaka večina postopati po istem receptu napram onim, ki ji ne bodo poslušni. — Poročevalec naznanja potem, da ostane oddelek za državne pogodbe v ministrstvu za zunanje stvari, oddelek za vojno odškodnino pa v ministrstvu za pravosodje. Sprejme se predlog zemljo-radnika Voje Laziča, naj se v proračunu zmanjša postavka za razmejitev držav za pol milijona dinarjev. Znesek 847.000 dinarjev za vzdrževanje dvora naj se črta, namesto tega na naj se postavi vsota 10.000 dinarjev za vzdrževanje dvornega poslopja. — Zbornica preide nato na glasovanje o tem predlogu, ki pa se mora odložiti na jutri, ker v dvorani ni navzočih dovolj poslancev. Seja se prekine ob 1.40. Naša volna odlškodnista. Hkrati smo dobili s tako ureditvijo pravico, da se smemo poslužiti vseh beneficijev, ki so bili priznani Italiji in od katerih je treba v prvi vrsti omeniti onega, da se kompenzirajo obveznosti, ki nam jih nalagajo mirovne pogodbe. Gre tukaj predvsem za znesek, ki ga moramo plačati kot odškodnino za imovino, ki je prešla z ujedinjenjem v našo državno last. Posebne garancije za naš del vojne odškodnine mi nimamo. Kako se izplačuje vojna odškodnina, je določeno v mirovnih pogodbah. Doslej nam Nemčija na račun vojne odškodnine ni plačala ničesar v gotovini, ker so se iz vplačanih obrokov poravnale belgijske prioritete in so se vrnili stroški Franciji in Angliji za zasedbo nemških pokrajin. NASA DRŽAVA ŠE BREZ VOJNE ODŠKODNINE V GOTOVINI. .Na popoldanski seji narodne T“Upsčine govori finančni minister (7* Kumunudi o vojni odškodnini, vprašanje deleža vojne odškodnine, ju ga ima dobiti Jugoslavija, se je re-,*ho takole. Meseca julija 1920 se je fe,via*a ^{0nferenca v Spa, ki je do-lOčila razmerje, po katerem se vojna odškodnina razdeli med posamezne Zavezniške države. Po tem ključu bi Jugoslavija, Romunija, Grčija in ostale države, ki imajo pravico do vojne odškodnine, dobile skupaj 5 odstotkov od celokupne svote, ki jo ima plačati Nemčija. Naša država ni Pristala na sklepe konference v Spa, ampak je lani bil med našo državo rer Anglijo in Francijo sklenjen podmen sporazum, po katerem dobimo mi 5 odstokov od vsote, ki jo dobe ^vezniki, tako da bi od celokupne *ote pa našo državo odpadlo šest milijard zlatih mark. DAJATVE NEMČIJE. '0, *tone^emil,a Je °4 maia lanskega leta pa do °4škoriInarCa plačala na račun vcjne v nar . v blasu 491,807.211 zlatih mark, ca t dajatvah smo dobili do 31. rpar- tnarlc. j?blag0 V vrednos« 43,010.425 zlatih čfla konf-ParaCiJSlca komisiia je letos dolo-od NernPngeat bla2a, ki ga imamo dobiti kontingent6 na raču.n v°ine odSsodnlne. Ta zlatih marifr«StaV!!a Vrednost 73 milijonov od • Materijal, ki ga imamo dobiti »k&fpe * ’■ ^ 1S®. 1= * *» *e uvnM 1 ° VSei dnžavi je vo3na odškodnina “ekater-h Razen v mestu Be°2radu in 3 78« nnnLokraiev znaSa vsega skupaj ^88 000.000 dinarjev. Reparacijski fond raz- 2a nn S t6m denariev. Po poročilu odbora dobili rar° if10v!ne neprijateljskih držav smo ?&Q4.qqq iiaa^ey*Ci|e i6 ZCe9*k VOJNA ODŠKODNINA NAŠIM DRŽAVLJANOM. V istem fondu se nahaja tudi pozicija v znesku 228.000 dinarjev in kavcije, ki so jih položili razni tuji državljani pri nažih ustanovah in ki znaša 1,798.000 dinarjev. Vsega skupaj je v reparacijskem fondu 5,904.000 dinarjev. Od tega zneska smo prejeli dosedaj od Bolgarije in Nemčije razne živine. Od prodaje te živine dobi reparacijski fond 33 in pol milijonov dinarjev. Ministrstvo za promet je sklenilo dosedaj razne pogodbe, ki se nanašajo na blago v vrednosti 886 milijonov zlatih mark. Od tega smo doslej prejei 66 lokomotiv, 2551 zaprtih in 2178 odprtih vagonov. Razen manjših vsot je država izdala še 166,356.000 dinarjev za vojno odškodnino in ta denar je bil izdan zasebnim ustanovam, poljedelskim zadrugam, trgovcem, obrtnikom in beograjski občini. — Minister za pravosodje dr. Markovič izjavlja, da preživlja vprašanje vojne odškodnine razne faze. Zbirajo se podatki o odškodnini posameznim državljanom. V ministrstvu za pravosodje se dela tudi na tem, da se najprej odškodujejo oni, ki so s« borili za ujedinjenje. Tozadevni za- konski predlog pride kmalu pred narodno skupščino. Vpoštevati moramo zlasti invalide. — Po govorih različnih poslancev je sprejet dnevni red demokrata Agatonoviča, ki pozivlje vlado, naj do konca tega zasedanja predoži narodni skupščini zakon o vojni odškodnini in da se prednost prizna invalidom in gospodarsko šibkejšim slojem. IZMENJAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV MED ČEIiOSLOVAŠKO IN OGRSKO. Budimpešta, 17. julija. (Izv.) »Uj Nemzedek« poroča, da pridejo v kratkem v Budimpešto češkoslovaški pooblaščenci, ki se bodo pogajali zaradi obojestranske izmenjave vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v bankah. Govori se, da se v tej zadevi sestanejo sredi avgusta zastopniki vseh nasledstvenih držav h konferenci. BREZKONČNA FAŠISTOVSKA JUNAŠTVA. Rim, 17. julija. (Izv.) V Cremoni vlada mir. V Milanu so fašisti namesto komunističnega doma streljali na skupino delavcev, ki so priredili zabavo. Pri tem je bil ubit en delavec, ki ni pristaš nobene stranke, en šestletni otrok je dobil smrtnonevarno rano na trebuhu, en delavec pa je bil ranjen na roki. Storilci so pobegnili v avtomobilu. V Navarri so napadli komunisti skupino fašistov, ki so priredili izlet. Pri tem so bili ubiti en fašist in dva prebivalca. Iz Giuliane pri Napolju poročajo o novem spopadu med fašisti in komunisti. En komunist je bfl ustreljen, dva pa težko ranjena. ANGLIJA VABI NEMČIJO V ZVEZO NARODOV. Berlin, 17. julija. (Izv.) Kakor poroča »Morning Post«, je dal angleški zunanji urad preko, svojega poslanika D’ Abemona vedeti, naj bi Nemčija prosila za vstop z zvezo narodov. Dopisi listu »Frankfurter Zeitung« pa nastopajo zoper to, da bi Nemčija prosila za pristop k zvezi narodov, češ, da se mora- na podlagi izkušenj saarskih Nemcev s svetom zveze narodov smatrati, da bi imela Nemčija od svojega vstopa v zvezo narodov le škodo. LETOŠNJA ŽETEV V RUSIJI IZVRSTNA. Lyon, 17. julija. (Izv.) Hoover je izjavil v svojem poročilu, ki ga je poslal predsedniku Zedinjenih držav Hardingu, da bo letošnja letina v Rusiji izvrstna. UMIK JAPONSKIH ČET NA DALNJEM VZHODU. Moskva, 17 julija. (Izv.) Kakor Se poroča iz Cite, je prejel japonski poveljnik na Dalj njem vzhodu od japonskega vojnega ministra povelje, naj umakne svoje čete z ruskih ozemelj Daljnjega vzhoda najkasneje do meseca oktobra 1. 1922. Na ta sklep japonske vlade so bili vladjvostoški antiboljševiki popolnoma nepripravljeni. POŽAR PETROLEJSKEGA SKLADIŠČA Washington, 17. julija. (Izv.) Pri Beaurnontu v Texasu je strela užga-la veliko skladišče petroleja. Zgorelo je nad pol milijona sodov petroleja. Škpda znaša na poldrugi milijon dolarjev. Borzna poročila. Curih, 17. julija. Berlin 1.15, Newyork 52U75,, London 22.17, Pariz 42, Milan 23.65, Praga 11.70, Budimpešta 0.40, Zagreb 1.54. Varšava 0.095, Dunaj 0.0175. Praga, 17. julija. (Izv.) Dunaj 0.1075, Berlin 9.85, Rim 203.50, Budimpešta 3.45, Pariz 373, London 199.50, Newyork 44.56, Curih 858, avstrijske krone 0.13, italijanske lire 200.50. Zagreb, 17. Julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.26—0.275, Berlin 1925—19.75, Budimpešta 6.50—6.90, Italija 378.50—381, London 370 —373, Nevvyork 82.50—83, Pariz 677.50—684, Praga 191—192, Sofija 0—50, Švica 1600— 1625, Varšava 1-50—1.60. Valute: ameriški dolarji 81.25—82.75, mar rske krone 6.50— 0, nemške marke 19.50—-T, italijanske lire 375—0. Beograd, 17. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.275, Beriin 19.75, Budimpešta 6.50, Bukarešta 48.75; Italija 378, London 372, Newyork 82.75, Pariz 678, Praga 192, Švica 1595, Solun 0—210. Pouk is lidiieveaa sluiaia. Vlada je bila na predlog pravosodnega ministra sklenila, da Stejiča, ki je bil poskusil atentat na življenje našega kralja, ne predloži v pomiloščenje. Kralj pa je. poslužujč se pravice, ki je po ustavi pridržana edino le njemu, izjavil, da ne more niti kot kralj niti kot človek dopustiti, da se Stejič radi atentata na njegovo osebo jvsi ficira. Bodisi, da ;e ta kraljeva odločitev izšla iz njegove lastne inidjative, bodisi da je kralj, kakor se tudi govori, izpolnil obenem željo svoje soproge, naše kraljice, v vsakem slučaju dela isto čast njegovemu sren in njegovemu razumu. Kar ji pa daje posebno vrednost, je dejstvo, da se je kralj s svojim sklepom zavestno postavil v konflikt s svojo vlado, ki ga je celo hotela prisiliti, da sne svojo kraljevo besedo. Vlada je sicer naposled odnehala, da se tako izogne poostritvi nastalega konflikta; vse eno je ves dogodek zelo važen za presojanje naših razmer in silno poučljiv za izvestne stranke, ki z republikansko idejo več ali manj odkrito koketirajo ali pa naravnost zatrjujejo, da nam more le republikanska državna oblika prinesti zboljšanje sedanjih žalostnih razmer, češ, da je le monarhija kriva vladajočega zla. Poglejmo malo, v koliko je ta trditev opravičena. Po vidovdanski ustavi je kralj bolj predstavnik nego resnični imefitelj najvišje oblasti v naši državi. Tudi v drugih ustavnih državah deli vladar vrhovno oblast z ljudskim zastopom, s parlamentom in ne izvršuje vladarske oblasti sam, temveč po ministrih, ki so parlamentu za vsak vladarjev čin odgovorni. Še dalje gre omejitev vladarske oblasti v državah s takozvanim parlamentarnim režimom, kakor je Anglija — in tudi naša —, kjer mora kralj ministre imenovati iz vsakokratne parlamentarne večine, kjer torej vlada pravzaprav ni zaupnik vladarjev, temveč parlamenta, oziroma vladnih strank. V takih državah je vrhovna moč faktično v rokah vlade kot izvrševalnega organa parlamentne večine a vladar igra več ali manj le reprezentativno ulogo. Vsled tega nastaja lahko nevarnost — zlasti, če so voditelji večine močne osebnosti, ostali poslanci pa šibki — da se vlada v pomanjkanju proti-uteži in kontrole prevrže v oligarhijo, v klikarstvo. Proti tej nevarnosti obstoji v vseh demokratičnih državah s starim parlamentarizmom (Anglija in Francija), pa tudi v novejših republikah (Severna Amerika, Čehoslovaška, Švica) regulativ v inštituciji zgornjega doma. Prava demokracija namreč ne pomenja neomejene slobode vseh — kar bt bila anarldja —, niti neomejenih moči parlamenta in njegovih eksponentov — kar vodi do oligarhije —, temveč delitev naj višje oblasti in možnost medsebojne kontrole. V res demokratični, ustavni državi omejuje vladarja parlament. Ta je razdeljen v poslansko zbornico in senat, ki se med seboj omejujeta; vlado pa kontrolira parlament in upravno sodišče. Vsi ti nositelji enega dela vrhovne oblasti se torej med seboj omejujejo in kontrolirajo. Pri nas pa, z enim samim domom in še v tem brez kolikortoliko vplivne opozicije in brez upravnega sodišča je vsa moč osredotočena v voditeljih večinskih strank, ki kot ministri, s skoraj diktatorskimi močmi, upravljajo in vladajo nad vso državo. Nasproti njim nima kralj nikjer zaslombe, nikjer opore in je torej brez realne moči. Vrhu tega ni od njega odvisno, kdo bodi minister: to določujejo večinske stranke v svojih klubih; kakor tudi ni od njega odvisno. kako ministri upravljajo, ker se kot ustaven vladar v to ne sme in ne more mešat L Ali je torej kralj kriv sedanjih žalostnih razmer in ali bi se to spremenilo, če bi dobili republiko in mesto kralja predsednika? Kdo je tako naiven, da bi verjel, da bi se razmere res zboljšale, če bi na čelu države stal od parlamenta izvoljen predsednik? Ali je misliti, da bi katerokoli večina v naši skupščini izvolila predsednikom najpravičnejšega, najmo-drejšega in najplemenitejšega Jugoslovana? Ali ni nasprotno prav gotovo, da bi večinske stranke postavile na to mesto, zanesljivega »partizana«, ki ob najboljši volji ne bi mogel biti objektiven, ker je in ostane, odvisen od svoje stranke? In tudi če bi narod direktno volil; ali /a pričakovati, da bodo stranke mirno čakale, da narod sam odloča? Ali se ne dl razvila najstrastnejša agitacija, da bi se zopet koncentrirala le na kakega Pa-šiča, Pribičeviča, Stipicv Radiča ali Toneta Kristana? In od teh se pričakuje spas in odrešenje?! Jaz nisem brezpogojen monarhist, pa tudi republikanec nočem biti morda zato, ker je to danes zelo popularno in ker se o tem prav poceni lahko dobi sloves revolucionarnega ali vsaj radikalnega politika. Izjavljam pa odkrito-srčno, da je moje najglobokejše prepričanje, da brez monarhije sploh ne bi bilo prišlo do Jugoslavije in da bi ista prišla v zelo težek položaj, čim bi se jo hotelo spremeniti v republiko. Ravno Stejičev slučaj nam jasno kaže, da je pri kralju v važnem, odločilnem momentu vendar še najti srce in višji pogled na strankarske boje, dočim se strankarji, pa celo najvišji, ne plašijo niti prelivanja krvi, kadar gre za resnične ali namišljene strankarske interese. To pa izzivi j e odpor in mora dovesti do meščanske vojne. Republiko si more v Jugoslaviji želeti le tisti, ki hoče razbiti naše jedtn-stvo in našo državo. Kdor pa hoče jo konsolidirati in ojačiti, ta mora skrbeti v prvi vrsti za pravično in demokratično razdelitev najvišje oblasti med narodom in kraljem, med centralo in pokrajinami, kar je mogoče le po razumni reviziji ustave. Dr. Otokar Rybctr. Mirov&a manifestacija pariškega cSeiavstufa. Pariz, 17. julija. (Izv.) Snoči so priredili francoski socialni demokrati velike manifestacije za mir, katerih sta se udeležili tudi angleška in belgijska socijalno-demokratska stranka. Francoski socijalistični poslanec Sembat je izjavil, da leži odločitev v Nemčiji. Odvisno pa je od drugih narodov, ali bo imela Nemčija mir sli ne. Angleški poslanec Wheed je omenjal, da zahteva neodvisna delavska stranka Anglije revizijo versaillske mirovne pogod-be. BelgijSiU delavski voditelj Van-dervelae je izvajal: Pred šestimi me-seci smo izjavili, da je neobhodno potrebno mednarodno posojilo Nem- čiji in znižanje njenih dolgov. Naši nasprotniki so takrat govorili, da smo prismojeni, danes pa že stoje na istem stališču kakor mi. Rim, I*. julija. (Izv.) Italijansko letalo, ki pluje preko Evrope, je moralo med Beo* gradom in Sofijo dvakrat pristati, In sicec pri Nišu radi slabega vremena in prf Ca-ribrodu radi slabega bencina. Vožnja med imenovanima dvema krajema je radi tega trajala okoli 24 ur. Moskva, 17. julija. (Izv.) Po zasegi cerkvenega imetja se je zbralo 354 kg zlata, 293 kg srebra, 55 kg biserov in 43.000 različnih draguljev (rubinov, ametistov ia safirovl , ^tran ž. wjfCGOSlAVlJA" f' 1922. irrirnt Ti žfe^ngl II So iDooslonste oit V izdanju »Jutra« od 12. t. m. čitam fevadek iz govora, ki ga je imel vodja radikalne stranke Ljuba Jovanovič v seji skupščine od 11. t. rn. in v katerem se nahaja od istega lista mastno podčrtan stavek: »Srbija je vedno poudarku politiko Jugoslovanstva, dočim je dr. Irumbič ustvaril v inozemstvu lir-vatski odbor (živahno odobravanje)*. — Ne čudim se strankarskemu organu, da citiran odstavek z mastnim podčrtavanjem poudarja brez vsake pripombe, s čemer nekako usvaja upravičenost do-tičnega očitka na naslov »Jugoslovanskega odbora*. Ali čuditi se moram, da se je dal zavesti v polemiki do take ue-upravične trditve tako odličen državnik, kakor je Ljuba Jovanovič, ki je vendar imel obilo prilike upoznavati sestavo in delovanje Jugoslovanskega odbora za časa svetovne vojne v dotiki z istim. Nočem se tukaj baviti z vprašanjem, kdo je za časa vojne bolj zastopal politiko Jugoslovanstva v inozemstvu, ali srbska vlada ali »Jugoslovanski odbor«. O tem bodo govorili dokumenti, ki jih priobči v kratkem »Jugoslovanski odbor«. Omenjam samo mimogrede, da je za jugoslovansko stvar zaslužni pok. Fran Supilo smatral politiko srbske vlade za tako enostransko srbsko, da je zahteval od »Jugoslovanskega odbora«, da se njegovemu kurzu upre ter da je isti leta 1917. izstopil iz odbora, ker le-ta ni hotel pristati na njegove tozadevne zahteve. Iz tega sledi Jasno na eni strani, da srbska ylada ni vedno poudarjala politike Jugoslovanstva, kakor to trdi Ljuba Jovano- vič, na Srugi strani pa, da Je vkljuS temu »Jugoslovanski odbor« šel do skrajne meje samozatajevanja ter v interesu stvari lojalno sodeloval še s srbsko vlado, oziroma gosp. Pasičem. Pa tudi sestava odbora je bila taka, da se ne more govoriti upravičeno o »Hrvatskem odboru«. Akoravno je bil »Jugoslovanski odbor« ustvarjen v svrho, da nastopa v inozemstvu proti pretenzijam Italije na hrhatsko in slovensko ozemlje ob Adriji, je sprejel v svojo sredo devet skrbskih in skupno število 26 v Evropi delujočih članov in sicer 3 iz kraljevine Srbije (Stojan Protič in univerz, prof. Pavle Popovič in Božo Markovič) in 6 iz Preka (Peiv Slepčevič, Nikola Stojanovič in Dušan Vasiljevič iz Bosne, Vc!;!:o Petrovli iz Vojvodine >n Jovo Banjanin iz Like in Ciro Kamena-rovič iz Kct. Eokc). Slovenci so bili 4 člani odbora (Tomo Šorli, dr. Vošnjak, dr. Zupanič in podpisani). Da ni bilo več Slovencev v odboru, temu ni bil kriv dr. Trumbič, ki Je pozival Iz Rima in iz Švice še druge Slovence — ž a 1 i b o g brezuspešno — naj se priključijo odboru med temi posebno enega gospoda, ki sedaj igra veliko vlogo med mladini in ki bi bil Trot spreten žurnalist la-hLa veliko koristil in deloval za našo propagando v !nc=cmstvu. .Tc!2£o _ sem smatral za potrebno ugotoviti, da javnost ne ostane pod vtisom neupravičenih očitkov na naslov »Jugoslovanskega odbora«, ozir. njegovega predsednika. Na BIe3u, 13. lulija 1922. Dr. Gustav Gregorin. Srn posl« Iv. Bela » snijalni o ian Dioii Pričakovali smo, da bo narodna skupščina mogla preiti v pravilno podrobno razpravo. Danes pa vidimo, da obstojajo glede izdatkov vrhovne državne uprave pogreški, ker predstoječl državni proračun ne uvažuje medtem sprejetih novih zakonov, tičočih se državnega sveta, glavne kontrole in upravnih sodišč. Naravno bi bilo, da pove vladna večina oz. vlada, koliko potrebujemo letno za državni svet, za glavno kontrolo In za upravna sodišča. Prehajamo v podrobno debato, dasl pravzaprav ne vemo, koliko znašajo Izdatki naše vrhovne državne uprave Dovolite, da navedem najprej državni svet, o katerem je včeraj Član .vladne večine trdil, da nima kvoruma, da je po ujedinjenju sicer izdajal odloke, da se pa ministri njegovih odlokov niso hoteli držati. Današnja vlada, ki nima niti večine v parlamentu, se postavlja na Stališče, da imenuje po strankarskem ključu, 18 državnih svetnikov ta da pripuščajo opoziciji dvojico ali trojico. K takim činom misli krasiti naše popol. edinstveno in ravnoprav-nost. Toda vlada bi morala pri tem računati s celokupnim narodom, ker ni samo vlada radikalno-demokrat-ske stranke, temveč na žalost vlada celokupnega jugoslovanskega naroda. Kakor rečeno, vlada ni predložila f podrobno razpravo natančnega proračuna vrhovne uprave. Radi tega ni mogoče preiti v strokovno kritiko, ker posamezni podatki niso znani. Finančni odbor je sestavil nekako izvestje, ki vsebuje veliko lepih besedi. Toda iz teh lepih besedi razvidim, da nima prave slike o na- ših dolgovih, da ne ve, kako ti dolgovi amortizirajo in kolikšna svota je za vsakoletno amortizacijo potrebna. Finančni odbor se je na pr. postavil na komodno stališče, ko je trdil, da imamo 18 ministrov na razpoloženju, ki prejemajo plačo in dodatke po členu 5. Dejstvo pa je, da obstojajo tudi taki ministri na razpo-ženju, ki nimajo pravice do prejemkov po tem členu, ker so prestali biti narodni poslanci in je že poteklo leto, v katerem se smejo imenovati ministri na. razp. Fin. odbor je enostavno prešel preko važn. vprašanja, koliko imamo pravih in koliko krivih ministrov na razpoloženju. Radi tega ne vemo, kdo so ti ministri in kakšno plačo prejemajo. Specialiteta naše centralistič. države je tudi, da fungirajo plače ministrov na razpoloženju kot spacijelnl izdatki Srbije. Če že govorim o naši vrhovni upravi, moram izpregovoritl tudi o uradniškem vprašanju, katerega se je dotaknil g. Ljuba Jovanovič v svojem govoru proti dr. Trumbiču, Ljubi Jovanoviču je očividno bilo do tega, da pokaže to vprašanje v strankarski luči in da opraviči delo vlade in svoje stranke. Njegov nastop proti prečanskemu uradnlštvu moram najostreje obsojati. Znano je da je srbski činovniški zakon danes star že deset let in da je izšel iz pa-trijarhalnih časov in prilik. Znano je tudi, da se je ravno radikal, stranka borila proti činovniški korupciji, ki so jo v prejšnji kraljevini Srbiji uvedli naprednjaki in liberalci. Tega zakona nikakor ne bi smeli imenovati modernega, ker ne opredeljuje pravic javnega uradnika. Samo v kraljevini Srbiji je mogoče, da partijski minister in načelnik prisili uradnika po 25 letih poštene službe, da poda ostavko. Ko se je sestavila prva centralna vlada, tedaj se je reklo, da bodo ostali prečanski zakoni tako dolgo v veljavi, dokler ne bo srejet edinstven zakon za cclo državo. To zakonito izjavo so kršili ministri, ki postavljale partizanske osebe, ne da bi se bilo vprašalo, ali so za taka mesta usposobljene ali ne. V take podrobnosti se g. Ljuba Jovanovič pri svojem napadu na prečansko uradništvo ni hotel poglobiti, temveč se je zaletel v osebo g. Drinko-viča, češ, da je nastavljal odpadnike, novinarje in profesorje. Tozadevno je gospod Jovanovič naštel imena uradnikov delegacije ministrstva financ v Sarajevu, ki naj dokažejo, da so ti uradniki odpadniki, novinarji in profesorji. Če pa je vsak človek z neslovanskim imenom odpadnik države, tedaj bi tudi g. Kumanudi in marsikdo drugi srbski, hrvatski in slovenski Človek bil odpadnik. Protestirati morah proti temu, da se nabirajo imena in da se pod sugestijo teh imen preganja prečanske uradnike kot protidržavne. Krivda radi slabe uprave ne zadene podrejenega uradništva, temveč ministrstva in načelnike. Ta ministrstva še danes nimajo točnega pregleda o delu podrejenih uradnikov v posameznih pokrajinah. Načelniki policijske in žandarmerijske službe na primer dobivajo iz Hrvatske točne odgovore v določenem roku, iz južne Srbije in Makedonije pa jim sploh ne odgovarjajo. Ravnokar čujem, da gospod Marinkovič ni dal ostavke radi nezaupanja demokratskega kluba, temveč ker uradniki niso izvajali njegovih naredb. Danes pišejo naši časopisi o dogodkih v Južni Srbiji objektivno. Vemo, da je nesrečnega stanja v teh južnih krajih kriva slaba uprava, da so krivi uradniki, ki ne spoštujejo zakonov. Nisem pričakoval izpada proti prečanskemu uradništvu, ki je prej trpelo pod tujo upravo in ki je po ujedinjenju posvetilo vse svoje sile mladi državi, medtem ko so se ministri igrali vladne krize in je naše nacijonalno bogastvo propadalo. Odgovornost radi slabe uprave pada na načelnike in posamezne ministre. Gospod Jovanovič se je doteknil tudi carinskih posrednikov. Od prvega početka sem bil proti carinskim posrednikom in komisarjem po ruskem vzorcu. Nisem uvideval, da so med železnico in trgovcem potrebni posredniki. Saj morata vendar oba, železničar in carinski činovnik, poznati carinski postopek. In dogodilo se je, da je carinsko uradništvo v velikem Številu zapustilo državno službo in preko noči prevzelo carinsko posredništvo. Na ta način je državna uprava bila oškodovana na dobrih močeh. Pričakoval sem tudi, da bo predsednik vlade pri podrobnem pretresu vrhovne uprave podal pojasnila o stanju uradniške pragmatike, da bi vsaj dobili nado, da se bo uradništvu dal pravičen uradniški zakon in da se bodo unificirali posamezni pragmatični sistemi. V demokratskem časopisju sem čital, da je ministrski komite že dovršil uradniško pragmatiko In jo oddal zakono-davnemu odboru. Gospod minister Trifkovič pa ravnokar zanika to vest. Vsa ta dejstva kažejo, kako rešuje vlada najvažnejša državna vprašanja. Zaraditega sem primoran glasovati tudi v specijalni debati proti budžetu posameznih ministrstev, kajti poleg nekaterih dobrih se nahaja v njem polno postavk, ki dopuščajo, da vlada gospodari kakor hoče. To pa raditega, ker nimamo državnega sveta, niti glavne kontrole, niti upravnih sodišč. so začeli nastavljati Uradnike' ko! ukazne uradnike po pragmatiki, ki je veljala y Srbiji. X ministrstva so se Naše razumništvo je po prevratu stopalo povsod v naravnost mladinskem ognju iz ozadja na plan, se oglašalo javno v dnevnem časopisju in revijah, dajalo navodila in kazalo pota, ki naj vedejo državo do moči in procvita, posameznika pa k zadovoljnosti in sreči. To razumništvo je po veliki večini utihnilo; polagoma je obmolknilo, po malem se umaknilo iz pozorišča, se zatopilo globoko užaljeno v svoje misli ali pa tava okrog s prevarjenim nadejam v srcu ter preklinja sedanjost. Odkod prevrat v mišljenju, odkod pikre besede, ki jim daje duška v stihih pesnik Albrecht: »Kaj nam kažejo dnevi, kaj kriče noči? »Joj, v dušah rastejo gnevi in v žilah kri besni?...« Zakaj? Zakaj? i j. V spominu je Še Izjava kulturnih delavcev priobčena v »Naših zapiskih« št. 2. 1921. Pol stotine odličnih prvakov se je v izjavi pred sprejetjem ustave izreklo za avtonomijo Slovencev. Za njimi je stala ogromna večina naroda, proti pa peščica mladoliberalnih veljakov, ki so pa takrat imeli vso moč v rokah. Posledica izjave so cinični napadi demokratskega časopisja na daleko-vidne može. Z ustavo je pričakovalo uradniško razumništvo, da bo obdržalo vsaj postojanke, ki jim jih je nudila mačeha Avstrija. Kako razočaranje! Odvzeli so mu z glasovi slovenskih demokratov pasivno volilno pravico. Ko so začeli po sprejetju ustave v »Slovenskem Narodni praktični izvedenci ugotavljati pomi^ sleke proti izvršitvi namere, so lo-pali udarci s poleni po piscih, denun-cljacije so bile na dnevnem redu in grožnje z disciplinarnimi preiskavami niso izostale. V spominu so še vabe z raznimi čeki o Peskovi aferi, znani je najnovejši bančni škandal in čudne ramere v demokratski stranki. Kdorkoli se je oglasil v javnosti, da izrazi pomisleke proti kaki nameri ali dvomljivemu započe-tju mladoliberalne klike, kdorkoli se je drznil grajati kak čin ali neugodno kritizirati pisavo njih časopisja, tega so s ciničnimi napadi, z blatom in gnojem, z otrovnimi plini in zahrbtnimi strupi ubili ali vsaj prisilili, da je umolknil. Izpostavljena mesta so zasedli z zanesljivimi pristaši, pri čemur se niso ozirali ne na starost, ne na zmožnost, ne na predštudij, ne na značaj. Tako so uvajali povsod protekcijonizem in korupcijo. Tistim, ki so svojčas grmeli proti jezuitskemu geslu, da posvečuje namen sred' stva, ni noben še tako zavržen pripomoček, nobeno še tako podlo dejanje zadostno priskutno, da le vodi do cilja. Izgovarjajo se, da delajo. Res je, oni delajo, kakor ni delala dozdaj še nobena druga stranka y taki meri, delajo brez sramu politiko sovraštva, sejejo razdor, uvaja-, jo korupcijo in protekcijonizem, ovaduštva in kovarstva. Oni vstvar-* ja j o koalicijo naprednih sil — koali-, cijo ogorčenja in studa proti same-! mu sebi. Da, gospodje okoli »Jutra« in sorodnih lističev! Slovensko razumništvo, ki ste ga v svoji oholosti in ve-ledomišljavosti prezirali, opljuvali, zastrupljali in ubijali, je po veliki ve-< čini umolknilo ogorčeno, vzlovoljeno, se je umaknilo iz pozorišča z gnevom v srcu in studom v duši ter čaka — nestrpno pričakuje trenotka, ko bedo tudi vam zapele volilne krogljice grozne zgodovinske be-> sede: »Grafen von Cilli und — nimmer* mehr.« Katon. Politični vesti. Pogoj za varstvo manjšin. Po razbitem zborovanju zveze narodov v Pragi piše nemško in madžarsko Časopisje, kakor da je angleški delegat Dickinson zahteval za narodne manjšine brezpogojno varstvo, da nekake predpravice, a manjšine bi pri tem ne imele nikakih dolžnosti do države. Sedaj je Dik-kinson tako napačno pojmovanje pojasnil s sledečo izjavo: »Komisija je ugotovila, da je najvažnejše, ako manjšine tako nastopajo, da je njihova popolna lojaliteta napram državi, kateri pripadajo, dokazana nad vsak dvom. Na manjšinsko pravo pa se ne more slicevati manjšina, dokler ne prizna, da je del države in dokler ne sprejme brezpogojno državljanstva, ki ji ga nudi dotična država.« Osebe, ki se priznavajo k drugi narodnosti, a se niso pobrigale za naše državljanstvo, torej nimajo v naši državi pravice za posebno zaščito. ' Obmejni promet z Zadrom. Dr. Ninčič je v svojem ekspozeju pred novinarji naglašal, da je naša javnost krivo razumela obmejni promet okoli Zadra. Naša državna meja, kakor jo določa rapallska pogodba, se pri Zadru ni umaknila niti za kvadratni milimeter. Mi nismo usta-* novili nikakih prostih con, ki bi zabrisale mejo, nego smo samo vzpostavili obmejni promet in sicer v. Istem zmislu, v katerem se osnuje trgovinska pogodba z Italijo vzdolž vse naše meje. Naše obmejne čete, finančna straža itd. nadzirajo ob-, mejni promet, ki se je vzpostavil lei radi tega, da se Zadar in okolica medsebojno oskrbuleta s predmeti, ki jih potrebujeta. Nikakor ni resni-* ca, da smo iz Zadra napravili neka-* ko gospodarsko središče, ker Zadar itak ni vezan z železnico. Tudi pa-* sivnl kraji okoli Zadra potrebujejo to mesto In sicer pravtako, kakor, potrebuje Zadar naših krajev. Obi meji se bo moglo vršiti izmenjavanje gotovih predmetov brez carine. Vj tem tiči koncesija, ki smo jo dali Zadru. Toda to koncesijo smo omejili, ker smo točno oznanili, katera količina se sme uvoziti odnosno izvoziti iz Zadra. S tem smo preprečili, da bi se vršila brez carine velika trgovina. Za vse, kar bo šlo preko označene množine čez mejo, se bo morala plačati carina pravtako, kakor po drugih mejnih krajih, in sicer pri na* ših obmejnih carinarnicah, ki so na-« meščene na meji okrog Zadra. Pridobivanja železa. Ko se železo v peščenih žlebovih Ohladi ima obliko dolgih hlebov, ki se dajo a kladvi razbiti na manjše kose. iTo železo je surovo železo. Vsebuje še 5% ogljika in je silno krhko. Ne da se kovati, pač pa liti. Plavž daje samo surovo železo. Ce iiočemo dobiti torej kovno železo, moramo odstraniti ogljik, tako, da vsebuje železo samo še do 0.656 ogljika. Ce pa hočemo dobiti jeklo, sme biti v železu 0.6—1.5% ogljika. Videli smo že pri procesu v plavžu, da se kisik rad spaja z ogljikom in pri tem razvija visoko temperaturo. Ce torej surovo železo zopet stalimo in mu dovajamo kisika, dobimo prej omenjeno kovno železo, ali pa jeklo v raznih kakovostih in vrstah. Najenostavnejši način pridobivanja takega železa je takozvano pud-lanje. »Pudlati« je beseda angleškega Izvora in se pravi mešati. Na koncu teh drogov se napravijo polagoma vsled dostopa svežega zraka kepe kovnega ieleza. Leta 1855 pa je angleški inžener Henry Bessemer izumil nov način izdelovanja kovnega železa in jekla, s katerim ni samo nadomestil dragi in nerodni način pudlanja, ampak je tudi dvignil produkcijo in skrajšal proces na dve uri. Z njegovim izumom moremo namreč dobiti v dveh urah iz ene hruške 10.000 kg iekla. Jzjunil Je posebno pripravo, oziroma peč, imenovano Bessemerjevo hruško. To je velikanska posoda, ki je po obliki nekoliko podobna hruški, zunaj iz železa, znotraj obložena s Samotnim kamenjem in je vrtljiva hidravličnim potom okoli horicontalne osi. Na vrhu ima odprtino, da lahko odhajajo plini in se surovo železo dotaka, oziroma gotov produkt, jeklo odtaka. Na dnu posode se nahaja polno majhnih luknjic (Dušen) skozi katere vstopa zrak, ki prihaja skozi votlo od hruške. Stopimo v duhu v Bessemerjevo livarno. Mislimo si, da je hruška nagnjena. Sedaj pridrči na vagonu, ki ga žene elektrika, kad, napolnjena s surovim železom. Ta se polagoma „ nagne in izprazni v hruško. V tem hipu začne pihati skozi vsebino hruške komprimira-ni zrak in hruška se obenem polagoma dvigne. Tedaj vidimo nekaj posebnega. Zrak, ki piha skozi hruško se vsled tega, ker se kisik veže z ogljikom surovega železa silno segreje. Naenkrat nese s seboj kose žlindre in železa ter razne pline, ki deloma gorijo. Skozi odprtino na zgornjem delu hruške vidimo odhajati vse te stvari v obliki ognjenega dežja. Hipoma pa se ta pojav konča. Železo ne vsebuje nobenega ogljika več. To se spozna s pomočjo spektralnega aparata s katerim se cel pojav vedno opazuje. Hruška se zopet dvigne, za kratek čas, komaj nekaj minut, da se vsa vsebina dobro premeša, zapiha skozi zrak. Proces je končan. Hruška se 2opei nagne in njena vsebi- na se izlije v posebne, kvadraste lonce, katere imenujemo kokile. Tam se jeklo strdi in dobi obliko četverostraničnih prizem. Leta 1878 je napravil angleški tehnik S. G. Thomas važno dopolnilno iznajdbo k Besserjevemu procesu. Notranjščino hruške je obložil mesto s kremenjam z apnencem. Vprašanje, kako odstraniti iz železa fosfor Je bilo rešeno. Velike množine železa, oziroma železnih rud, ki pa so bile do takrat brez večjega pomena in vrednosti, ravno vsled prispojenega fosforja, so postale uporabne. Črcz noč so si pridobile vrednost železne rude na Francoskem, v Luksemburgu in Lotaringl-ji. Pravzaprav je Thomas svoji domovini, Angliji s to iznajdbo več škodoval kakor koristil. Središče železne industrije prej na Angleškem se Je preneslo na kontigent in sicer ravno v kraje ob Renu in ob reki Saar, kjer je danes važno središče evropske železne industrije. Žlindra, ki nastane v z apnencem obloženi hruški ima v sebi mnogo kalcijevega fosfata in se zmelje v fin prah, da izborno umetno gnojilo, ki Je pod imenom Tomaževa žlindra znano po vsem svetu. Na Francoskem pa sta izumila brata Mastin kadunjasto peč, v kateri rta uporabila takozvano regenerativno I kurjavo bratov Siemens. V bistvu se ta regenerativna kurjava vrši takole: Vročina peči, kjer se topi železo se- greje zrak, ki se nad njim nahaja; ta zrak se napelje mimo opek, ki so mrežasto zidane druga na drugo. Na teh opekah se dovajani zrak močno segreje, predno stopi v peč. Množina ogljika v železu se regulira s primernimi pridatki surovega železa. Prepi-hovanje železa, kakor se to vrši pri Bessemerjevih pečeh, odpade. Siemens-Mastinov proces nudi predvsem to ugodnost, da lahko stalimo staro železo in ga nanovo uporabimo. Videli smo dosedaj glavne načine pridelovanja železa, sedaj pa hočem opisati še na kratko obdelovanje železa in njegovih izdelkov. Najnavadnejši način obdelovanja železa je kovanje. Zato rabimo kladiva. V tovarnah vidimo razne vrste in velikosti teh kladiv. Od priprostega ročnega pa do orjaškega hidravličnega ali parnega. Predaleč bi zavedlo, vse vrste natančno opisati. Teža takih kladiv je ogromna. Kruppove tvornice v Essenu imajo kladiva, ki tehtajo 150.000 kg. Vendar pa tudi taki velikani ne morejo odgovarjati zahtevam modeme tehnike. Ne divje ropotajoče kladivo, ampak primeroma miren in tih stroj zavzema danes glavno mesto v železni industriji, in to je hidravlična stiskalnica. Ta je šele omogočila jeklo tako obdelati in oblikovati, da ns ostanejo v notranjščini nebene praznine ampak je cela notranja struktura Jekla popolnoma homogena. Da dobimo Jeklo v raznih oblikah kakor r, I, U, Z itd., železne tračnice^ traverze itd. ga moramo valjati, Stroj za valjanje železa sestoji v bi* stvu iz dveh valjarjev, ki se v na* sprotnem smislu vrtita. Zareče žele-« zo, ki pride iz peči, med valjarje, ki ga primejo, stisnejo in raztegnejo in mu dajo vsako poljubno obliko. Razloček med valjanjem in kovanjem je v bi-* stvu v tem, da se pri prvem vrši cela obdelovanje hitro in takorekoč v eni Potezi. Nasprotno pa se vsa stvar %. vsakim kladivom vrši le počasi tako, da se mora železo med obdelovanjem na novo segrevati. — Seveda tudi z valjanjem ne dobimo takoj zahtevane oblike. Imamo cele vrste takih stro» jev, ki stoje zaporedoma v dolgih vi> stah. Pri vsakem stroju sta valjarja bolj skupaj. Železo, ki gre skozi prvi stroj se porniče do prihodnjega it da 3e v svrho Informacij ni2ari» ,e’ Dlsrneno ali ustmeno, pri orga-llani ev za Slovenijo v Ljub- bolnica. — Odbor. Klluti v Je/ednostl na kamniški železnici. nlh ta lfa mu trimesečnemu povišanju voz-ie7n,„ v. v nas Pušča uprava državnih čebra* ♦iCar po ce*e tedne brez vozov ali kar da °^orileEa vlaka, neoziraje se pri tein, lliv« m kamniški trgovci nalagati pokvar-nalaki začne v poletni vročini takoj raz-knnfr.i svetovznoznanl prvovrstnostl “amniskega apna srečavamo vedno večje nezaupanje naših odjemalcev, ker radi omenjenih malomarnosti ne moremo s točno-JtJo, ki se zahteva v poslovnem svetu, izvrševati naročil. Ker z vso potrpežljivostjo Prenašamo vedna povišanja tarltav, bi vsaj pričakovali, da Izostanejo slučaji, kot n. pr. da trgovec apnar naloži blago 28. 6. a se ton odpošlje 3. in 4. VII. neka| blaga mu na,prosteni* Ali se Inšpektorat . železnic ne zaveda, da s takimi prednostmi stavi prevelike zahteve na žlv-d° skrajnosti potrpežljivih davko-Plačevalcev? Prizadete kroge javno pozlva-K.®’9a Poskrbe za čimprejšnjo odpravo teb »Kandaloznih razmer. S tem bodo ustregli toč nstvu in povečali dohodke železnici. Cennu sp ,b? za naprej vsak odjemalec *adetL Proizvajalcev apna. — Pri- lzprememba v oroiništva. Gosp. Liuhii. vetko je premeščen Iz Kočevja v čevti. ’ za or°2nlSkega poveljnika v Ko-pa je Imenovang. kapetan Vukojevlč. pp-JT v‘soko odlikovanje za ministra dr. Mm« « Predsednik francoske republike traMin?*!? Podelil ministru zunanjih in no-kt t- « « Cehoslovaške dr. E. Benešu veli-frn °r, reda častne legije, ki je najvišje c°sko odlikovanje, on hTi le v Črnomlju dne Rim. sn. 9 ofrajni bolezni v 52 letu starosti go-(!«*„,Agonija Fajfar roj. Kočevar, soproga le u, nos°dnega svetnika v pokoju. Pogreb K bil v nedeljo. Naj počiva v mirul teč»r~ Ljubljančan okraden v Zagreba• Pre-Ve. ? soboto se je mudil v Zagrebu irgo-!e 7n 9/1 Mayer iz Ljubljane. Naenkrat žic« i a « da mu manjka zlata ura z verl-na»iJn denarnica, v kateri je Imel 5005 dl-le gotovine.. O Mayer se je takoj, ko težk« 9° 2aPazll, obrnil na policijo, toda pref?j’ Ce se bo policiji posrečilo izslediti Wneanega tatu. •trebu* ^r.as^na smrt mlade deklice. V Za-neka iSe ie pred nedavnim časom 'zastrupila bolni«« ,leh*a deklica.. Prepeljali so Jo v Več mž , a njenega življenja žal ni bilo da Sa°f e Tešiti. Zdravnikom je izjavila, »jen «* iastmpHa vsled tega, ker lo Je ztlo Vedno zapostavljal In bil z njo razboHtf“df Ižanci. V nedeljo zvečer so sl čili v ia' 'zanski fantje zopet pošteno sko-pesem in u 80 z°Pet koli In noži svolo Pripeljal? nec Je bil. da so pozno ponoči te obunknV bolnico štiri obrezane, osuvane leg teh y,1e.Junake. Oovori se, da je po-»štemplanii, ,še precel lep0 stevl° manJ — Tat’ ki celijo svoje rane doma. Kamniku .« Povsod. V Orožnovo vilo v ukradel le vtihotapil neznan tat In ™oTvSi?a5tr|ti Lovr°Svet,ni *a 2100 kron in inio^n. Francu 0roŽPU za 1600 ^edno"t' lu Fr Ha2aku » 300 ^on 'TrzeM^iv^0^, n°vinarJa. V Poznu je neki »»belil ? 12 osebnega maščevanja WskeKa ne8a »rednika »Dena« Marca- Dsi*u?. \iso!*a kazen. Olavna carinarnica v radi v*n . odl,a trgovca brata Hahn za-kl nr "Ptaplianja blaga na denarno kazen, -la «L6^ea 7 milijonov dinarjev. Razun te- J»Va| dr"«)! tlaS:0 zap,enll° 111 Prodal° na Beogradske trgovačke omladine. Uživali bodo iste ugodnosti pri vojaškem službovanju, kakor absolventi drugih srednjih šol, to je skrajšano službeno dobo in možnost napredovanja za rezervne častnike. Olepševalno društvo bi moralo vendar obrniti nekoliko pozornosti tudi na zapadnl del mestnega parka. V petek je šel neki otrok po mostiču čez jarek pri Trubarjevi ulici; pod njim se je mostič udrl in otrok je padel v jarek. Tudi drugače bi moralo biti preskrbljeno za snažnost in lepoto parka. Ker je toliko invalidov, bi lahko enega najeli, da bi vsaj za snago skrbel, kakor smo že enkrat omenili. Ako nimajo sredstev, zakaj ni tudi letos koncertov v parku, da bi dobili kaj denarja? Povratek ujetnikov iz Rusije. 36 ujetnikov iz Rusije se je vrnilo v Maribor. Med njimi je več Slovencev, Hrvatov in Srbov. Oddani so bili v karanteno y tukajšnjo bolnišnico. Novinar lastnik rudnikov. Olavni urednik »Marburger Zeitung« Watzlawek- San-nek je prevzel več bivših Kukovčevih rudnikov pri Ljutomeru, potem premogovnik in rudnik za sol v Nunski grabi ter premogovnik pri Libojah. Vse te rudnike prevzame posebna delniška družba, na kateri sta in-teresirani neka banka iz Ljubljane in banka iz Zagreba. Veliko neurje. V nedeljo je ob koroško-štajerski meji in v mnogih drugih krajih divjalo veliko neurje, ponekod pomešano s točo. Dežja je padlo razmeroma malo. Na Koroškem in Štajerskem je zapadel sneg. Tudi Kamniške planine so na nekaterih krajih pobeljene. V teh hribih Je bil že v noči od sobote na nedeljo tak vihar, kakor ga ne pomnijo že mnogo let. Temperatura je na Štajerskem padla za 18 stopinj. Tudi po zapadnem delu Pohorja je včeraj razsajala nevihta s ploho. Po ravnini je malo deževalo. Danes je Drava narastla. Kap Je zadela 381etnega trgovca Prinčiča. Njegova družina ga bo dala obdu-cirati. Zadružna gospodarska banka je včeraj zopet pričela z nadaljevanjem svoje zgradbe, ker ji Je mestna občina dovolila še 50 kvadratnih metrov svojega zemljišča na cesti pred frančiškansko cerk\ijo. Slovenska trgovska šola v Mariboru. Mestna občina je slovenski trgovski šoli v Mariboru odstopila celo drugo nadstropje v svojem poslopju na Zrinskega trgu. Ministrstvo za trgovino se je obvezalo, da bo Vzdrževalo slovensko trgovsko šolo v Mariboru. S tem Je obstoj te šole v Mariboru zagotovljen. Nakup banke. Slovenska banka Je kupila Zadružno banko v Gosposki ulici. CqSIGb — Tramvajski štrajk v Beograda. Udruženje nameščencev pri tramvaju in pri elektrarni v Beogradu je sklenilo, da s 1. avgustom ustavijo delo, ako se jim do takrat ne zboljšajo plače. — Iz vlaka Je skočil pri Slov. Bistrici neki Jos. Medvešček iz Zagreba zaradi nesrečne ljubezni. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — Ustrelil se Je v Brežicah 18 letni Fr. Ajstre iz Krške vasi, ker se mu je ljubica izneverila. Zdravnik je konstatiral, da Je bil samomorilec slaboumen. — V Makolah so ustanovili zadružno elektrarno. Predsednik Je župan g. Iv. Rogina. — V Poljčanah so otvorili 15. t m. telefonsko centralo. — Iz Bleda smo dobili poročilo, da je bil g. Iv. Grilc, gojitelj čiste pasje pasme »Dobermanov* povabljen v kraljevi dvor, da pokaže kralju svoie pse. Kral) si le naročil 2 mlada psička in 1 psico tega plemena, kar je za g. Grilca velika čast. — Velikanski požar v Smedereva Je uničil solno tovarno in kolodvor. Škodo cenijo na 15 milijonov Din. Požar je bil za celo mesto velika nevarnost, ker so tam ogromne množine municije. Zaprli so nekega Rusa In neko žensko, ki sta osumljena zažiga. — Kriza pri Mestni hranilnici v Kočevja je poravnana ter sta vodstvo zopet prevzela gg. A. Kaifež in Al. Loy. Vkljub temu pa se nadaljuje run na hranilnico, čeravno jamči za vloge mesto Kočevje z vso svojo lmovino. — Črnogorsko vprašanje rešeno. Zadnje čase so hoteli nekateri pristaši in agentje bivšega črnogorskega kralja napraviti zaradi Crne gore svetovno politično afero. Temu Je sedaj enkrat za vselej napravila konec poslanlška konferenca, ki le odločila, da morajo biti mejniki med Crno goro In Albanijo v jugoslovanskih narodnih barvah. Istočasno je konferenca tudi odklonila predlog za ljudsko glasovanje v Crnl gori glede pripadnosti z motivacijo, da tvori Crna gora izza leta 1919 nedotakljiv del kraljevine SHS. UubUana. «« Pravcati vihar smo doživeli Ljubljančani pretečeno nedeljo. 2e dopoldne je začel pihati močan veter, ki je bučal vedno močneje. Popoldne, nekako ob 4. url se ie zagrnilo nebo z oblaki in pričel je liti močan dež, ki ga je spremljalo vedno huje tuljenje vetra. Med viharjem so se pripetile tu in tam večje ali manjše nezgode. Tako n. pr. je na sokolskem telovadišču na Taboru podrl vihar več tribun in je pri tem zadobil poškodbe po obrazu Sokol Rožič, ki je moral vsled tega v bolnico. Mnogo škode je provzročll vihar sadnemu drevju, kjer je ponekod lomil kar cele veje. Po prilično dobri uri je vihar prelenjal in nebo se je zopet razjasnilo. Le žal, da je dež trajal tako malo časa. = Nepreviden kolesar. Neki kolesar )e pred Eskomptno banko v Šelenburgovi ulici podrl na tla Ksenijo Dobrič, hčerko trgovca v Prešernovi ulici. Deklica Je zado-bila pri padcu lahke telesne poškodbe. Kolesar jo je odkurIL = Policijske vesti- Deavcu Antonu Esi-hu je bila ukradena denarnica, v kateri je bilo 155 kron denarja. — Tesarju Francu Novaku Je bilo ukradeno 600 do 700 kron, zidarju Mihaelu Severju 80 kron ln zluavju Jerneju Armicu 68 kron denaria. = Apolo Kino v Šiški na vrtu g. Brandt predvaja v torek, sredo in četrtek vselej ob pol 9. uri zvečer ob vsakem vremenu veliko velezanimlvo kriminalno dramo v 5. deja-nlih »Žrtev sodbe* v glavni vlogi priljubljena Leontina Kdhuberg. Maribor. Dijaki državne trgovske šole v Mariboru bodo glasom naredbe ministr. vojne in mornarice z dne 13. maja 1922 broj 23.086 imeli enake ugodnosti, kakor so jih Imeli do sedaj dijaki trgovskih šol v Skop-Uu. Bltolju, Ljubljani ln višje trgovske »ole Iz seje celjskega občinskega sveta dne 13. julija. Zupan je otvoril sejo in med drugim poročal, da je mesto obč. svetnika Sedlarja poklical v obč. svet hotelirja Drago Bernardija. Za pravni odsek je med drugim poročal dr. Kalan o kompetenčnera sporu glede Izdaje cestnopolicijskega reda. Obč. odbor stoji na stališču, da pripada eksekutiva policiji, za Izdajo pa je edino kompetenten obč. zastop avtonomnega mesta in ne okr. glavarstvo. — V domovinsko zvezo so se sprejeli 4 prosilci, 2 pa sta se odklonila. — Podžupan Žabkar je poročal glede dvojezčnih siov.-nemških zglasilnik listkov po celjskih prenočiščih, katere je upeljala policija. Kazal je na razmere v Celju pod nemškim režimom, ko Nemci niso priznali Slovencem nikakih pravic. Socialni demokrati so dvojezičnost zagovarjali, klerikalci pa so se izrekli za samoslovenske uradne tiskovine. Obč. svet je proti glasovom soc. demokratov sprclel protest proti takim tiskovinam. — Perzonalne zadeve. Dosedanji provizorični mestni ekonom Josip Mam se je nastavil definit. v desetem činovnem razredu. Za čuvaja v mestnih gozdovih se nastavi Matevž Tratnik. Nekaterim mestnim uslužbencem se povišajo plače. Maksimiranje draginjskih doklad mestnim uslužbencem se odkloni. — O mestnih nodietiih plinarni in elektrarni je perečal odb. R^bek. Preurejena plinarna še ne funkcijonira. Za nedostatke, ki jih je kriva tvrdka, da se je zavlekla otvoritev plinarne te za škodo, ki je nastala plinarni vsled tega, se bo dotična tvrdka, ki je pre-urejenje Izvršila, poklicala na odgovor. Z električnim tokom se po mestu zelo trati Svetilke gore v poletnem času že dostikrat ob 6. uri po krivdi uslužbencev, ki ne drže reda. V bodoče se bo v tem oziru strogo postopala Nekaterim podjetjem primanjkuje toka. Sklenilo se je ugotoviti, koliko toka bi podjetja Še potrebovala. — Za klavnico je poročal svet. Gobec. Zahteva se točno funkcioniranje v klavnici. Napravil se bo klavnični red. Tistim uslužbencem, ki so prosili za zvišanje plač, se do definitivne ureditve istih dovoli 20 odstotni predujem. — Za pokopališki odsek je poročal odb. Kuret Povišale se bodo pogrebne pristojbine sorazmerno z draginjo. Napravil se bo tudi pokopališki red. — Ostra in burna debata se je vnela, ko Je župan prebral dopis Celjske Sokol, župe, v katerem ista prosi, da bi župan Sokolstvo oficijelno pozdravil o prilik! žunega zleta v Celju raz balkona mestnega magistrata. Podžupan tov. Žabkar le naslikal pomen Sokolstva in hude nacijonalne boje, katerih se je na nekdaj nemških celjskih tleh udeleževalo tudi Sokolstvo. Že ta zgodovinski fakt zahteva, da Sokolstvo oficijelno pozdravi mestni župan. Drugič pa Je Sokolstvo nepolitična nacionalna organizacija. Nato je govoril klerikalec dr. Ogrizek, ki je ostro in surovo nastopal proti Sokolstvu- Med njegovim govorom je prišlo v sejni dvorani do takega razburjenja, da bi bilo skoro na-pram dr. Ogrizeku prišlo do incidenta. Soc. demokrati so v tej zadevi ostali nepristranski. Končno le bilo z JDS in NSS glasovi sklenjeno, da se Sokolstvo oficijelno pozdravi. — V ubožni odsek imenuje soc. demokratska stranka novega zastopnika. — V odsek za tujski promet se izvoli odbor. Prekovšek. — Sledile so volitve v odbor mestne hranilnice. Voliti je bilo 18 odbornikov. JDS je dobila 11, NSS 3 in JSDS 3 odbornike. SLS Je bil namenjen 1 odbornik, katerega mesta pa SLS-klub ni sprejel s protestom, da se je rušil proporc. To od-borniško mesto je torej ostalo nezasedeno. — O gospodarskem in finančnem odseku sta poročala podžupan Žabkar in dr. Božič, med drugim o nekih zadevah pri mestnih kopališčih. Zviša se tarif pri mestni tehtnici. Za obrtno razstavo se dovoli 20 tisoč kron. — Pri slučajnostih se je med drugim razpravljalo tudi o združitvi okoliške občine z mestno. Konec seje je bil vr' 24. uri ponoči. Zlet celjske Sokolske župe v Celju. V nedeljo se je-vršil v Celju VIL zlet CSZ. Zlet bi bil drugače lepo uspel, ko bi ga ne bilo motilo vedno v presledkih se ponavljajoče deževje. Že v soboto popoldne so se pričele y društveni telovadnici tekme na- raščaja, tekme Članic so se VTŠile Istega dne zvečer. V nedeljo ob 6. uri zjutraj se je vršila tekma članstva. Z jutranjimi vlaki so prihajali Sokoli in Sokolice od raznih strani te so skupno odkorakali z godbo na Glazijo. Nato so se ob 9. url pričele skušnje za popoldanski javni nastop. Sprevod se je zakasnil zaradi nastalega deževja za skoro celo uro in se le vršil šele okrog 12- ure. Raz balkona je Sokolstvo pozdravil mestni župan dr. Hrašovec. Za pozdrav se je zahvalil v vznešenih besedah starosta CSŽ dr. Gvido Sernec. Spregovoril je še v Imenu zbranih narodno mislečih obč. odbornikov podžupan Žabkar. Godba je zaigrala drž. himno in pevci so zapeli. Nato je bil razhod in obed po raznih gostilnah. Popoldne je bila na Glaziji javna telovadba, pri kateri jo nastopilo tudi vojaštvo. Žal, da je isto motil nastali dež. Iz telovadnega nastopa smo videli vso Izvežbanost in disciplino sokolstva v CSŽ te lahko rečemo, da je isto pokazalo, da je za ljubljanski zlet dobro pripravljeno. Po telovadbi se je vršila ljudska veselica radi dežja v Narodnem domu. — Cela prireditev je bila lepa manifestacija sokolske misli na nekdaj »nemških« celjskih tleh. — Slovenske hiše so bile, razun par nečastnih izjem, večinoma v zastavah. Nemci pa zastav niso razobesili in so se domenili, da bo bodo na ta način prireditev Ignorirali. Prav je tako, bomo vsaj vedeli v bodoče vpoštevati njih hlinjenje. Zaznamovali so nam gnezda, kjer se goji od našega denarja gadja zalega, in taka gnezda bomo ob svoječasni priliki .vedeli izprazniti. Zaprta za promet s težkimi vozovi je zaradi slabe kanalizacije do nadaljnega Matija Gubčeva ulica od trgovine Koenig do gostilne Coh. Umrlo Je v mesecu juniju v mestu Celju 5, v celjski javni bolnišnici pa 17, torej skupaj 22 oseb. PtuJ. Nesramen napad. V mariborskem »Taboru« št 151 je znani ptujski dopisnik nesramno napadel NSS občinskega svetnika g. Mikuletiča- Očita mu, da je begunec-pri-tepenec, da pristransko postopa kot uradnik, vsled tega da nima ljudstvo v njega zaupanja, da napada ln hujska na javnih shodih itd. Na koncu kliče na pomoč sodno upravo, naj le ta stori svojo dolžnost in naj Mikuletiča če le mogoče odpusti Iz službe. Edina želja ptujskih demokratov je škodovati ta iznebiti se g. M. ker se jim noče ukloniti ta zvijati pred njimi svoje hrbtenice. Zato Je treba udr.lhatl po njem, mogoče nekaj vendar ostane. S svojim obrekovanjem so hoteli demokrati v prvi vrsti dokazati šodnl upravi da tov. M. ne uživa kot uradnik nobenega ugleda ta da se ga vse izogiblje. Radi tega proč ž njim. Dosegli so ravno nasprotno od onega, kar so sl v svojih možganih zamislili. Obe nasprotni stranki t j. SLS in SSJ sta v svojih glasilih in sicer v Straži z dne 10. Julija in Napreju z dne 13. julija obsodili to njihovo ostudno denuncljantstvo. Ce bi bil g. M. res tako nepriljubljen, da se ga vse izogiblje, če bi res napadal vse ljudi, ki niso njegovega mišljenja in njegovi privrženci bi ta dva lista ne obsodila ostudnega denuncijantstva ptujskih demokratov, temveč bi se, če ne pridružila, pa vsaj molčala na te napade, io Je ravno dokaz, da je napoti samo nekaterim nadutim ptujskim demokratom, radi tega, ker Jim v brk pove, kar Jim gre. Do-tičnega Taborjevega dopisnika, ki Ima v uradu z g. Mikuletičem večkrat posla, bi samo radi vprašali, zakaj se ni dosedaj radi njegovega »pristranskega« uradovanja pritožil na pristojnem mestu? Saj kot mlad advokat, upamo, da bo vsaj vedel, kam se ima obrniti, če se mu je zgodila krivica. Zakaj ni vložil do danes nobene tozadevne pritožbe? Zato ne, ker nima vzroka, ker vsi poznajo točno in vestno Mikuletičevo uradovanje. Ker mu ne more kar se urada tiče do živega, napada ga v časopisju radi njegovega Idealnega delovanja izven urada, samo, da bi mu na kak način škodoval. Te metode se poslužuje sodrga za katero nimamo v slovenskem jeziku niti primernega izraza, ker Slovenci niso bili dosedaj tako pokvarjeni. Ce bi bil pošten človek bi se pod dotlčnim dopisom podpisal, da bi vedeli s kom Imamo posla, tako pa se Je sam obsodil in pritisnil pečat obrekovalca ta de-nuncijanta. Primorce In javne nameščence ponovno opozarjamo na demokratske napade na njihove rojake-brate in kolege. Prvi so po mišljenju demokratov pritepenci, drugi pa sužnji, nad katerimi naj bi imeli oni vso neomejeno oblast Primorci so storili svojo dolžnost, sedaj lahko gredo odkoder so prišli, nameščenci pa naj bi bili njihovi roboti brez lastne volje In misli. To si moramo vsi zapomniti in bomo ob priliki tudi z njimi obračunali Šolstvo v Julijski Benečiji. Po lažnjlvlh poročilih italijanske vlade je v Julijski Benečiji 339 slovenskih, 284 italijanskih, 73 hr-vatskih in 12 nemških ljudskih šol. V gori-škem okraju se ni moglo odpreti 16 slovenskih šol, ker so bila šolska poslopja ali poškodovana med vojno, ali pa ker so se učitelji izselili v Jugoslavijo. V Istri se je nekaj slovenskih šol preosnovalo v mešane ali v italijanske na željo »neprizadetega« prebivalstva (t. J. fašistov). Vojaška služba za kmečke sinove. Italijansko vojno ministrstvo je odredilo, da se odložijo vpoklici rekrutov, ki so neobhodno potrebni za živinorejo in za poljedelstvo, najsi bo kmečko posestvo njihova last ali pa last družine. Prošnje je treba poslati do 31. t. m. na poveljstva vojaških okrajev. Prošnji je priložiti potrdilo županstva. Združena postojnska društva prlrede dne 23. t m. veliko veselico na prostem. Postojnska jama bo ta dan popolnoma razsvetljena, vstopnina pa znatno znižana. Družba ruskih gledal Igralcev priredi danes v Nabrežini večjo predstavo. Utonila Je v Soči pri kopanju deklica Brešan iz Ločnika. Deželna svetovalna komisija bo imela dne 18. t. m. važno sejo. Na dnevnem redu so med drugimi sledeče točke: ureditev dolgov med novimi pokrajinami in Avstrijo; zvišanja zneska najnižje plače, ki je podvržena osebni dohodarini; potni isti za Inozemstvo; vojne odškodnine z ozirom na potrebe poljedelstva. Sokolstvo. Pokrajinski zlet Sokolstva v Ljubljani. V nedeljo 16. t. m. se je vršil v Liub-IJanl pokrajinski zlet, ki Je letos nadomestil zlete ljubljanskih žup. Jugoslavenskl Sokolski Savez le priredil ta 2let na telovadišču za vsesokolskl zlef, kf je' bilo komaj trptfr rabljivo, da praktično preizkuša Izdane du« ločbe za vsesokolskl zlet. Zlet je bil obve« zen za vse članstvo obeh žup, ki bo tvorilo Jedro na vsesokolskem zletu nastopajočega članstva. Izvršile so se tudi kakor letos ua vseh drugih župnih Izletih izbirne tekme članov in članic, ki so pokazale lep* uspehe posameznikov ln pa celih vrst Tekme so se izvedle ločeno po župah. Zupa Ljubljani je postavila v tekmo 34 članov In 20 članic, župa Ljubljana I. pa 47 članov te 34 članic. Tekme so začele pod vodstvom župnih načelnikov bratov dr. Murnik In Ambrožič le ob 6. zjutraj in so trajale do pol 11. ur«. Največje zanimanje je vzbudila vrsta višjega oddelka članov ljubljanskega Sokola, ker Je bila edina vrsta višjega oddelka; pogrešali smo enako vrsto pri Ljubljani L Uspehi posameznikov te vrste so sledečlf /. Simončič Vlado 74-09 %, II. Kuščer MtU 73-18%, III. Simončič Slave 71-36%, /V. Prelovec Janko 69-09%, V. Rus Jože. 67-27 %, VI. Černe Viktor 60-91%. V srednjem oddelku članov je dosegla najboljša vrsta župe Ljubljana I. to je bila /. vrsta Sokola I. 80.92 %, najboljša vrsta župo Ljubljana, to je bila ona ljubljanskega Sokola pa 82.97 %. Od posameznikov v srednjem oddelku je dosegel najboljši uspeh pri Ljubljani I. brat Svetlič Nande s 96.7 %. pri Ljubljani pa br. Žigon Stefan z 90A6 %. V nižjem oddelku članov ima L mesto v župl Ljubljana 1. 1. vrsta Sokola I. z 76-8 %. % župl Ljubljana pa Šiška z 69-45 %. Od posameznikov v župi Ljubljana I. je prvi br. Lubej Ralko (Ljubljana I.) z 85.6 %, v župl Ljubljana pa br. Prestor Jože (Šiška) t 91:11 %. V ljubljanski župl Je dosegla I. mesto 1. vrsta višjega oddelka članic (Ljubljana) 73%, od posameznic pa sestra Trdina Nina 86-67 %. V nižjem oddelku pa vrsta Iz Domžal 53-75 %, od posameznic pa Koretič Erna (Ljubljana) z 94%. O tekmi članic pri župl Ljubljana I. prinesemo poročilo jutn. Napome tekme je oviral močan veter, Id 1* marsikateremu dobremu tekmovalcu la t«p movalki odnesel sigurne točke. Še medtem, ko je trajala tekma, jo nastopilo ljubljansko vojaštvo k skušnjam, te-vajalo Je znane vaje s puško zelo dobro, ro končani tekmi so prikorakali k prostim vajam člani ca. 300 po številu in nato prteuz-no ravnotoliko članic. Izvajali so 4 zletne proste vaje, vzorno, kljub najhujšemu ki je odnašal zvoke glasbe. Mirnim STcem lahko pričakujemo vsesokolskl zlet v prepričanju, da bodo vaje članov m članic kih* temu, da so tako težke, krasno uspele, bkui-nje so končale z »Naprej«-em br. Murnika, katerega so izvajali tri kareji po 16 telovadcev, dobro kot vedno. Popoldan ob 3. ln pol se Je zbrala žup« Ljubljana pred Narodnim domom ta je korakala pred mestni magistrat. Tam Je že bila zbrana župa Ljubljana I. in pa ljubljansko vojaštvo. Sokolstvo in vojaštvo se ie nato združilo v mogočen sprevod, ki je -jenn, kljub vedno naraščajočemu dežju po IjUD-ljanskih ulicah na telovadišče. Javna telo. vadba, ki je imela začeti ob 5. se je morala radi skrajno neugodnega vremena odpovedati Sokol I. poziva brate netelovadce v kroju ali brez kroja, da se javijo v društveni pisarni na Taboru za rediteljsko sužbo v zletnih dneh. Bratje storite svojo dolžnost, brez rediteljev ni reda, a red je neobhodno potreben, prijavite se! Odbor. Sokol I. vabi članstvo, da pride v društveno pisarno poravnati članarino za drugo polovico tekočega leta. One člane kateri iste sploh v tekočem letu še niso poravnan, a imajo legitimacije se poživlja, da to nemudoma store, če ne, se jih bo črtalo j* Imenika članstva. Istotam se dobijo tudi zletni znaki In legitimacije vsaki dan od 4. do 7. razen nedelje ali praznika, -m Odbor. s Sokolsko društvo v Hrastnika se tem potom najlepše zahvaljuje vsem bratom to sestram ter prijateljem Sokolstva, ki so pripomogli k tako krasnemu moralnemu m gmotnemu uspehu pri pešlzletu dne 2. lu»W Ja v Hrastniku. Prav posebno hvalo pa smo dolžni izreči ravnateljstvoma tuk. premogo. kopa in steklarne za njuno naklonjenost in podporo In marljivim sestram za izborno postrežbo v paviljonih. _______ Šport in turistika. Slovan—Korotan 4:3. V nedeljo j« go-stoval ljubljanski Slovan vKranju proti mlademu Korotanu- Igra je bila skozi napeta. vendar s premočlo Slovana. Seveda Slovan tudi topot ni smel opusti« dva last-na goala. Moštvo Korotana Igra živo, t« bi moglo z discipliniranim treningom doseči v kratkem dobre uspehe. Danes pa Igra J* unfair. Slovan je igral z 5 rezervamL Sod-nik g. Kepec dober. Tekma se je vršila ob hudem nalivu, kar ni za priporoča«. Sah. Izredna odborova seja Ljubljanskega šahovskega kluba se vrši v petek dne 21. t m. ob 18. v klubovem lokalu (Narodna kavarna) radi prosia%e desetletnice obstali LJušask-a. K tej se« so vabljeni vsi člani cenjene dame in prllateljl šaha, ki bi hotel! sodelovati pri proslavi desetletnice z nasveti ali dejanji, posebno pa eni- ki bi bili pripravljeni eventuelno proti odškodnini nastopiti s katerokoli točka na vzporeiH prireditve. Udeležba vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. Zoralda krema. Po recepta božanstvene lepotice Orientalke Zoraide zvezde turškega harema (bivšega Abdul Hamida). Cisti rastlinski proizvod. Najpopolnejše sredstvo moderne kosmetike za dosego omaml/ive lepote. Prljatelll parfuma dobijo parfum na dekagrame v sledečih mirlsih: Acacia Ciklame. Hya+ cinthe, Heliotrope, Lilaflor, Španski bezeg* Jasmin, Šmarnice. KaramfllJ, Reseda, Rosa, Orhldia, Otava, Vijolice. Chypri, Taba rož* Trefle. Incarnat, Ideal, Passion, MIrakie, Peau d b Espagne, Californtda Poppu Cena za 1 dekagram K 30-— do 40•—* URAN-PARFUMERIJA Ljubljana, Mestni trs itev. 11 Podružnica: -•* Zdravilišče Roflaika Slatlna. Stran 4. JUGOSLAVIJA*, 18. julija 'l922. Stav. 162'. —* & OABOglAU: Zločin v Ordvaiu. (Dalje.) Pogled, ki ga je oprl doktor pri feb besedah v tajnega poll-ISsta, je odseval brezmejno osuplost. »Kako ste to ugenlli?« je vprašaL >0, saj nisem sam ugenil,« je skromno odgovoril Levoq. »Oospodu mirovnemu sodniku gre najmanj polovica hvale za pot, ki naju je privedla do tega zaključka.« Doktor Gendron se je udaril po čelu. »Saj res!« je vzkliknil, »Zdaj se spominjam vašega pripo-fočlla! V svoji zmedenosti in presenečenju sem Čisto pozabil panj...« Gospod Lecoq se je naklonil. »Da,« je povzel zdravnik, »vaša slutnja se potrjuje. Med prvim, smrtonosnim bodljajem in med ostalimi morda ni preteklo prav toliko časa, kolikor mislite, toda prepričan sem, da je gospa Trčmorelska prestala živeti nekako tri ure prej, nego «o se je lotili iznova.« Doktor Gendron je stopil k biljardu; počasi je dvignil mrtvaški prt in odkril mrličevo glavo in prsi. »Posvetite, Plantat,« je dejal sodniku. Oče Plantat je vzel svetilko in stopil na drugo stran biljarda. Roka se mu je tresla tako zelo, da je obla žvenketala. Grofičin obraz je bil skrbno umit; vse krvave In blatne Use so bile oprane. Rane so se videle tako tem bolje, hkrati pa je bil vrnjen obličju tudi odsev nekdanje lepote. Gospod Lecoq, ki je stal pri zglavju, se je sklonil bliže. »Gospa Trčmorelska,« je Izpregovorll doktor Gendron, »Je zabodena osemnajstkrat. Od vseh sunkov pa je smrtonosen le eden, to je tisti, ki je zadan v malone navpični smeri: evo, tu, nekoliko nad plečetom.« ;Tako govoreč je pokazal poslušalcema Zijočo rano. Izraz mrtvih grofičinih oči je bil strahoten. Zdelo se Je, da ji zdajzdaj plane iz polodprtih ust vzkrik: »Pomagajte l Pomagajte!« Oče Plantat, kameniti mož, je odvrnil glavo; doktor pa, nkrotivši prvotno razburjenost, je povzel z nekam vznešenlm glasom profesorja, ki razlaga anatomijo: »Rezilo noža je moralo biti do tri centimetre široko in najmanj dvajsetpet centimetrov dolgo. Vse ostale rane, na prsih in na ramah so razmeroma lahke. Treba je soditi, da so nastale vsaj dve tiri kesneje od prve, ki Je povzročila smrt.« »Dobro!« se je oglasil gospod Lecoq. »Pomnite, prosim,« je naglo povzel zdravnik, *da ne proglašam gotovosti, ampak povdarjam samo verjetnost. Pojavi, na katerih sloni moje osebno prepričanje, so preveč in ne dovolj splošno priznani, da bi mogel izreči brezpogojno trditev.« To zdravnikovo izvajanje je bilo gospodu Lecoqu po vsem videzu jako nevšečno. »A vendar,« je dejal, »kakor hitro « »Vse, kar morem zatrditi,« ga je prekinil doktor Gendron, *in kar bi brez pomisleka tudi prisegel pred sodiščem, je to, da so nastale tope rane na glavi — z eno samo izjemo — dokaj časa po grofičini smrti. To dejstvo je nedvomno In nesporno. Evo tu nad očesom udarca, ki jo je zadel še živo. Kakor vidite, je bila infiltracija krvi v podkožno tkaničevje jako znatna; bula je ogromna in črno podpluta. Ostalim udarcem nedostaja tega značaja tako popolnoma, da ni niti tu, na sencu, kjer je razbita kost, ne duha In sluha o kaki podplutbi.« »Zdi se, gospod doktor,« je opomnil detektiv, »da bi po dognanem in dokazanem dejstvu, da je dobila grofica po svoji smrti več udarcev s topim orodjem, vendar lehko sodili, da so jo tudi z nožem mesarili šele potem, ko je že prestala Živeti.« Doktor je pomislil. »Morda imate prav,« je rekel nazadnje. »Jaz vsaj sem o tem prepričan. Toda zaključki mojega poročila ne bodo tako. dalekosežni. Sodna medicina se sme izražati le o tistih dejstvih, ki so očitna, dokazana in neoporečna. Kjerkoli jo navdaja le najmanjši dvom, tam mora molčati. Še več: ako se kdaj pojavi negotovost, bi se smela šteti po mojem mnenju le v prilog obtožencu, ne obtožbi.« Gospod Lecoq je spretno prikril, kako malo mu prija to mnenje. »Zdaj,« je dejal, »bi se dalo reči s precejšnjo gotovostjo, kje In kako so umorili grofico.« Zdravnik je med tem zagrnil truplo in oče Plantat je postavil svetilko na mizo. Oba sta prosila tajnega policista, naj se Izrazi določneje. »Evo!« je povzel detektiv, »smer rane, ki Je povzročila smrt gospe Trčmorelske. mi dokazuje, da je bila takrat v svoji sobi; sedela je-nekoliko sklonjena In pila Čaj- Morilec se je približal od zadaj, z dvignjeno roko; dobro si je izbral pripravno mesto in sunil s strahovito močjo. Sila usodnega sunka je bila tolikšna, da je padla žrtev na obraz, pri tem je udarila s čelom ob vogal čajne mizice. Tako Je nastala edina podplutba, ki ste jo mogli ugotoviti na glavi.« Doktor Gendron je opazoval zdaj Lecoqa, zdaj mirovnega sodnika, ki sta se čudno spogledovala. Nemara je slutil, kar sl mislita pri temi »Vse kaže, da se je izvršil zločin tako, kakor ga pojasnuje gospod policijski agent,« je rekel čez hipec. Zavladalo je novo, tako tesnobno molčanje, da se je zdelo očetu Plantatu umestno pretrgati ga. Svojeglava redkobesednost gospoda Lecoqa mu je ščegetala živce. »Ste li zdaj videli vse, kar je bilo treba?« ga je vprašal. »Za danes da, gospod mirovni sodnik. Za tistih nekaj ugo*? tovitev, ki bi rai še utegnile koristiti, pa potrebujem dnevne svetlobe. A bče se mi vidi, da držim vso stvar za pravi ko« nec — z en ~amo izjemo, ki mi je tem bolj napoti.« ->> »Tedaj bo treba, da pridete jutri zarana semkaj.« ^ »Pridem, gospod sodnik, kadarkoli vam drago.« »In ko zaključite svoje poizvedbe, se odpeljeva skupaj ^ Corbeil, k preiskovalnemu sodniku.« »Kakor izvolite, gospod mirovni sodnik.« Spet so vsi obmolknili. Oče Plantat je čutil, da je Lecoq ugenil njegovo skrivnost* zato je tem manj razumel detektivovo čudno molčanje, ko jQ bil vendar pred nekaj urami še tako zgovoren. Gospod Lecoq pa je z naslado užival zavest, da nagaja mirovnemu sodniku, in se veselil že naprej njegove brezmejne osuplosti, ko mu Jutri prinese raport, v katerem je hotel razviti vse svoje misli do najskrajnjega zaključka. V tem pričakovanju se je spet molče pogovarjal s sliko na svoji bonbonijeri. »Ce je tako,« je rekel zdravnik, «smo pač menda opravili in lehko gremo.« »Baš sem hotel prositi, da bi šli,« je dejal gospod Eec09» »Ves dan od ranega jutra nisem zaužil niti grižljaja.« Ta hip 9e je porodil v glavi očeta Plantata pomemben sklep. : »Še li vrnete na noč y Pariz, gospod Lecoq?« je vpraša? nenadoma. »Ne, gospod sodnik, pripeljal sem se z namenom, da ttt prenočim. Zato sem vzel s seboj potni kovčeg, katerega sem odložil v mali obcestni gostilni, ki ima na izvesku naslikane^ grenadirja. Tam mislim tudi večerjati in spati.« »Pri .Zvestem grenadirju’ vam ne postrežejo dobro,« ja rekel stari sodnik. »Iz previdnosti bi rajše večerjali pri meni.« »Preveč ste prijazni, gospod mirovni sodnik . . .« »Razen tega vam ponudim tudi sobo, ker vem, da bova še kramljala, lehko da pozno V noč. Vaš kovčeg vzamem«} mimogrede.« Gospod Lecoq, Čuteč Se hkrati odlikovanega In odreši nega, je zbral usta v bonbonček ter se laskavo priklonil. »A tudi vi, doktor, morate z nama,« je povzel oče Plantat; »radi ali neradi. Nikarite se ne branite. Ako vam je toliko do tega, da se vrnete še nocoj v Corbeil, vas popeljeva tja PO večerji.* Preostalo je le še zapečatiti prostore. Ta posel je bil kmalu opravljen. Velik pečaf z grbom mfcl rovnega sodišča je dobila tudi omara, v kateri so bila spraW ljena vsa doslej najdena in v zapisnikih navedena »corpora delictL«, , v (Dalje prih.) Gospodinje, id kupujete testenina, makarone, zahtevajte samo PEKATETE , testenine, tudi same matane it itaroznane tovarne ŽnldarSK & Valentič, Ilirska Bistrica. Dobi se povsod. Zaloga R. BUNC IN DRUfli LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR. I . i, r-.vi HALI OGLASI PRODAJA: JV MRAMORNATIH plošč, 3 Igralna mize, 6 železnih Stojal za obleke po usodni (Ceni. Vprašati: Kongresni feg-3/n. desno. _118 CEV za Škropljenje vrta. Cena nizka. Poizve se Kolodvorska ni. 35, Turkovič. _____________________________ 114 'PIŠA 2 GOSTILNO in vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. 115 POSESTVO, 14 oralov obsegajoče, z gostilno, trgovino, mesarijo in mostno vago, celim inventarjem 600.000.— Din. VINOTOČ z 5 oralov krasnega zemljišča, 2 hiši in gospodarsko poslopje, , 300.000— Din. ORAJSClNICA z 21 oralov zemljišča in lepim Inventarjem 800.000.— Din. INDUSTRIJSKO POSLOPJE v sredini Maribora, Velikanske stavbe in prostor 500.000.— Din. 1LA, takoj prosto stanovanje^ posestva, hiše, gostilno, dobro idoio — pitama Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 104 UČENEC za brivsko obrt se sprejme. Hrana, perilo in stanovanje V hiši. Poizve se Josip Bakar, brivec. Hrastnik. 106 RAZNO: JAVNA DRAŽBA 84 konj, ki so došll iz Nemčije, se bo vršila dne dne 21. even-tuelno tudi še 22. t. m. ob 9. uri na dvorišču Nušako-ve vojašnice, Trnovo v Ljubljani Podrobnosti se razglase pred začetkom licitacije. Komisija za prevzem in prodajo konj in živine na račun nemške vojne odškodnine. Ljubljana, dne 17. julija 1922. 119 HIŠA z dobro vpeljano trgovino, na prometnem kraju, ob državni cesti. Ponudbe na Ivan Majer, podružnica »Ju-soslavije«, Maribor. 88 12 STAVBENIH PARCEL v velikosti po 300—500 m* v Zg. Šiški. Dopisi pod šifro »K 120:—« na anončno družbo Aloma Comp., Ljub-Jana, Kongresni trg 3. 99 fT—*i - i, ir-- KUPI: JAVNA DRAŽBA 7 toplokrvnih, 5 mrzlokrvnih in 2 huculsklh žrebcev se vrši dne 2. avgusta t 1- ob 9. url dopoldne v drž. žrebčaml na Selu pri Ljubljani. — Zdražitelj plača na licu mesta poleg kupnine še kole-kovlno, 2% prispevek za ubožni sklad in povrne stroške za lnserate. Po- veljstvo drž. žrebčarn*. 111 ŽELIM prevzeti vodstvo kake pekarne, ker sem že več let vodja te obrti. Naslov v upravi tega lista. 113 ZOBOZDRAVNIK dr. Ro-doschegg ne ordinira od 19. julija do 22. avgusta. 116 FRANCOSKE toalete in kostume po najnovejših modelih izvršuje v najhitrejšem času specljalni modni salon za dame S. Potočnik, Se-lenburgova ulica 6/1. 117 JERMENA, GOŽE, BIČE. Jermena za čevlje in pasove izdeluje in razpošilja na drobno in debelo Prane Pod-boršek, Naklo pri Kranju. 102 Draibeni oklic. Na predlog zakoncev Ivana in Elizabete Slamnik, posestnikov v Vrbju pri Žalca it. 72 in Jožeta Lavrič, bivšega posestnika v Bukožlaku h. it. 21, katere zastopa dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, bo v petek, dne 11. avgusta 1922 ob 10. mi predpoldne v pisarni podpisanega notarja prostovoljna lavna dražba zemljišča vt št. 167 kat. obč. Goričica, katero obstoji iz dveh gozdnih parcel in se bode izkllcalo kot celota. Izklicna cena znaša 30.000 kron. Pred pričetkom dražbe je treba položiti v roke sodnega komisarja kot vadit 3.000 kron. Natančnejši podatki so na razpolago v pisarni podpisanega notarja, Dečkov trg št. 3, ob uradnih urah. % Cm, dne 12. julija 1922. Suri) Detiiek s. r, ftu&f i«* sodni komisar. Draibeni oklic. Na predlog zakoncev Ivana in Elizabete Slamnik, posestnikov v Vrbja Vrt Žalcu št. 72, katera zastopa dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, bode v petek dne 11. avgusta 1922 ob 9. url predpoldne v pisarni podpisanega notarja prostovoljna lavna dražba zemljišča vi. št. 507 kat. obč. Žalec, katero obstoji iz hiše št. 72 tn zraven Vib padajočih parcel v skupnem obsegu 4.98? kvadratnih metrov tn se bode izkličult* kot celota. Izklicna cena znaša 100.000 kron. Pred pričetkom dražbe je trebit položiti v roke sodnega komisarja kot vadij lOJDOO kron. \ Natančnejši podatki so na razpolago v pisarni podpisanega notarja, DeSkOf, trg št. 3, ob uradnih urah. ^ K Celju, dne 12. julija 1923. ^ 3ur0 Detltek s. r.. notar kot sodni komisar* od ir. fRint imuiE ne ordinira 15. julija do 1. sept. tRGOVINO, trgovsko hišo ali stavbišče na prometnem Kraju, najraje na deželi. Ponudbe na Ivan Polič, podružnica »Jugoslavije«, Ma-ribor._____________________89 SLUŽBE: ?PREJMEM takoj 1 trgovskega pomočnika in prodajalko v veletrgovino železnine Peter Majdič, »Mer-jcuri Kranj. 112 ODDAJO SE SOBE za letovišče. Poizve se v trgovini »Zvezda*, Florijanska uL 17. 107 RAZPRODAJA. Radt preureditve mizarstva prodam vel spolnih masivnih oprav domačega izdeU ha, hrastovih, javorjevih, orehovih itd., tudi več kuhinjskih oprav po nainujui cenah. Zaloga pohtštva Josip Andlovič, Komenskega ul. 21. S L O V E N S K A B A N K A Delniška glavnica: K 30,000.000-—. Rezerva: K 5,000.000*—. Obrestuje vloge po najviSji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. Centrala: V lastni palaCi Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. POdrUŽnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. RUŠKI EAU DE COLOGNE 2« 6 let niste dobiti tako fino dttefe kolonjskt vode. Cena srednje steki. ... velike steki. K 120 — , 260 — . 50-— Milo: Rus. Eau de Cologne Savon. _ Krema za Uce: Ruska Eau de Cologne Cream, za osebe katere imajo mastno lice (teint) cena . . . . , 00— Gospodje naj rabijo to kremo pri brijanju- IM-PflBFUMERIffl, Ljubljana, Mestni trg 11. AUTO Bencin. — Pneumatika. Olj«- — Vso. popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solld. cenah nudi }ugo*Auto d. z o. z. v Ljubljani. SUKNO i za promenadne in športne obleke v bogati izbiri B. 8 E. SRSBERHE Ljubljana, Intm lig itn. UL t— ili Veletrgovina z ginom v Mariboru sprejme dobro izvežbanega POTNIKA nastop takoj.— Prošnje, opremljene z dokazili v sposobnosti in zahtevkom plače je nasloviti na upravo ^Jugoslavije" pod ^Sposoben potnik". Pozor kapitalisti in lesni industrijcif Na novo zgrajena, moderno opremljen* parna iaga In tovarna lesenih žebljev se v ponedeljek, dne 24. t. m. na prostovoljni javni dražbi z vsem inventarjem in zalogo proda. Dražba sc vrh ob 14. uri na licu mesta. Izklicna cena 500.000 Din. Natančnejša pojasnila daje JZora?, leštta industrijska družba in tovarna lesenih žebljev v Črnomlju, Slovenija. Sprejme se 3 orikroievalce, izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe ha pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D E“, Ljubljana, Emonska cesta 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. Večje množine prvovrstnega splitshep portland cementa na razpolago pri tvrdki: H. PETRIČ UUBUANAr skladišče BALKAN. plavni in odeovomi urednik Zorko Jfakin. Izdaja »J«£osk>v, novinslco d. d.«, Tiska »Zvezna tiskarna« x UahliaoL '