vzorec za to v rstn e razisk av e (izkopava­ n ja v le tu 1957 in 1985), tra ja la p a je od konca 3. stol. do 60 le t 4. stol. N ato p ri­ kaže še d ru g a grobišča, ki sodijo k tip u W essling te r nekropolo v G öggingenu. 2. G robišča u trje n ih naselbin v n o tra ­ n jo sti B av arsk e (A ltenstadt, V alley itđ.). 3. N ekropole v o jašk ih p o sto jan k na Ille r ju in D onavi (G ünzburg, B urgheim itd.). 4. G robišča v A ugsburgu — (glavno m esto province). Z ad n ji se sta v e k v tem poglavju, k je r n a podlagi p re j zb ran eg a gradiva, K eller p o d aja p risp ev k e k absolutni kronologiji, je tu d i ra z d e lje n v m an jše dele, k i še e n k ra t o b ra v n a v a jo kronološko vodilni m aterial. V m oških grobovih so to čebu­ la s te fib u le in p a sn e g arn itu re, v žen­ sk ih p a različn e v rste n ak ita. K o govori o č eb u la stih fib u lah in p asn ih g a rn itu ­ ra h k o t zn a k u dignitete, u g o tavlja, da se v e rje tn o k aže v išji položaj nosilca le v dragocenosti m ateriala. Izvor in ra z p ro ­ stra n je n o st pro v in cialn o rim skega m a te ­ ria la iz o b ra v n a v a n ih najdišč je p re d ­ v sem om ejena n a bližnje province (ob lev em b re g u R ena, R aetia I., N oricum , podonavske province). M ed o b ra v n a v a ­ nim i n ajd b am i je opazen tu d i in v e n ta r germ an sk eg a izvora, težko je pa reči ali je to v p liv dom ačega su b stra ta ali pa trg o v sk ih vezi z desnim bregom R ena. H g erm an sk i zapuščini 4. sto letja p rište v a K e lle r fib u le z gum bom n a loku, tro re d - n e glavnike, spone v obliki živalske g la­ ve, železne p a sn e spone, del keram ike. Po p asn ih g a rn itu ra h je določeval tu d i g ro ­ bove vojščakov. V p red zad n jem sestavku v tem o b šir­ n em p o g lav ju — grobišča — je av to r zd ru žil zgodovinske po d atk e in arh eo lo ­ ške o staline te r ugotovil n a ju žn em B a­ v arsk em tr i n aselitv en a obdobja; prv o od padca lim esa do u trd itv e o b lasti za časa P ro b a in D ioklecijana (260— 280) d ru g o od D iok lecijan a do vpada J u th u n - gov 357. le ta in tre tjo po invaziji J u th u n - gov do konca rim sk e oblasti v R etiji oko­ li 1. 400. V zadnjem sestav k u K eller obravnava problem k o n tin u itete v zgodnji srednji vek. A nalizira v sa dosedanja m n en ja (od H. Zeissa dalje) in k lju b pičlim dokazom (protiargum enti so pom an jk an je historič­ n ih virov, za čas po 1. 400, p ren eh an je obtoka novcev, izselitev dela preb iv al­ stva), p ostavlja hipotezo, da so v začetku 5. stol. n a tem o zem lju že naseljeni prvi A lam ani. V n asled n jem poglavju je podal pre­ gled u p o rab ljen e literatirre, n ato pa seznam grobišč n a B avarskem (z n a jn u j­ nejšim i p odatki in literaturo), pregled najdišč čeb u lastih fib u l po K ellerjevi razporeditvi tip o v (upoštevan evropski del rim skega im p e rija te r severna A fri­ ka) in pregled n ajd išč zapestnic in to rk - vesov z zankam i. Izdelal je tu d i katalog b av arsk ih poznoantičnih nekropol južno od D onave, z opisom grobov in lite ra tu ­ ro, ob koncu k n jig e je 50 tab el poznoan- tičnega m ateriala. D elo je nedvom no zelo dobro strokovno napisano in teh n ičn o skrbno izdelano. Zanim ivo, da m ed o b ravnavanim pozno- rim skim in v e n ta rje m n i nobene in d ik a­ cije, k i b i k azala vplive krščanstva. Sam m aterial in av to rje v e ugotovitve p a bodo p rav gotovo k o ristile p ri vred n o ten ju našega gradiva iz teg a obdobja. I. R ajterič-Sivec Shqiperia arkeologjike. U niversiteti S h tetero r i T iran es, In s titu ti i H istorise dhe i G juhesise S ek to ri i A rkeologjise, T iran e 1971 (11 s tra n i te k sta v alban­ skem , francoskem in angleškem jeziku, 139 b arv n ih fotografij). A lb an sk a arheološka lite ra tu ra nam je žal težko dostopna, čeprav bi n am bila glede n a geografsko bližino in s tem ko m p arativ n im m aterialo m zelo dobro­ došla. Z ato n as je tem bolj presenetila p riču jo ča k n jig a — po teh n ičn i plati e n a ­ k o v red n a so lid n im evropskim izdajam — k i p o d aja p reg led arheoloških obdobij od n eo litik a do zgodnjega sred n jeg a veka. N am en d ela je predvsem n a p o p u laren n ačin p re d s ta v iti svetu povojne dosežke alb an sk e arheologije.* P red drugo sv e­ to v n o vojno so se z arheološkim i razisk o ­ v a n ji n a alb an sk ih tle h u k v a rja li le tu ji razisk o v alci (N apesa, Ippen, T raeger, U gollini itd.). Z daj p a im a A lb an ija v rsto dom ačih razisk o v alcev in strokovnjakov, k i skušajo p o p ra v iti zam ujeno. P regled arh eo lo šk ih obdobij p ričen jajo z m lajšo k am en o dobo (pred vojno je bil o d k rit tu d i paleolitik). Iz teg a časa sta n ajp o m em b n ejši lo k aliteti M aliq b a rje in K am n ik jugozahodno od P re sp a n sk e - ga jezera, n a se lje n i od kasnega n eo litik a do pozne b ro n a ste dobe. Izk o p av an ja tu - m ulo v n a P azh o k p lan in i (sred n ja A lb a ­ nija) so p o k azala način g ra d n je te h p o ­ sm rtn ih b iv ališč v b ro n asti dobi, podobni tu m u li z b o g atim in v e n ta rje m železne d o b e pa so ra z tre se n i ta k o po sev ern i (K rum a, K en eta) k o t po ju žn i A lb an iji (V odhina). N a osnovi re z u lta to v izkopa­ v a n j n a tu m u lih V aj za in P azhok so a l­ b a n sk i arh eo lo g i m nenja, da je že b ro n a - stodobna k u ltu ra ilirsk a te r da se že v času začno Iliri fo rm ira ti v plem ena na tem delu B alk an a. Zelo in ten ziv n a ra z ­ isk o v an ja posvečajo razisk o v an ju železne dobe — času ra zcv eta ilirsk e k u ltu re — k a r je razu m ljiv o saj je poreklo a lb a n ­ skega n a ro d a ilirsko. R aziskujejo tako nekropole k o t u tr je n a gradišča. P om em b­ n a o d k ritja se n a h a ja jo v dolini rek e M ati, V ajzi in zgornjem D ropullu. O d 4. sto le tja p r. n. št. d a lje začno dobivati šte­ v iln e ilirsk e n aselb in e in gradišča poteze p ra v ih u rb a n ih cen tro v (Skodra, Lissos, A m antia, P h o in ik e itd.). V ekonom skem * M oti n e k a j n a p a k v podpisih k ta ­ blam , posebej p ri to lm ačen ju grških ep i- g rafsk ih tek sto v , p ri definiciji g ršk e k e­ ram ik e in p ri o p red eljev an ju n e k a te rih p red m eto v tv a rn e k u ltu re in u m etnostno­ zgodovinskih stv aritev . in k u ltu rn e m ž iv lje n ju južne Ilirije so ig rala najp o m em b n ejšo vlogo v elik a obal­ n a m esta D yrrachion, A pollonia in B buth- roton, glav n a m esta helenistične k u ltu re n a tem ozem lju. V en d ar se čuti vpliv ilirsk e k u ltu re iz z a le d ja in tak o je južni predel, obogaten s h elen ističn o k u lturo, obdržal v času rim sk e okupacije svoj ilirski k a ra k te r, m edtem , ko je slabše razv iti sev er podlegel osvajalcem . A lbanski arheologi intenzivno p ro u ču ­ jejo grško in rim sk o k u ltu ro v p rim o r­ sk ih m estih, k a jti le ta k o lah k o dobe po ­ polnejšo sliko sim bioze helenistične in ilirsk e k u ltu re. P o d ro b n eje so opisani spom eniki v elik ih m est A pollonije in D y rra c h ija ; po v o jn i so intenzivno ra z ­ iskovali u rb an izacijo in nekropole B outh- ro ta in O richa. K er je zgodnjesrednjeveška arheologi­ ja tesno povezana z začetki albanske nacionalne zgodovine, ji seveda posve­ čajo veliko pozornost. M ateria ln a k u l­ tu ra 7.—10. sto letja t. i. K om an a li K a - la ja D alm aces k u ltu re , k i je b ila p red vojno poznana iz nesistem atično razisk a­ n ih in p arcialn o o b jav ljen ih nekropol K alaja D alm aces in K ru je, je sedaj do­ bila popolnejšo podobo z novim i siste­ m atsko izkopanim i nekropolam i K ruje, B ukel, S h u rd h ah , L ezha itd. te r n asel­ binskim i ob jek ti n a u trje n ih gradiščih V arosh in S tellu sh ob re k i M ati, S h u rd ­ h a h in Lim i. T a k u ltu ra je n a sta ja la iz več kom ponent — av tohtoni ilirski su b stra t (bizantinski k ro n isti ga im enu­ jejo A lbanci) je v novi politično ekonom ­ ski situ aciji sp re je m a l in po svoje o b li­ koval tu je elem en te tj. bizantinske in m orda slovanske (prim . še J. F ilip, H andbuch 1 [1966] 620). I. R a jterič-S ivec M itteilu n g en des D eutschen A rchäolo­ gischen In stitu ts, A th en isch e A b teilung, B and 83 (1968). V erlag G ehr. M ann, B e r­ lin, v elik a 8°, 322 str., 140 tab el, 8 prilog, risbe m ed besedilom .