jinsiuj bZDl utujSAfcg.- ►Kraia — Upravs Ui ir^^dnu^tvo Piui PreSer lova 7 — Telefon 15P VP PT'ji 20f - St. 41 — l^vtnik — Od«ovomj aredntk Jože Vrabi — Roloraao* a« »rataano — Ttek« Martbor^K«. tlslcartK- - Cens din 10 — — Letn» 'laročnlna 500 din pol- etna din IIu :>aio pred dnevi zapisali, da sodi sklep Egipta, da bo ku- poval orožje v deželah vzhodne Evrope, med dogodke, ki so vzbudili odmev po vsem svetu, še nismo vedeli, da bo tej no- vici sledila nova, ki bo zahodni svet še dosti boli razburila. Gre za ponudbo Sovjetske zveze Egiptu, da mu bo priskočila na pomoč pri odpravljanju gospo- darskih težav, v katerih se na- haja. Glede na situacijo na Srednjem vzhodu, ki bi jo lahko okarakterizirali kot Zahodu na- sprotno, ta novica pač ni mogla tam zbuditi drugega kot nevo- Ijo. Arabski »vet nasprotuje Zahodu predvsem zaradi nje- gove politike do Izraela, zaradi podpiranja države, ki se je vgne- zdila po mnenju Arabcev, na njihovem ozemlju. Toda ta po- nudba ni osamljen pojav v od- nosih med arabskim svetom in vzhodnim blokom, saj so zna- ne dobave industrijske opreme Egiptu iz vzhodnoevropskih držav, kakor tudi druga zna- menja, ki govorijo o tem, da na Vzhodu mnogo mislijo na arab- ski svet. Kakor so ti dogodki velikega pomena, s svoje strani niso prekričali razprave v franco- skem parlamentu, kjer še ved- no iščejo rešitev v vprašanju franc. Severne Afrike, čeprav je na drugi strani diplomatskemu prizadevanju prijateljev Fran- cije med delegati na skupščini Organizacije združenih narodov uspelo odgoditi razpravo o tem vprašanju. K takemu stanju se- veda prispeva svoje tudi nada- ljevanje bojev v Maroku, kjer francoskim vojaškim silam ni- kakor ne uspe zatreti upora se- vernoafriških nacionalistov. Ciprsko vprašanje tudi še nI rešeno. Novi guverner otoka maršal Harding je predlagal Ciprčanom, ki se borijo za od- cepitev otoka iz britanske skup- nosti narodov in priključitev Grčiji, svoj načrt, po katerem bi naj dobil otok ustavo, ki bi predvidevala notranjo avtono- mijo. Toda Ciprčani tega pred- loga niso sprejeli. Stvar je v zadnjem trenutku zamotala še turška manjšina, ki se je iz- rekla proti vsaki spremembi na otoku. Kako globoko je posegel ta spor zaradi Cipra v odnose med Grčijo in nj«ne zaveznike v Atlantskem paktu, se vidi iz te- ga, da je Grčija odklonila so- delovanje pri manevrih sil Atlantskega pakta, kar je ena izmed točk dnevnega reda na sestanku sveta te organizacije. Sicer pa tokrat svet razpravlja o skupnih vojaških načrtih za- hodnih velesil, pri čemer je med drugim prišlp tudi do skle- pa, da bi se v primeru potrebe preprečitve nenadnega napada uporabilo tudi -»sodobno« orož- je, s čimer je mišljena atomska bomba. Te dni se vrši v Margatu v Angliji kongres britanske labu- ristične stranke, trenutno druge sile v političnem življenju Ve- like Britanije. Posebno priča- kovanje v zvezi s tem kongre- som so vzbudili glasovi o od- stonu predsednika stranke Att- leeja, kar se pa na kongresu ni uresničilo. Kratko je potegnil tokrat tudi vodja levega krila stranke Bevan, ki pri volitvah blagajnika ni imel uspeha. Pozornost je vzbudila na kon- gresu razprava o vodikovi bom- bi, pri čemer je prišlo do izraza staro stališče vodstva laburi- stične stranke, ki kot znano, atomsko orožje kot orožje od- klanja in zahteva njegovo po- polno prenoved. Z ZBOiiOVANJA SZDL V CIRKULANAH V nedeljo, 9. t. m. smo imeli v Cirkulanah z:borovanje SZDL, na katerem je govoril zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč. Orisal je notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije v njenem prizadevanju za mir in mimo sodelovanje med vsemi drža- vami. njeno prizadevanje za neodvisnost in nevmešavanje v tuje notranje zadeve. Govoril pa je tudi o nažem gospodar- stvu. o načrtih za napredek kmetijstva, proizvodnje, bolni- škega zavarovanja za kmečko prebivalstvo in drugem. Bilo mnogo zanimivih vprašanj o odkupu vina, sadja, pomanjka- nju premoga itd. Tov. poslanec je zborovalcem razložil velik ugled Jugoslavije, ki ga uživa v svetu kakor tudi zanimanje tujih narodov za uspehe in iz- kušnje pri družbenem upravlja- nju tovarn in podjetij s strani DiToizvajaJcev samih. Spremembe v našem gospodarskem sistemu Ptujski okraj pred obširno politično akcijo v ptujskem okraju bo v prihodnjih dneh in tednih obširna politična akcija s temeljito obravnavo sprememb v našem družbenem planu in sistemu z analiziranjem pojavov na na- šem področju, ki so enako kot drugod v naši državi onemogt^ čali uveljavljanje gospodarske politike, predvsem stabilizacije trga, pospeševanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo ter kmetijstva in postopno zvišanje življenjskega standarda. Kot uvod v to široko politično akcijo je bila seja okraj- nega komiteja ZKS v navzočnosti občinskih sekretarjev ZK v ponedeljek 10. oktobra t L, na kateri je govoril uvodoma sekretar tov. Ignac Voljč o novih spremembah v našem druž- benem planu in sistemu. Najprej moramo seznaniti naše bralce z bistvom novih sprememb, kakor so jih pojasnili javnosti potom tiska pred- sednik republike tov. Tito, tov. Rankovič in tov. Vukmanovič in kakor jih je tolmačil na omenjeni seji sekretar tov. Ignac Volič: Škodljivo preseganje investicij Predvsem se je pri nas udoma- čila praksa, da okraj ali pod- jetje sklepa pogodbe in opravlja posle, čeprav ni zbralo sredstev, marveč so ta šele, v planu in jih bo zbralo do konca leta. Ta sredstva začno takoj trošiti tako, da se nenadoma, in sicer v začetku leta, pojavljajo na trgu. Tako nastane velikansko povpraševanje, in sicer umetno povpraševanje. Tako imenova- no umetno potrošnjo pa izkori- ščajo posamezna podjetja po- samezne komune, da navijajo in dvigajo cene svojih izdelkov in pridelkov. Z dviganjem cen zbirajo podjetja nova sredstva, ki niso bila predvidena v pla- nu. Okraji, ki so tako prišli do nepredvidenega dobička se zno- va pojavijo z njim na trgu, ce- ne spet poskočijo in tako imamo spiralno gibanje cen navzgor. Za prihodnje leto je treba z družbenim planom predvideti, da je moč trošiti sklade šele, ko se ugotovi, kolik&ai so. To pa je možno na podlagi zaključ- nega računa podjetja- Treba je spremeniti sistem kreditiranja, da nihče nima pravice dobiti kredit na podlagi bodočih skla- dov, ki jih je treba šele zbrati. Amortizacijska sredstva, ki se naberejo v treh mesecih, se lahko trošijo šele na koncu tretjega meseca. Isto velja za sklade za prosto razpolaganje z rokom šestih mesecev. Te od- loke smo izdali v drugem pol- letju in šele zdaj začenjajo vplivati na trg. Sredstva na račun ključnih objektov v prejšnjih letih smo često prišli do sredstev na račun ključnih objektov, in sicer z dviganjem cen opreme in grad- benih del za ključne objekte, s katerimi smo potem razširjali obseg investicij, vtem ko se je na drugi strani daljšal čas iz- gradnje ključnih objektov. V začetku leta smo zahtevali konec takšne politike, spremem- bo kreditnega sistema. Na pod- lagi pogodbe, sklenjene med banko in podjetjem, je točno znano, koliko bodo znašali gi&d- beni stroški za ta ali oni ob- jekt. Banka izplača samo dogo- vorjeno vsoto iz investicijskih skladov. Ce pa se pokaže, da ne zadostuje, doplačajo poroki, ki so jamčili, to pa sta reptibli- ka in okraj. Dobički podjetij in okrajni proračun Pritisk komun na podjetja in odvzemanje znatnega dela do- bička, v nekaterih primerih pa celo malone vsega dobička, spravlja podjetja v težaven položaj. S tem hkrati zožujemo gmotno podlago za razvijanje pobude delavskega samouprav- ljanja. V bodoče bomo prora- čunska sredstva določali na nov način. Glavno težišče je treba postaviti na ločitev proračun- skih potreb od dobička podjetij, to se pravi, da proračunskih potreb okrajev, mest itd. ne bo- mo krili iz dobička podjetij kakor zdaj. Zvezni plan že predvideva, da se krijejo proračuni z davkom na osebni dohodek kmetovalcev, obrtnikov, svobodnih poklicev itd. Okrajni organi pa ne skr- bijo dovolj za pobiranje tega davka. Dejstvo je, da so davko- plačevalci v leta^njem rodovit- nem letu plačali manj davkov kakor v lanskem sušnem. To pomeni, da se okraji rajši usmerjajo na dobiček podjetij. Tako naravnost izpodkopavajo perspektivo razvoja okraja, ker se podjetje ne more rekonstru- irati, da bi napredovalo, da bi dajalo večje dohodke tn s tem krepilo tudi gmotno podlago okraja oziroma komune Na drugi strani neizterjeva- nje davkov pritiska na standard delavcev in uslužbencev. Tako ne spodbujamo kmetov, da bi vozili na trg svoje pridelke in povečali proizvodnjo. Vtem ko delavci in uslužbenci izpolnju- jejo svojo obveznost do skup- nosti (z davkom, ki ga plaču- jejo podjetja), položaj na vasi prav zaradi takšnega stališča glede plačevanja davkov ni enak in breme kritja potreb naše družbene skupnosti pade predvsem na delavce in usluž- bence. Kako bomo v bodoCe krili proračunske potrebe Proračunskih potreb ne bo- mo več krili iz dobička pod- jetij, marveč iz davka na oseb- ni dohodek. To pomeni, iz oseb- nega dohodka kmetov, mešča- nov. delavcev, uslužbencev itd., tako da bo vsak prispeval svoj delež za potrebe skupnosti. Ce bi zdaj k zaslužku delavcev in uslužbencev prišteli še ta davek na osebni dohodek, tedaj bi to prizadelo njihov standard. S tem skoraj ne bi dosegli pra- vega cilja, marveč nasprotno. Zato je predvideno, da bo ta davek na plačo predhodno iz- ločen iz redne akumulacije, vendar pa se bo računal kot davek na plačo. Ta ciavelu l&ot rečeno, ne bo pomenu obremenitve seaanjin plač delavcev in uslužbencev, marveč se bo izločal za kritje proračunskih izdatkov iz do- bička v sorazmerju s plačnim skladom, pri kmetih pa se bo pobiral davek v sorazmerju z njihovimi doseženimi dohodki na podlagi katastrskega do- hodka. Tudi pri podrobnem snovanju sistema je predvideno, da bo iz zvezne akumulacije izločen del za proračun, to se pravi, za da- vek na osebni dohodek. Tako bi bili proračunski dohodki v vsakem okraju določeni po šte- vilu delavcev uslužbencev in kmetov Ce je okraj ali mesto bolj razvito, da ima več d£- lavcev in uslužbencev, tedaj bo imelo tudi večje dohodke. Doslej je bila namreč uve- ljavljena težnja po razširitvi proračunske potrošnje na račun dobička podjetij. Posledica te- ga je bilo veliko naraščanje proračunske potrošnje, kar ne ustreza naši gospodarski zmog- ljivosti. Z nameravanimi spremem- bami bodo proračunska sred- stva ločena od dobička podjetij in povezana z davkom na oseb- ni dohodek. Tako se bodo pro- računski izdatki formirali po možnosti davkoplačevalcev v istem mestu ali okraju. Z zveznim družbenim planom bomo odvajali sredstva, in si- cer po odstotku, ki ga bo dolo- čil zvezni plan, v sklad za pro- sto razpolaganje podjetij ter v sklad za finansiranje gospodar- skih investicij okrajev. Ta sred- stva bodo na razpolago podjet- jem v obliki kredita. Po tej E)oti bomo ločili sredstva z re- konstrukcijo od sredstev, name- njenih za gospodarske investi- cije. In napredek kmetijstva PoHtika, ki smo jo uveljavili že dve, tri leta, to se pra^d, da smo dovolili prost promet s kmetijskimi pridelki in delova- nje tržnih zakonov v kmetijski proizvodnji, je rodila velike sa- dove. Prvikrat po vojni število živine narašča. Tu niso potrebne spremembe. Nasprotno, treba je pogumneje stopati po poti, ki smo jo ubrali v kmetijstvu. Pri nas so kraji, kjer lahko z izsuševanjem uredimo mnoga vprašanja. Takšno je področje Pesnice in Polskave. Ce bi izsu- šili to področje, bi lahko zase- jali velika zemljišča, za kar niso potrebna velika sredstva. Lahko bomo posvetili večjo pozornost pospeševanju živino- reje, L s. z rejo dobre živine, ne pa da gledamo samo na šte- vilo glav. To pomeni, da bi morali organizirati službo kri- žanja pasem, dobiti dobre pa- sme, na dru^ strani pa bi ka- zalo organizirati pridobivanje živinske krme na sodobnejši podlagi (majhne delavnice. majhne tovarne za proizvodnjo ali konserviranje živinske krme itd.) Razume se, da bi zahtevalo povečanje števila glav goveje živine zgraditev novih mlekarn, klavnic in hladilnic. To je pot k povzdigi kmetijstva na višjo raven. Prepričan sem, da bi se tako donos na hektar v krat- kem podvojil. Seveda ni mogoče razvijanje kmetijske proizvodnje brez raz- vitega prometa. To bi bilo sle- pilo. Kamionski prevoz je treba razviti tako, da bo segal tudi do najbolj oddaljenih krajev, da bo povezan s trgom, da bo- mo izločili posredovalce, naku- povalce. To je zlasti važno za preskrbo mest. Po mojem mne- nju imamo sami v tem oziru ogromne, toda neizkoriščene možnosti. Ceste bi lahko po- pravili hitro in ceneno s stroji, ki jih izdelujemo sami, ne pa z ročno delovno silo, kar je zelo drago in zamudno. Na tem področju je pobuda okrajev dobrodošla. Te pobude pa ni dovolj. Krediti za hladilnice so odprti že dve leti, devizni in dinarski, načrtov za njihovo zgraditev pa še nimamo. Hla- dilnice bi nam mnogo pomagale. Kako bi organizirali služ- bo za pospeševanje kme- tijstva? Vso službo za pospeševanje kmetijstva je treba organizirati v okraju, i. s. v novem okraju. Tu morajo biti razne ustanove, postaje, veterinarska služba, služba za zaščito rastlin, ple- menske postaje, drevesnice, zbornice, zadružne zveze itd. To bo povezalo kmete s to službo. Tako bodo splošne kmetijske zadruge in druge organizacije, ki pospešujejo kmetijstvo, v praksi postale privlačne za individualne kmete, ker bodo čutili, da so gospodarske orga- nizacije, ki podpirajo njihov razvoj. Ali se bo kmet vključil v zadruge, to mora predvsem odločiti njegova lastna korist Njegova lastna korist bo, da se zateče po pomoč, da bi nje- gova njiva dajala 20 metrskih stotov pšenice na hektar, ne pa 12, da bi podvojil pridelek ko- ruze in podobno. Na t«n torišču bi morala kmetijska posestva po mojem mnenju odigrati velikansko vlo- go. Biti bi morala ne le vzorna posestva, marveč bi morala tu- di pridelovati najboljše seme, rediti najboljšo živino, jo pro- dajati in tako vplivati na nepo- sredno okolico. So posesWa, ki uspevajo zelo dobro in ki so povečala delovno storilnost. Pravzaprav gre za začetek so- lidne reorganizacije kmetijskih posestev, ki jih je treba posta- viti na sodobno podlago. V prihodnjih številkah bomo lahko objavljali razne misli z razprav o teh spremembah, ki bodo na sestankih in sejah družbenih organizacij, organov oblasti in samoupravljanja te- kom obširne politične akcije po okraju. Nova občina je nosilec gospodarskega in kulturnega življenja delovnih ljudi Ignac Yc4jč Doba formiranja komun ▼ po- litično-teritorialnem obsegu in pripravljanja občinskega demo- kratične^ mehanizma, izvolitev predstavniških organov ljudskih odborov, potrebnih svetov in ko- misij je sa nami. Doslej je naš politični aktiv delovnim ljudem pojasnjeval glavna načela de- mokracije, glavne obrise funk- cije občine v boju za nadaljnje razvijanje socialistime demokra- cije v JugoslavijL V okraju imamo sedaj 10 no- vih občin-komim namesto prejš- njih 22 občin. Ce te občine pri- merjamo z občinami drugih ko- munskih skupnosti, so po svo- jem obsegu in številu manjše in razen občine Ptuj in Majšperk izrazito kmečke. Njihova glavna naloga bo razvijati kmečko go- spodarstvo na socialističnih principih, razvijati komunalno gospodarstvo, ljudsko prosveto in zdravstvo ter skrbeti za to, da bo delala državna uprava po predpisih naiše zakonodaje. Ob prehodu iz prve faze sno- vanja in uveljavljanja sistema komun v drugo fazo, ko postaja nova občina nosilec gospodar- skega in kulturnega življenja delovnih ljudi, se moramo po- globiti v organsko povezavo de- mokratičnega mehanizma občin z družbenim in gospodarskim življenjem in njegovega vpliva na nadaljnji razvoj ekonomsko- socialnih odnosov v občini Prvi korak v uveljavljanju Marksove občine-komune je bil zakon o delavskih svetih in upravnih odborih. Zakon o for- miranju občin, sprejet letos sre- di leta, je samo logična posle- dica poti, po kateri se razvija socializem v Jugoslaviji Ce je bila doba administrativnega so- cializma odraz obstoječega ma- terialnega stanja v Jugoslaviji, če so bile centralne uprave, v rokah države, nujne, tedaj bi centralno upravljanje v tej fazi razvoja samo zaviralo gospodar- ski razvoj države, ki je materi- alna osnova socialističnih odno- sov v državi. Delovni ljudje, ki gledajo s simpatijami na na.4 socialistični razvoj, večkrat očitajo da je bi: naš administrativni sistem nepotreben, da ie bilo v njem poino napak in da smo imeli od njega samo ^odo. Tem ljudem je lahHo povedati, da ni mogc^e pr-^ skočiti, niti z odredbami iz- pustiti faze naravnega razvoja, vendar pa lahko porodne boleči- ne tako sikrajša kot ublaži«. Ce je bilo nujno in koristno., da smo v tej prvi fazi utrjevali si- stem upravljanja državnih or- ganov, bi bilo škodljivo, če bi se pravočasno ne naslonili na delavsko in družbeno samo- upravljanje in s tem omogočili boj proti birokratizmu, ki se je začel pojavljati v organih dr- žavne uprave, v podjetjih in kmetijskih zadrugah Delavski svet naših podjetij so rešili veliko nalogo v naši in- dustrijski proizvodnji, saj kaže razvoj naše industrijske proiz- vodnje, da so popolnoma opra- vičili pričakovanje socialistične družbe, da bodo delavski sveti razvili iniciativo delovnih ko- lektivov in posameznikov Vsa- ko podjetje je glede svojega dela samostojno in razvija svo- jo dejavnost v okviru splošnih zakonskih predpisov in družbe- nega plana, Cisti dohodek po odbitku proizvodnih stroškov, upKJštevajoč pri tem tudi plačni fond, je družben, kolektiven m individualen hkrati. Pri razde- ljevanju čistega dohodka sode- lujejo po predpisih zveznega zakona in plana država, občina ter delavci in nameščenci pod- jetja. Del dohodka, ki pripada podjetju, se razdeli delavcem in oameš-čencem kot dodatna pla- ča, drugi del pa gre v fonde, « katerimi ixxijetje prosto razpo- laga, t j, za investigcije, racio- nalizacije, za graditev stano- vanj, za socialne namene itd, o čemer odloča delavski svet popolnoma samostojno, S tem so dani vsi pogoji za svobodno gibanje socialističnih ekonom- skih sil, kar je v interesu druž- bene skupnosti in vsakega po- sameznika. Na plačnem sistemu so zain- teresirani delavci in celotni de- lovni kolektivi vendar vpraša- nje nagrajevanja in višina de- lavčeve plače ni sanK> stvar podjetja, temveč tudi stvar ob- čine. cele občinske skupnosti, da plače delavcev niso prenizke, pa tudi ne previsoke, ker bi s tem zmanjševali fonde občine. Povezava med podjetji in oibči- nami ne pomeni, da posega ob- čina v delavsko samoupravlja- nje določenega podjetja, pač p« vsklajuje interese p<^jetja in interese občine, da zadovoljuje potrebe delavcev, ki živijo na področju te občine, da skrbi za komunalne naprave, za stano- vanjski fond, da gradi socialno- zdravstvene ustanove, da skibi za šolstvo in za dnige kulturne namene. Kakšen je interes delavcev na področju občine, ne bo težko ugotoviti, saj je veliko delavcev v ljudskih odborih občin in v drugih organih družbenega upravljanja. Prvi ro€tltelf$kl sestaneR v Prvega roditeljsikega sestan- ka v novem šolskem letu, ki je bil sklican v uvod »Tedna otro- ka«, se je udeležilo okoli 70 staršev Med njimi je bilo več primerov, da sta prišla oba ro- ditelja: mati in oče. Manj raz- veseljivo pa je dejstvo, da star- ši, ki ne skrbijo v dovoljni me- ri za svoje otroke, ne hodijo na sestanke. Zato so otroci teh staršev prepuščeni sami sebi, vzgojno zanemarjeni, v šoli pa re dosegajo primernega uspe- ha. Uvodoma je podal kratko po- ročilo o delu šolskega odbora, o težavah na šoli in o bodočih nalogah, predsednik šolskega odbora tov. Jerič Ludvik. Navedel je tudi pomanjkanje učiteljev, ker bi letos potrebo- vala šola tri učne moči. Kljub primerni razdelitvi dela. ne more učitelj stvo podeliti V. razreda z 58 učenci. Tako se bo moralo stiskati v razredu ne- primerno število otrok. Zaradi prezaposlenosti učiteljev s ^1- (Nada.ljevanje na 3 str.) Kako bo v bodoče s črpa njem skladov? Tretji ukrep proti preseganju investicij je v tem, da bo moč sklade v bodoče trošiti samo z dovoljenjem federacije. Skladi se pojavijo na trgu ne- nadoma, preden so bili zbrani, in tako pride do umetnega po- vpraševanja in spiralnega gi- banja cen navzgor. Vprašanje pa je, kako uporabiti sredstva po zaključnem računu, ko so še zbrana. Povsem normalno je, da federacija predvidi po- goje in vrstni red trošenja skla- dov s ciljem, da se ohrani sta- bilnost trga. Namesto dosedanje prakse naknadnega blokiranja in odvzemanja je treba vsem imetnikom skladov zagotoviti gotovost, upostaviti njihove pravice in določiti vrstni red trošenja v skladu z gibanjem položaja na trgu. S tem federa- cija pravzaprav ščiti sklade in njihove imetnike pred navija- njem cen, ki vidijo v nebrzda- nem trošenju možnost lahkega zaslužka. To praktično pomeni, da dobivamo možnost, da ob- vladamo trg, da vzdržujemo ravnotežje, ne pa, da je trg naš gospodar. To je pot k stabiliza- ciji. Ptoi. 14. oktobra 1955 neti^ai besed R polemiki o cenah mesa NaSim bralcem so Se v spo- niifiu članki pod naslovom »Pla- bti naj potrošnik«, v katerih smo obravnavali vprašanje vi- sokih cen mesa in tozadevne vzroke oz. izgovore, kakor bi lahko imenovali pojasnilo pod- jetja »Mesnine« Kot tako se je vsaj izkazalo, ko je bilo ob- javljeno pojasnilo Mestne ko- munalne ustanove glede klavni- aUh stroškov Da je bilo zviša- nje cen mesa dejansko ekonom- sko neupravičeno, dokazuje med drugim tudi ugotovitev in- špekcije tržišča OLO Ptuj, ki je v tej zadevi izvedla posku- sno revizijo v Kmetijski za- dtrugl Videm pri Ptuju. Ugo- tovitve te revizije sicer niso nikogar presenetile, pač pa po- trdile vsestranske domneve, da se pri prevzemanju živine od kmetijskih zadrug dogajajo ne- pravilnosti ki ne spadajo samo v okvir kršenja dogovorjenega razmerja kmetijska zadinga : podjetje »Mesnine«, temveč do- sti globlje, spadajo v kriminal in družbeno škodljivo dogaja- nje, ter niso v čast kmetijski zadrug, kakor na dinagi strani osvetljujejo poslovanje pod- jetja »Mesnine«, ki je slepo prevzemalo nakupljeno živino, ne da bi se prepričalo o teži tn ceni, po kateri je kmetijska za- druga živino kmetovalcem pla- čala. IJejansko je torej pod- jetje »Mesnine« nepravilnosti dopuščalo, posledice tega pa prevalilo na potrošnike. Kaj je počel Ilovšek, nakupo- valec Kmetijske zadruge Videm pri Ptuju? Tržna inšpekcija je ugotovila, da je od 22. aprila do 6. septembra 1955 prodal ptuj- skemu podjetju »Mesnine« 227 kilogramov več mesa žive teže, kakor ga je po predloženih ra- čunih nakupil. Posamezni glavi je pribil od 5—30 kg »žive teže«, kakor mu je pač bolj ustrezalo pri računu. Toda to še ni vse. Ilov&ek si Je znal pomagati tu- di drugače Ce se mu je po- srečilo kupiti kak.iino živino po posebno nizki ceni, je Sla ta Iz njegovih rok gotovo po precej vižji, ne gledj na dogovorjeno maržo, ki jo lahko kmetijska za- druga zaračunava za odkupljeno živino. Uovček je v nekem primeru, ko je kupil kravo po 95 din, pribil h kilogramu celo 28 din. Tako je na račun »večje« teže in samovoljno zvišane marže ogoljufal v navedenem času podjetje »Mesnine« za 30.268 di- narjev. Ce upoštevamo, da tako na- kupovanje živine Kmetijske za- druge Videm pri Ptuju ni izje- men primer v ptujskem okra- ju, saj so nakupovalci kmetij- skih zadrug lahko zelo hitro spoznali, da »Mesnine« prevze- tega blaga sploh ne tehtajo, ni težko ugotoviti, da so po- trošniki v zadnjih mesecih pla- čali precej mesa, ki ga niso po- jedli. — Nadaljnji komentar pa m^da ni več potreben. Teden otroka u Središču Teden otroka so v Središču zaključili z roditeljskim sestan- kom na osnovni šoli in nižji gimnaziji, ki je bil združen s predavanjem zdravnika dr. Neu- dauoja o mentalni higieni ter s predavanjem upravitelja nižje ginmazije tov. Vitorija o sploš- no vzgojnih problemih naše mladine. Sestanka se je udele- žilo večje število staršev, člani nticaterih svetov pri občinskem l^dskem odboru pa polnošte- irilna Ob tej priložnosti bi čitatelje, ki na sestanku niso blll navzoči »eznanil predvsem z nekateri- mi problemi, o katerih je go- v«Mil upravitelj tov. Vitorl. Ta }e najprej govoril o problemih vzgoje na splošno, nato pa je posvetil več časa vprašanju so- cialno šibkih otrok v občini, IKredvsem pastirčkov, za ka- terih vzgojo, šolanje in vzrejo se v mnogih primerih nikdo ne zmeni. To med drugim dokazu- je šolski uspeh v četrtem raz- redu osnovne šole, v katerem Je največji odstotek takšnih otrok. To pa je tudi bilo ugo- tovljeno ob pregledu teh otrok s s^ani zastopnikov Društva prijateljev mladine in sveta za varstvo otroka pri Občinskem ljudskem odboru Središče, ki so ▼ Tednu otroka obiskali vse takšne otroke. Žalostno je, da se celo v sredlškl občini naj- dejo ljudje, ki takšnega pa- stirčka ali hlapčka uporabljajo za vsako delo in pašo, pa ga, ko se začne kdo zanj zanimati da bi ugotovil, ali je otrok pre- skrbljen z najpotrebnejšim, če hodi v šolo itd., takoj odpoš- ljejo, ne da bi se zmenili za to, ali bo otrok našel kje streho in takega človeka, ki mu bo midil najpotrebnejše. Da v mnogih takih primerih nI niti sledu o tistem minimumu po- somostl, da ne govorimo o lju- bezni, ki je potrebna v vzgoji vsakega otroka in ki bi jo bilo treba posvetiti otroku, menda ni treba posebej ugotavljati. Z« to so pastirčki ali hlapčki, kakor tudi drugI socialno ogro- ieni otroci v občini problem, ki se ne tiče ozkega kroga Društva prijateljev mladine ali sveta za varstvo otroka, tem- več vprašanje vsega prebival- stva. Hvale vredno je, da je ot>- činski svet za varstvo otrokj temeljito prijel za delo in j< pričakovati, da bo s te stran storjeno mnogo, kar bi sicer iz- ostalo in kar bo v mnogih pri- merih znatno zboljšalo stanje teh otrok. Tov. Vitori je opozoril starše tudi na dvotimost v vzgoji, ki Ima lahko samo zelo slabe po- sledice za otroka. Dogaja se namreč, da pride v poginu raz- lage nekaterih stvari v šoli, in v tem kako otroku stvari osvetljujejo doma, do nasprotij. Tak otrok se ne more odločiti za pravo, ker stvarem še pač ni dorasel. Tako tava med dvema razlagama, končno pa ne verjame nobeni. Da s tem nastaja v otrokovi vzgoji velika vrzel, se takšni starši najbrž ne zavedajo, pra\ tako pa se ne zavedajo o škodi ki jo povzročajo otroku. Tov. Vitori je ob zaključki] pozval starše k večjemu priza- devanju, da bi bila vzgoja otroli z vsakim dnem boljša In da b posvetili vse sile sl^bi za otro- ka. V Ormožu imajo s^arsi mnogo smisla za mladinska vprašanja V nedeljo so se zbrali v nižji gimnaziji v Ormožu starši na roditeljskem sestanku. S svojo številno udeležbo so po- kazali, da jih zanima napredek mladine. Na sestanku so se dotaknili vprašanj, ki se neposredno ali posredno tičejo učnega in vzgojnega dela v razredu. Pred- vsem so obravnavali družbe- no upravljanje v prosvetl. In si- cer o nalogah, ki jih Imajo od- borniki občinskega sveta za šolstvo in člani šolskega odbo- ra. Starši so soglašali s tem, da je vprašanje šole družbeno vprašanje, s katerim se mora bavitl vsak državljan In da le vsestransko sodelovanje rodi uspeh. Vsi so dolžni s pamet- nimi predlogi ali konstruktivno kritiko pospešiti socialistično rast naše šole. Nobenemu izmed nas ne more biti vseeno, kdo vzgaja našo mladino in za kakšne ideale jo navdušuje. Ko bomo temeljito poznali raz- lične probleme šole, ji bomo laže in z večjim razumevanjem ; zagotavljali sredstva, brez ka- [ terih je nemogoča nabava so- dobnih učil, brez sodobnih učil pa ni res kvalitetnega pouka. Ugotovljeno je bilo, da nižja gimnazija zahteva mnogo od otroka. Neuspeha nI kriv vedno le otrok ali šola, nego često raz- mere, v katerih živi. Šolski od- bor je analiziral socialni polo- žaj dijakov in ugotovil, da 16 dijakov živi v Izredno težkih razmerah. V teh primerih bo moralo j^seči vmes socialno skrbstvo In nuditi podporo. Ve- člra staršev se svojih dolžnosti do otroka zaveda. Težko je tudi z dijaki, ki morajo prijeti za delo, čim pridejo iz šole. Učijo se lahko samo zvečer. V takih slučajih bo potrebna dobra volja In razumevanje. Starši so obsodili pomanjka- nje zvezkov, stalno menjavanje raznih izdaj učbenikov In po- manjkanje učbenikov. Mnenja so, da bi sedaj bil že čas, da bi odgovorni ljudje tudi te stvari pravočasno uredili. Zanimiva je bila razprava o prepričanosti dijaka v učno snov, ki se je uči v šoli. Opazi- ti je, da nekateri starši pobija- jo učiteljevo razlago in dajejo dijaku povsem napačna tolma- čenja. Seveda imajo taka tol- mačenja reakcionarno obeležje. S takim postopanjem delajo krivico otroku. Tak otrok bo pozneje prihajal v družbi v stalne konflikte s svojim oko- ljem. Bolje je, da o stvareh, o katerih sami nimamo jasnega vpogleda, ne govorimo. Ce pa v resničnost kakšne stvari dvo- mimo, pa je na mestu, da se o tem sami poučimo. V Tednu otroka je začela de- lovati na šoli mlečna kuhinja. Mleko dobivajo dijaki — potni- ki in socialno šibki. Mlečno kuhinjo vzdržujemo z dotacijo ljudskega odbora, ki pa je skromna. Morali bomo najti druge vire in kuhinjo razširiti. Starši so se strinjali s tem, da bodo popravni izpiti v junij- skem roku. Tako se bo otrok lahko v počitnicah odpočil in bo v novem šolskem letu začel spočit delo. Nadalje je bil govor o po- trebi, da razširimo članstvo Društva prijateljev mladine. Ugotovili so, da ima to dru- štvo široko področje dela in da je tu mnogo vprašanj, ki jih naj društvo rešuje (kulturno- prosvetno delo mladine, fizkul- tura, pobijanje alkoholizma in dr.) V Ormožu je po zaslugi izredno marljivega tajnika Lah Pavleta dobro organizirano, se- daj še mora pomnožiti članstvo po vaseh. To ne bo tako težka naloga, saj imajo naši ljudje mnogo smisla za mladinska vprašsuija. P. K. Ptujske kronike pripovedujejo... 15. c^tobra 1753 se je rodil v Vrhovcih (Langegg) pri Luča- Dah tik ob )ugo&lov^.ai'sko-av8trij- •fc; meji. vendar še v sosednja državi Simon Povoden, pm zna- menju ptujski zgodovnar, kj je rcSil mnogo spomenikov iz prete- klost! v me6^u in okolid Kako iivo se je zanimal za Ptuj -z rim- skih časov ncun pnoajo številnJ rkn^k' spomeniki, ki jih je skrb- no razme^til ob mestnem stolpu Kort prosvetljen človek je »il v prijateljskih zvefz^h z »ve&elim pesnikom Slovensk h goric« Leo. poldom Volkmerjem {1741—1816) in tt^rodnim bud:telicm ter šta- jerskim zgodovin T jem Antonom Kremplom (1790—1844) V svoj.h spisih se obeh pogosto -pom nja s topUmi be>sedami Za ptuj-sko pretekloH i€ pomembna zla«t: njegova »Meščanska čitanka« kjer se je med drugim ohran lc nmogo aairodop-^Tiih zanimivost" ptujske okol-ce Dana.šnie Ptuj č ne bo gobovo zan male kako ta zg/^dovnop s«c označuje ptuj-ke someščane svo- je dobe. V onenjenr, »Čitanki« prav:, da se moralni značeij ptuj- skega meščana zelo razUkujc od značaja kmet«kega človeka. V tem oziru pa sc meščen: ne mo- rejo nič kaj ponašat., kajti pod- vrženi so nino9 m napakam, kot n pr.: Lov z čutmm; už tk;. la- komnost. igralska »trast razuzda- no«t in gizdavo&t Mnogi se po utrudljivem poslu v delavnicah skušajo v večern h urah ckrep- ča-ti Po gostilnah kjer dolgo v noč popivajo, igrajo, prepev-jo m razgrajajo v spio^no jezo nav- zočih ljudi Dobre žeoe s;iceT ze- lo glasno neg^duiejo nad takim početjem, vendar brez večjega uspeha ;n so že lahko vesele, da ne skupijo k kšne od svojih mož Zarad takih ra^zmer se polago- m.a raizhajajo n«)boljši sakonCi. Hian mir izg nj« in se >pTeminja v prepiT m sovraštvo Pi«ec si privošči v n3dalj.njcm opisovanju žensk svet k^ se oblač v drago- cene plašče in ozke obleke, tako da je mogoče natančno razliko- vali vsak del nj-hovega telesa Kedaj poprej — tako tož. p.sec. — so bile gole roke prs^ m ra- mena poštene ženske javno /po- stavljene splošnemu ogledova- nju? Končno pa Povoden pohvali Ptujčane da gostoljubn- do tujcev, zvesti deželnemu knezu m pripravljeni pomagaiti] ljudem v stisk: S.mon Povoden je umrl v letu 1841, vendar še d^eis o« vemo, kje je pokopaa -ej la: Podleti^nika Marsikdo bo zmajal z glavo, češ, da kaj takega ni mogoče, vendar je res, da imamo, kar nas je revnejših, ki nimamo laslmih gozdov, silne težave glede drv. Prejšnja leta smo dobivali za drva nakaznice, na katere so nam potem v držav- nih gozdovih določili posek. Dr- va smo ix>sekali sami in si jih tudi sami spravili. Letos pa s tem ni nič in vozijo kamioni drva iz naših krajev drugam mi pa ostajamo pred prihaja- jočo zimo brez nujno potrebne- ga kuriva. Danes ni mogoče dobiti drv niti pri kmetu, ker dobivajo ti sečna dovoljenja samo za svo- jo porabo Samo po sebi je umevno, da smo siromašni v taki situaciji v veliki zagati. Se v mestih je bolje v tem pogledu kakor pri nas čeprav živirr'> '"»»di velikanskih gozdov Kot rečeno, je nabava drv z« nas velik problem. Zato apeli- ramo na tiste, od katerih je od- visno, ali bomo v našem prede- lu lahko dobili drva aH ne, da v tem pogledu ukrenejo nekaj, s čimer bi nam ponaagall Prizadeti. Poziv mlati In iuarjem V smislu predpisov uredbe o prometu z žiti so dolžni vsi mlatilničarji obračunati in pre- dati zbrano mlatilniško merico pristojnemu podjetju ali zadru- gi. Te obračune pregleda in po- trdi insp. tržišča pri OLO Ptuj. Pozivamo vse mlatilničarje, da v roku 8 dni oddajo zbrano mlatilniško merico in predloži- jo tozadevne obračune tržni inšpekciji pri OLO Ptuj Iz pisarne inšpekcije tržišča pri OLO Ptuj V ponedeljek razširjeni plenum občinskeaa komi- teja LMS Ptuj V ponedeljek popoldne ob 15. uri se bo v dvorani OK ZKJ sestal občinski komite ljudske mladine občine Ptuj. Razširjenemu plenumu bodo prvič prisostvovali vsi člani ob- činskega komiteja mladine, predsedniki in sekretarji osnov- nih mladinskih organizacij in vsi mladi učitelji iz področja nove ptujske občine. To je prvi širši posvet vodi- teljev ljudske mladine ptuj- ske občine. Na plenumu bodo voditelji mladine razpravljali o šestmesečnem programu dela, ki zajema vsa področja v delu organizacije in se pogovorili o vseh problemih v vzgoji mla- dine. Prav gotovo, da bo plenum sprejel vrsto važnih zaključkov za poživitev celotnega dela v mladinskem gibanju, utrditvi organizacije In pomladitev z novimi člani. Občinski komite mladine Ptuj se je vključil v šestmesečno tekmovanje občinskih komite- jev, ki ga je razpisal centralni komite Ljudske mladine Slove- nije. Zato je sedanji posvet vo- diteljev mladine še tem večjega nnm#»nn R Tf Kmalu se bom vrnil v domovino... »Spomni] sem se na Vas in oprost t«, da Vam nisem prej p - goJ. Upam, da »te zdrcvi xn v služ- bi na ^torem mestu. Zelo rad bi vedet, kako je sedaj v podjetju, ali im''te še vedno dosti dela :n naročil. Tukaj je tovrstn h zdel- kov zelo tnalo Jaz delam v to varni avtomobilov »Mercedes*. Delo je zelo naporno, ker se v&e opravljc n(. tekočem traku De- lam na treh strojih in moram z- delctt v 8 urah 20 o« za šest- tonsk- avto, da b dosegel normo V naSt tovarn "vdelamo okrog 40 tovornih avtomobilov 'n Uni- mogov Tukoi se oa človeka mnogo zahteva, zadnjo trohico »:le ■zčrpajo Iz človeka Po osmih urau dela »em tako >'zmu- čen, da se ves tre*em in komo^j čaknm, da se lahko vležem v po- steljo Dc, tu je vse drugače ka- kor v Jugoslaviji Drugačna je tud, draginja, da se spJoh ne da živet Konta j č'' kam, dc '*e bon> vrn ] dorrtov Napravil sem neum- nost, da sem iel v Nemčijo in srečen bom, ko bom spef doma. Kako Pa je kaj drugače v Ptu- ju? Pišite m:, da bom vedel, kako je kaj v domovini Tud drugi mi naj pišejo Kako ]e kaj z Jakom, tudi njega pozdraviilno zapustil našo dr- žavo. Pismo nedvomno zelo iz- rairito pr kazuje stanje v Nemčiji, čepr3iv pisec tega verjetno ni že- lel. Za nekatere posameznike, ki pri nas še gojijo neke iluzije o življenju v tujini, b, nekajmeseč- no už-v3nje blagodati, ko^ jih opisuje pismo, najbrž zelo kcm- stilo Nadaljnji! komentar k pi«.mu prepušččimo bralcem sa- m^m. Polletni občni zbor KZ Cirkulane Na nedeljskem občnem zbo- ru KZ Cirkulane je poročal o delu odsekov zadruge ter o de- lu upravnega odbora njegov predsednik. Tajnik pa je poro- čal o polletni bilanci, ki iska- zuje olcrog pol milijona dobič- ka. Govora je bilo o ovirah pri graditvi žage, sadnem in vin- skem odikupu, zbiranju mleka, nabavi plemen j akov in drugem. V razpravo je večkrat posegel tudi domačin podpolkovnik tov. Kranjc, ki je omenjal svoja opažanja o prizadevanju kme- tov v drugih krajih, kjer so še slabši pogoji, pa so dosegli ve- like uspehe v dvigu gospodar- stva, -jet- Drobne iz Središča V nedeljo, 9, t. m., so v Sre- dišču Izvolili občinski odbor gasilske zveze. Za predsednika je bil izvoljen dolgoletni gasil- ski delavec predsednik sredi- škega gasilskega društva, tov. Anton Kolarič. Lovska družina v Središču žanje uspehe svojega prizade- vanja v smotrni gojitvi korist- ne divjati. Odstrel 86 fazanov v enem dnevu, kot je to bil primer v nedeljo 9. t m., do- kazuje, da središka lovska dru- žina dobro gospodari v svojem lovišču- OBVESTILO! Radioamatersko društvo Ptuj obvešča vse radioamaterje in ostale ljubitelje tehnike, da bo v kratkem pričel »A« In »Bc tečaj kakor tudi začetniškl ra- diotelegrafski tečaj. Vsi interesenti za navedene tečaje naj se udeleže sestanka, ki bo dne 17. oktobra 1955 ob 17.00 uri (ob 5. uri) v prostorih društva, Prešernova ul. 16. Prijatelji tehnike vabljeni! OdbOT Opozorilo vsem prirediteljem veselic Po uredbi o gostinstvu in od- loku OLO Ptuj morajo vsa pri- reditelji zabav in veselic dobi- ti predhodno dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov go- stinskih podjetij. Mnoga druištva in orgianiza- cije so dosedaj te predpise spregledale ter si dovoljenj za opravljanje gostinskih storitev niso pres3a*bela ter so sedaj v postopku. Ta dovoljenja izdajajo se- daj obč. ljudski odbori, na ka- tere je prenesena pristojnost izdajanja teh dovoljenj. Opozarjamo vse prireditelje veselic, da si v bodoče ta do- voljenja preskrbijo. V Šofer danes Spričo današnjega naglega razvoja tehnike in posebno razvoja avtomobilizma, se ne- hote vprašamo: aH so blll pri nas potrebni ostrejši ukrepi glede varnosti prometa. V naši državi je še razmeroma precej zaostal avtopark, ako ga pri- merjamo z drugimi razvitejši- mi, predvsem zahodnimi drža- vami. To se odraža tudi pri varnosti prometa. Ako imaš nov avto, se lahko zaneseš nanj, da ti v kritičnem trenutku ne bo odpovedal in si z njim lahko privoščiš šoferske ambicije »hitre vožnje«. Ker pa imamo še vedno večinoma »stare škat- le« in na njih morda boljše šo- ferje, kaj lahko pride do pro- tislovja, Šofer novega avtomo- ila si lahko privošči hitro ažnjo, ker se na stroj lahko mese. Tisto hudo pa pride pri rehitevanju recimo starega s^tomobila, katerega šofer se iti zapostavljenega In, da ne i požiral prahu tudi svoj stari iroj požene preko njegove nogljivostl, posebno, če je ma- > globlje pogledal v kozarček 1 rezultat tega je pogosto, kot eremo v časopisih: »Avto raz- it, potniki poškodovani, smrt- a nesreča zaradi vinjenosti jferja Itd.« Kdo pa je vedno rivec, — seveda šofer?! Zato rno šoferji pač reveži, mislim sveži v tem smislu, ker pač ečkrat radi pogledamo v ko- arec kot vsak drugi državljan, 'ečkrat smo na sestankih na- ega združenja šoferjev o tem azpravljali in obsojali vinje- e šoferje, a nam nI to prav ič pomagalo. Sedaj pa je končno oblast, lislim naši prometni organi, emu naredila konec z novimi irometniml predpisi. Kaže, da lomo odslej morali šoferji po- tatl prvoborcl proti alkohollz- lu... Mislim, da novi prometni »redpisl veljajo tudi za druge joristnike javnega prometa, )lcikliste, voznike z vpregami td. Sedaj bomo videli dosled- jost naših prometnih organov )ri ukrepanju in pravilnem iz- ?'ajanju predpisov. Ako se bo kontroliralo samo šoferje, voz- like In kolesarje pa pustilo ijihovim dosedanjim navadam, jotem se z novo uredbo ne bo losti spremenilo. Pogosto nam- reč vidim po cestah pijane voz- ilke z vprežno živino, ki povrh ;ega še vozijo po napačni stra- li ceste. Ako takega voznika >v rožcah« opomniš na pravil- 10 vožnjo, ti pogosto kaže pest n grozi z bičevnikom, da roba- ;ih besed ne omenjam. Podob- 10 lahko trdim tudi za kole- sarje. Šoferji torej pozdravljamo love prometne predpise, zahte- /amo pa tudi, da prometni or- gani te predpise proti vsem 2nako Izvajajo. Ne želimo tega, kar je marsikje v drugih deže- lah, da alkohol povzroča največ prometnih nesreč, na primer v Avstriji. Naš promet se bo iz dneva v dan bolj razvijal in upamo, da bo kmalu dosegel isto raven kot v razvitejših državah. — Zato se tudi šoferji moramo razvijati vzporedno z razvojem našega prometa. S tem bomo tudi največ prispevali k naši skupnosti, od katere tudi šofer- ji pričakujemo boljše in sreč- nejše življenje. Zato se vsi zbe- rimo v našo stanovsko organi- zacijo Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS, v kateri bomo pozitivne stvari razvijali in se izgrajevali, vse negativne pa sproti odstranjevali. Vse za varnost javnega pro- meta! Šofer Luka Varvodi U PodSsažElh smo hončna dobili Blshtriho v Podložah smo v preteklih letih Večkrat poskušali t elek- trifikacijo, vendar nismo imeli uspeha. Sedaj pa nam je uspe- lo, čeprav so prijeli za delo sa- mi mladi ljudje, da je zasvetila »'M^-^bna luč tudi v naši vasi. IV i" v pri elektrifikaciji ni mar. Iialo, toda s skupnimi na- pori ter s pomočjo direktorja tovarne strojil v Ma.išpcrkn tov, iVIedveda smo končno dosegli cilj. Pet interesentov ir Zr. P»d- lo7 se sc^ai pripravLVi na za- četna dela pri ureditvi malega vodovoda. V tem pogledu nas podpira Centralni higienski za- vod v Ljubljani. Z ureditvijo vodovoda v našem kraju bomo ponovno dokazali, da ne mara- mo biti v Halozah med zadnji- r'' S. T. RAZGl^S Vsi sodelavci NOB. ki so bil3 na komandnih dolžnostih za ča- sa NOB. naj se javijo na Voj- nem odseku Ptuj, zaradi toza- devnih informacij in zbiranja potrebnih podatkov v naz-v rez oficirja JLA. Smatraite zgorai ntev^eno za zelo važno in storit« to takoj. Ptui, 14. oktobra 1955 _3 Naj ostane med nami JVALJEN JEZUS" (V beležnico našim nčitcljem) Pri občevanju med ljudmi, ki žive v današnjem času, je večkrat opaziti naravnost smeš- no zadrego in dvoličnost. Naša pravila o lepem vedenju so prišla v slepo ulico. Le redki so, ki se v tej malomeščanski zmešnjavi v mestu znajdejo in nekako nagonsko uganejo, ko- mu sodi »gospod«, komu »to- variš«, koga je treba pozdravi- ti »Klanjam se!«, koga »Dober dan!« in koga »Zdravo!« Večina pa se ne znajde in tako pride do altemacij gospoda s tovari- šem, dobrega dne z zdravo in podobno. Posebno uslužbenci so v zadregi. Slišal sem nekaj za- ndmivih zgodbic o direktorjih in šefih, kateri hočejo biti izključ- no gospodje In katere morajo celo uslužbenke na cesti spo- štljivo pozdravljati, čeprav nežni spol že od nekdaj v tem pogledu uživa prednosti, katere bi mu lahko brez slabe vesti tudi nadalje pustilL Verjetno se bodo tudi v tem pogledu sčasoma izoblikovale norme medsebojnega občevanja, ker ni moč natančno predpisati, kako se naj ljudje i)ozdravlja- jo in oslavljajo. Moj namen je osvetliti neko drugo vprašanje, ki ima globlji koren in kaže na veliko nespo- sobnost in nemočnost prosvet- nih delavcev na vasi, pa tudi tamkajšnjih političnih organiza- cij. Sedaj, ko je v šolah znova pričel pouk, sreča človek, ki se mudi v naših vaseh, veliko šte- vilo otrok. V okolici Vurberga (podobno je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, skratka po- vsod, kjer so župnije) sem na-^ letel na nekatere otroke, ki so' me na ves glas pozdravljali s »Hvaljen Jezus!« Spominjam se, da je bilo tako tudi pred leti, vendar sem se začudil, da se v tem pogledu ni povsod enako spremenilo. »Hvaljen Jezus!« sem še slišal tu in tam od otrok. Ob neki priliki sem razložil pobiču in deklici, ki sta me po- zdravila s »Hvaljen Jezus!«, da nisem kaplan in ne župnik, s čimer sta se tudi strinjala. Na- dalje sera ju vprašal, kdo jih uči tako pozdravljati in pove- dala sta mi, da so to bili go- spod. Vprašal sem tudi, kako pozdravljata v šoli, nakar sta oba rekla: »Tovarišico pozdrav- ljava zdravo!« Pozanimal sem se še, kako mislijo doma o tem, in zvedel, da so starši bolj za »Hvaljen Jezus!« izrecno pa tega od njiju ne zahtevajo. Po- slovila sta se s krepkim »Zdra- vo!« in jo mahnila naprej proti domu. Prepričan pa sem, da sta prvega tujca spet pozdra- vila s »Hvaljen Jezus!«. Pozneje sem ustavil še nekaj otrok In povsod dobil podobne odgovore, ali pa so raje modro molčali. Dobil sem vtis, da se v teh malih glavicah že poraja dvoličnost, katere rve bi smeli naši učitelji pustiti vnemar. Dejstvo je, da otroci gredo samo enkrat na teden k vero- uku, v šoli pa so vsak dan in to dejstvo daje misliti. Zakaj otroci bolj upoštevajo župnika ali kaplana kakor pa učitelja, kateri jih ima vsak dan pred očmi? In drugo: Kaj so učitelji ukrenili? Verjetno, da otroci čutijo do »gospoda« zakoreni- njeno strahospoštovanje. Po drugi strani so tudi med otroci izjeme, katere doma vzgajajo v strogem katoliškem redu, osta- li pa jih samo posnemajo. Opazil sem namreč, da kakor pozdravi prvi, ki ga srečaš, po- zdravijo vsi ostali. Vendar sem mnenja, da bi v tem pogledu prosvetni delavci lahko storili več. Nihče ne more z birokratskimi merami prepo- vedati tega pozdrava, imajo pa učitelj isto in celo večjo prilož- nost kot kaplan otrokom raz- ložiti kako in kaj. Razložiti jim to, da tako nihče ne pozdrav- lja, da tako tudi naši predniki niso pozdravljali in da ta po- zdrav nekaj pomeni samo za kaplana in župnika. Drugi ljud- je pa imajo raje, da jim zaželiš dober dan, zdravje ali pa srečo. S pametno in odkrito razlago bi se pri otrocih dalo to doseči. Tudi na takih malenkostih na oko se mora poznati odločen boj ljudske prosvete z zaosta- lim rnisticizmom in v tem po- gledu bi morale tudi politične organizacije pomagati prosvet- nim delavcem. In naši otroci bi zaželeli človeku na cesti srečo s pozdravom, ki je bolj pri srcu ljudstvu, kot pa zvodenela vatikanska fraza. -nik Prvi roditeljski sestanek v 2etalah (Nadaljevanje s 1. straoi) skLm dekan, je tudi izveniolako delo zelo otežkočeno. Teko se bo moral tečaj RK za žensko mladino vršiti šele med seme- etralnimi počitnicami. Sestanek je nadaljevial tov. upravitelj, ki je govoril o skr- bi socialistične skupnosti za našo doraščajočo mladino, ome- niil pa tudi dolžnosti sitaršev do šoloobvezne mladine. Na se- stafnku so navzoči izvolili no- vega člana v šolski odbor, ker se dosedanji ni udeleževal sej, predlagali enega člana v odbor šol. mlečne kuhinje in sogla- šali s predlogi šolskega odbora, med katerimi so najvažnejši: Zbiranje sadja, oskrba otrok s copati, ureditev telovadnice v prosvetni dvorani in večja skrb za socialno ogrožene otroke. Pn obravnavi vprašanj mleč- ne kuhinje so sitarši prosili, da bi se zvečalo število prejemni- kov, ker je skoraj 100 otrok oddaljenih nad 4 km, VI. in VII. razred pa ima pouk v (^oldanskem času, tako da so učenld. glasb, spored. 12,30 Kmetijski nasveti. 12.40 O. Bizet: Suita iz opere „Cannen". C. Sant Saens: Bakhanal iz opere — Samson in Dalila. 13.00 Na^ poTed časa. poročila, vremenska naiM- ved. pregled dnevnega sporeda in obja- ve. 13.15 Zabavna glasba, vini.es rekla m«. U.30 Petdeset minut z orkestri in solisti lahke, zabavne in plesne glasbe. 14.20 Pionirski tootLčeS. 14.35 2eleli ste — posIuiSajte! 15.00 Napoved ča= sa, poročila, vremenska napoved in ob- jave. 15.15 Zabavna glasba. 15.30 Utriirlct ii literature — Jože Udovič: Pesmi. 15.45 Igra orkester Hohner p. v. Rudolfa Wurthneria. 16,00 Novi fitoi. 16.10 Koncert po željah. 17.00 Napo ved časa in poročila. 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Olcno v svet: Alžir. 18.15 Poje Liubl,'an ski komorni zbor p. v. Milka škober« neta. 18.35 Jezikovni pogovori 18.50 Harmoniko igra l0'hnny Mever s svo- jim kvintetom. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Pisan sobotni večer. 22.00 Na- poved časa. poročila, vreoiicnska napo ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23-00 Oddaja za naše iz' sieilieflce. 22.15—27.00 UKV protcram: Modemi ritmi za konec tedna. 23.00— 24.00 Oddaja za ttiiino — na valu 327,1 metra (Prenos tz Zagreba). NEDELJA, 16. OKTOBRA 6,00—7,00 Vedre in poskočne melo- diije za veselo nedeljsko jutro — vmes ob 6,05—6,10 Poročila in vremenska napoved. 7,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7,35 Mali giasbeni mozaik. 8,00 O Jportu in 5port» niliih: Letošnja poletna planinska sezona. 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 9,00 OtroSka predstav va — Hugh Lofting: Dr. Doolittle se vrača domov (prir. Matej Rode). 9,30 Serenade in intermezzi. 10,10 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfonični koncert. Carl Maria WebeT: Uvertura k operi „Peter Sclimoll in njegovi so sedje" — Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester St. 1 v e-molu. Ni- kolai' Rim-ski Korzakov: španski capriccio. 11.' Oddaja za eBne^ke Slovence. 11,35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s poslu- šalci. 13,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in objave. 13,15 Zabavna glas- bi, vmes reklame. 13,30 Pol ure za na So TOs. 14,00—16,00 Želeli ste — po- slušajte! — vmes ob 15,00—15,15 Na poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objave 16,00 Po naSi lepi de želi — DuiSan Kralj: Lutke pripovedujejo. 16,30 Promenadni koncert. 17,30 Ra- dijska igra — W. Bauer: Rdečemodra mavrica (ponovitev). 18,35 Melodije, ki jih radi poslušate. 19,00 Radijski dnev nik. 19,30 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 20,00 R. Wagner: Parsival II. del (posnetki s festivala v Bayruthu). 21,00 Kulturni razgledi. 21,15 V svetu ritmov in melodij. 22,00 Napoved časa, poro čila, vremenska-napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15—23,00 Blaž Amič: Osma sirofoniia. ,,Na domači grudi". 22,15—23,00 UK\ program: Plesna glasba. 23,00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos h Zagreba). Naš otrok Bilo je v soboto prav sredi Tedna otroka. Ormoško cesto v Ptuju oživ- lja vaško življenje z vozani in vpregami in s prašičjimi glaso- vi, Od vseh strani se ponuja vonj s kmetijsikih dvorišč. Med ropotajočimi vozili drdra ročni vtKiček na štirih kolesih. Na njem stoji otroška košara in v njej leži pes žalostnega pogle- da," Do vratu je odet z moškim suknjičem, tako da se mu ovratnik udobno prilega. Vozač — deček se z zaskrbljenim obrazom nenehno ozira in po- gleduje na žival. »Fantek, kaj pa je tvojemu psu? Ali je bolan?« »Ne, ni bolan, samo ponesre- čil se je.« »Kam ga sedaj pelješ?« »Domo\- ga peljem. Pod avto je prišel in vsi smo mislili, da mu je nogo aanečkalo, pa sem ga odpeljal v živalsiko bolnico. Poglejte, kako lepo so ga obve-. zali!« In previdno odkrije očetov sivi suknjič, pod katerim je zleknjen živalski ponesrečmec. Z zdravniško obvezano nogo le- ži na otroški odejicL Otrok ga nežno poboža: »Ti, moj ubogi, dobri rev- ček...« Spet ga pokriva, da bo ram bolje, in žival mu z milim po- gledom vrača ljubezen. »Fantek, malo meska mu ku- pi sedaj, ko ga boli!« »Ne, meska ne, samo mlekca bo pa dobil.« Voziček spet zadrdi-a. Otrok ga vleče Po trda Ormoški cesti proti mestu, kjer je nekje dom in v njem lonček s kapljo mle- ka za ubogo, dobro žival. _C. I. SODOBNI BOMAN M A KMETIIIH IVAN POTRČ (41) Phižal Sem, v giavo pa mi je sdlil očetov pogreb, ilovnata zem- lja ob grobu in črno oblečena žJahta. ki se je razpostavila ob ilovki in pogledovala v grob, žen- ske z roba v rokah . Plužil sem, pogledoval za Tuniko, ki je držala Jirsa za vrv ko da bi ga vlekla, in ves ^ nekaj pomr- mravaia in priganjal-a .. Pluž.l Sem in zdelo se mi je, da bi bil e-rečen, ko bi bil še enkrat otrok m bj zadeval z bol^ečim: in raz- jedenim; nogami v grudje; stra- šansko bi bil srečen, ko bi bU ta.k žgoč d^an — zdaj pa so bila ta jutra, ko je na meni ležalo vse in mr na dalo, da bi z veseljem zaoral in hodil za plugom; kakor k^men je leglo name Toplečka in ve tisto z otrokom, ves svet je lahko vse videli Mučila sta me oba grunta dom : č: j a io Top- lečkmo. ter m.i legalo na prsc. Junci so počasi vlekli, plužnice so poškripavale Tunika je cap- ljala v prevelikem Toplečkinem al. se-str.nem obuvalu, v glavo pa -o m- »ilili spom-ni, sami takšna spomina, ziaradi. kater.h mi je bi- lo samo še huje Ir tesneje v pr- snih. Komaj nekaj k-t bo, kar sva OTsh s pokojnim Franclnom. kar sem bil še šolar in sem capljal ob živini, kakor zdaj Tunika; ko- maj nekaj let bo, kar 5em prjel za plug na Toplekovinj in ko se je Toplečka podbočila in začela: »Jezus-na, cel orač je žel« Meni pa je bilo nerodno, vsega me je bilo še Sram. ... Bdla je trda tema., ko me je Franci potegnil za nogo. Dvignil ««m se, s« pnjel za mokre spre- potene trame nad glavo in komaj komaj odprl veke, moralo je biti še globoko v noči, oči so mi lezle skupaj, n:so se dale odpreti Za- slčšal sem vole kako so hlaista^ joče pospravljali krmo in zvonili 2 verigami; zdelo se je, ko da je res hlev pokonci. Bratov g!«« — bil je nenavadno pohleven, ko da bi me prosil, ko da b: mr prigo- varjal, rnaj vstanem tiho, kar se je le dalo in da bi šla orat n-a spodnje njive Nič mi ni bido po volja, preveč sem bil zae-pan, tudi nisem nič slišal, da bi mati kaj rekh da morava tako zgodaj na njive. Naj Franci zorje, če se mu ljubi, naj zorje do jutra, preden bodo mati in s«stre vstadi. Na- zadnje pa me je le zbezal z oj- drča. Obljubil mi je, da bom lahko nekaj brazd tudi jaz splu- žid,. dokler mj ni obljubil ce- lega ogona. Tako «va potem ora. la — in proti jutru, ko se je za- čelo daniti, sem prviČ prijel za plug M'alo me je metalo, toda tretja, četrta brazda je bila vre- zane naravnost, k-kor se je oralo. Naredilo se je jutro in prešli so mati prišle so sestre; mati so jedikovali od sreče: na lepem sva postaila najbolj pridna otroka, doma-in pri sosedu. Matj so naju pov«od hvahh, m>idva pa »va se še bolj zapičila v delo okoH hra- ma, vsako delo mi je zadlišalo, bolj je b:lo žmetno, raje sem se ga lotil. Včasiih, ob nedeljah, ali ob južinah med delom med kop- jo s^i med košnjo »va si s Franc- lom podvihala rokave in se po- šteno zmikastila Imela sv« zago- rele roke i^n ko kamen trde mi- šice; sestre So cvdUle, mati so pogledovali proč, niso »aju moglfi gledati, kako s« pretepava. »Bikičal Bikiča!« so ponavljali, »ali nimata žc garanje ziadc»ti?« Režala sva se in se še in še metala — ne, m»Ta ga Imela za«- dos-a Včasih sem si ogledal mišice in jdh otipaval aln tolkel po njiih, potem se spominjam, da sem M jih znova ogledoval po ti^-tem dolgem oranju na Toplekovem, ko sc mi jc skozi noč zazdelo, da bi ves svet preoral. Bilo je ta^ krat, ko sem z«čcl misliti na Top- lekovino, komaj leto je bilo od tega — komaj leto; ko sva s Tu- niko orala pa mi je postajalo ta- ko prekleto vseeno zavoljo ora- nja in z-avoljo njiv Napravilo s« je visoko jutro, sonce ie vroče grelo da sem od- ložil suknjič in podvihal rokave. Niso mi bile odveč samo te Top- lečkine njive, odveč mi je b lo VSe na svetu, vse okol-i mene. Tu- nika in njen; zvončki, k: ^o me lahko spravljal: s'amo v slabo voljo še huje me je dražilo no govorjenje, njene večno po- vprašujoče oč k' «0 me vsak čas pogledovale, ko da bi hiotele z mene prebrati, kaj bi rad. To sem vedel ter zavoljo tega tu- di držal ko ledeni svetnik na ol- tarju. Tunika je vse videla, je vse vedela, ah nikoli n rekla besede, kakor da je zato pri hiši, da vsa- kogar posluša. ... Bilo je na večer, pozimi. Bila sva v hlevu, Toplečka pri dojvi, jaz pri stelji. Pravzaprav nisem več brskal po nastelji, drezal sem z grabljami po podih in stiskal zobe, da nisem katere zinil. Toplečka je dojila; curki So brizgali v namolženo mleko v golidi, ženska pa je hllpala; kdaj pa kdaj je prene- hala z molžo in s cmihanjem, vsekdar, ko je potegnila z roka- vom po očeh. Ne spominjam se več, zakaj se je cmihala, bilo je nekega dne po novem letu, ko se je že razvedelo, kako je na Toplekovem. Lahko, da je bilo kaj zavoljo tega, da bd moral domov in da se je bala, da bi odšel. Vedel sem, da bi ji bilo po volji, ko bi se Marica omo- žila, da bi koga primožila na našo domačijo — toda tega ni- sem mogel tako na lepem po- žreti. Trmasto sem se držal, ko je hotela zvedeti, kako misilim zavoljo domačije, in ko me je na veliko povpraševala o do- mačih prilikah. »Ja, Južek. zakaj ne bi pu- stil Marice, da bi se oženila?« Povpraševala je, ko da ne bi znala do pet šteti, a je dobro vedela, kaj je hotela po izve- deti od mene. Nekje sem že napravil križ čez domačijo, ne bi pa tega za nič na svetu ni- komur prignal; molčal že iz kljubovanja, in začel butati v pregrado med voli in med kravami. Bal sem se in vedel sem, da bo domai&ija šla, nisem pa vedel, kalco bi sd pomagal. Ženska je samo še huje zahli- pala, nekaj je tudi zakričala, po vsej priliki »Južek, grozen si!« — kakor je imela češče in češče navado. In ko je tako zavpila naglas, mi rekla Južek in me tikala naglas, sem zagledal, kako so se odrinila vrata. Zdrznil sem se, obstal, zatem pa se zagnal proti vratom. Ženska je venomer hli- pala, tudi kričala je pred vrati, da nisem mogel sam do njih in da jih nisem mogel koj odpreti. A ko sem jih potem odprl, sem komaj komaj še zagledal Tu- niko, kaiko je hitela po pocjah in zavila v hišo. Zvečer, po večerji, a tudi na- slednje dneve, mi je bilo ne- rodno zavoljo Tunike, ona pa me je še bolj vse ubogala, ko da bi bil jaz kak njen oče in ko da ne bi smela besede ziniti pri hramu. Oziral sem se za njo, tudi pri pluženju, se spominjal kamenš- nic, trdih breskvi c, ko so tako sladko podrsele po mojih prsih, a ki jih ni bilo poslej nikjer več videti, ko da bi si jih po- tegnila navzkriž z zadaj pre- vezano ruto ter si jih zakrila. Vse to s Tuniko je bilo kakor rosno cvetje na pomlad, ki ga je slana stisnila, kakor neki sladak spomin, po katerem mi je bilo samo še hudo, nekaj, na kar nisem smel več misliti, če- tudi se mi je misel motala okoli teh zapravi i enih časov .. Taki spomini so me spravljali samo v nejevoljo. Bili so časi, ko sva 6 Tuniko preorala cele ogone, ne da bi se ozrl proti Toplekovemu hramu. Bal sem se, da bi zagledal Toplečko, nje- no nakipelo telo, da bi zaslišal njen glas, zagledal njene ne- mirne oči. »Južek! Tunika!« je klicala od hrama, a meni je bilo, ko da jo sliši cela srenja, njo in njeno ihto. »Južek, Tunika! Ali še ne mi- slita končati? Naj prinesem ju- žino?« Slišal sem jo, a se napravil, ko da je ne slišim. »Mati kličejo...!« sem za- momlal in stopal naprej za plu- gom, ko da bi mi bil hram nad njivami deveta skrb, s To- plečkinim povpraševanjem vred. Čutil sem, kako je Tunika čakala in me opazovala, zatem pa sem slišal, kako je zaklicala: »Pa prinesite!« Vrezala smo še kakšno brazdo, ko sem zagledal Toplečko, kako hiti po vratniku — nisem po- gledal posebej po vratnikih, vendar sem vedel, da hiti ona; strašno ihtiva je postala. Nisem je pogledal niti takrat ne, ko sva se ustavila s Tuniko na vratniku, ko sem ohmil junce na njivo, v trznino. da ne bi od- šli po pašniku. Tunika je sedla za brano in si podprla brado z obema rokama in z bičem, ki ga je prislonila nase Toplečka ji je razp)ostavila v rokah, ju- žino — črni kruh in nekaj me- sa, surovega, kakor ga je po- tegnila iz tunke, kar v pr^- pasniku. (Nadaljevanje sledi) 4. Ptuj. 14. oktobra 1955 Ob robu okrajnega atletskega prvenstva Za atletsko tekmovanje je potrebno najti primeren- ter- min, urediti tekmovališča ter postaviti vodstvo tekmovanja, umik m sodniški zbor Po- glejmo, kako je bilo za to po- skrbljeno na okrajnem prven- stvu Partizana, ki je bilo v ne- deljo v Ptuju. Termin je bil odločno prepo- zen. Aktivni atleti že zaključu- jejo sezono, za slabo trenirane pripadnike Partizana pa je tek- movanje ob takem vremenu zdravju škodljivo. F»oleg tega je bilo naše okrajno prvenstvo pozneje kakor slovensko repub- liško prvenstvo Partizana v at- letiki (Kočevje) in odbojki (Maribor), čeprav bi imeli naši tekmovalci možnosti za dober plasman. Tekmovališče je bilo neure- jeno. Mimogre^ povedano, športne naprave na stadionu Drave, za katerega je dala skupnost težke milijone, propa- dajo Rundo m ostale atletske naprave prerašča trava in jih bo v kratkem uničila Vodstva tekmovanja ni bilo, prav tako umika tekmovanja Zato Se je vse vleklo v nedo- gled. Po eno uro in več so vsi sodniki gledali dva tekmovalca, kako skačeta, vsi ostali pa so. šklepetajoč z zobmi, čakali Pri vsem tem pa ta dva »asa« niti nista imela po proT>oziciiah Okrajne zveze pravice nastopa v konkurenci Zato pa so ne- katere discipline, za katere so prišli tekmovalci s kolesi tudi po 15 km daleč, sploh odoad- le. Rezultatov nismo izvedeli in se bojimo da bo talko kakor s tekmovanjem v mnosroboiu meseca maja, za katerega tudi še danes niso znani rezultati Sodnikov je bilo dovolj, sa- mo nihče jim ni povedal kje. kdfii in kaj naj sodijo. Ne bi prikazoval teh stvari javnosti, če ne bi s tem pri- kazal mnenja tekmovalcev in vodnikov vseh podeželskih dru- štev Partizana Tekmovanje bi n€ii hilo rf0Sctr3rnin HaIs tj dru- štvih, vzpodbuda za vsestran- sko in pestro vadbo v društvih Tako organizirana tekmovanja pa odbijajo že itak maloštevil- no mladino v društvih Parti- zan ter jemljejo voljo vodni- kom. ki se itak dnevno sreču- jejo na terenu s problemi, ki skoral onemogočajo vsako delo. Tekmovanje v odbojki prav- zaprav niti ni bilo Izvedeno. Razšli smo se in si niti nismo rekli »Zdravo«. ROJSTVA, POROKE. SMRTI na ptujskem občinskem področju Rojstva: Marija Grajfoner, Krčevina 134 je rodila Cvetko; Ivana Kostanj evec. Spuhlja 18 — Franca; EUizabeta Kodela, Ptuj — Andreja; Ana Segula, Ptuj — Martina; Tereaja Venta, Cvetkovci 22 — Branka; Marija Meško, Kidričevo 2 — Majdo; Marija Slinšek, Lancova vas 35 — Franca; Elizabeta Meško, Pre- rad 13 — Silvo; Marija Kranjc, Ptuj — Janeza; Marija Toplak, Krčevina 3 — Mirka; Marija Geč, Mezgovd 28 — Marijo; Kristina Doetal, Majšperk 4 — Mileno. Smrti: Jože Kitak, Jelovec št 44, roj. 1953, umrl 3. okt.; Štefka Zemljarič, Juršinci, roj. 1953. umrla 9. okt. 1955. Poroke: Anton Levičnik iz EHuja s Terezijo Stebih iz Ptu- ja; Jože Skrbinšek, Hajdina 90, z Vido Simonič, Krčevina 26. Iz Vidma v nedeljo, 16 oktobra 1955, x)do ob 14. uri priredili člani rVD Partizan Videm jesensko iruštveno tekmovanje. Tekmo- vali bodo člani in mladinci v ;eku na tri sto metrov, v sko- cih na daljavo in v višino ter lastopili na orodju Med posa- neznimi točkami bo £»*h in razvedrilo. Po končanem spo- redu bo društvo priredilo ve- selico z vinsko trgatvijo in ša- ljivo pošto. Igral bo priznam jazz. V primeru slabega vremena odpadejo prve tri točke tekmo- vanja in bodo člani nastopili samo na orodju, t. j. na drogu, bradlji in mizi v dvorani »Fran- c6 Prešeren« v Vidmu, kjer bo tudi veselica. Vsi ljubitelji telesne vzgoje in ostalo oi>činstvo vljudno vabljeni! Odbor IZ LESKOVCA Rojstva: Marija Vidovič, roj. Drevensek iz Repiša 51 je ro- futž roj. Topolovec iz Skoriš- tijaka 43 — hčerko Marijo; Te- reziija Krajnc, roj. Mlakar vz Belavšeha 25 — sina Franca; Alojzija Vidovič iz Strmca 25 — sin? Milana. Smrt: Arnca Vidovič, rojena 31. VII. 1955 je umrla 17. VIII. 1955 v Repišču 51. Porok v mesecu avgustu ni bila V nedeljo, 9. oktobra t L je moštvo ptujske vDrave« odigra- lo v Ljutomeru prvenstveno tekmo s tamkajšnjim »Partiza- nom« ki je doslej brez dvoma najslabše moštvo v grupni ligi Pristaši »Drave« so pričako- vali sigurno zmago svojega mo- štva. Vendar smo že ob odhodu iz Ptuja opazili da moštvo ni kompletno Iz neopravičljivih vzrokov niso igrali Letonja, Modrinjak in Sirec. Razumljivo je, da zahteva prvenstveno tekmovanje od vsakega igralca določen napor, saj traja nepre- kinjeno 9 nedelj. To so vedeli igralci že pred začetkom te- kem Se žalostnejši so primeri, ko posamezniki zahtevajo za svoje igranje materialne ugod- nosti Sanjalo o pohištvu, sta- novanjih itd. vse v stilu Bea- re. Toplaka in drugih Pozab- ljajo pa. da je njihovo nogo- metno znanje kal skromno, da molčimo o športno moralni pla- ti cele zadeve Vodstvo »Dra- ve« je popolnoma pravilno po- stopalo ko ^e odbilo te prepo- tentne zahteve in postavilo v moštvo mladince. Upamo, da bodo prizadeti spoznali svojo zmoto se vrnili v klub, svojo bodočnost pa zgradili na zna- nju in strokovni usposobHeno- sti v svojem poklicu, ne Pa na noffometu Okrnjeno moštvo »Drave« se je borilo za čimboljiši rezultait, | za kar gre igralcem vse prizna- nje. V večjem delu tekme so imeli pobudo na svoji strani, niso pa tega znali realizirati. Kljub temu so malo pred kon- cem tekme §e vodili z 2:1, ko je srednji napadalec domačih s točnim strelom iz razdalje 30 m izenačil Gole za »Dravo« sta dosegla Serdinšek in Kovač. S to tekmo je »Drava« od- igrala že polovico tekem v je- senski sezoni. Igrala bo še z Velenjem, Proletarcem, Kovi- narjem (Maribor) in Partizanom (Brežice). 2e v nedeljo ima le- po priložnost za osvojitev dveh važnih tofik na domačem igri- šču proti Partizanu (Brežice). x>ia orzorarnirsKem prvenstvu šahovskega društva Ptuj za nesec oktober je med 14 udele- ženci zmagal Rudolf z 11 in pol točkami. Nadalje so se igral- ci razvrstili tako: Berden 9 in 3ol, Mavrič in Pešl po 8, Vricl 7 in pol, Drofenik in Kancler DO 7, Sorli in Nežmah po 5 in pol točke itd. Finale moštvenega šahovskega prvenstva. Od 7. do 10. t m. se ie v Mariboru vršilo finalno noštveno tekmovanje. SD Ptuj, d je nastopilo radi odstotnosti 51anov — študentov oslabljeno, ie kljub slabi mariborski orga- lizaciji, ki je škodovala pred- vsem zunanjim udeležencem, 3oseglo 4 mesto. Zmagalo je noštvo Maribor, slede: Branik, Koroški okrajni šahovski klub, 5D Ptuj, SD Obrtnik in SD Fram. Doseženega števila točk posameznih društev še ne mo- remo objaviti, ker so bile ne- katere partije prekinjene in od- poslane Šahovski zvezi v oceni- tev. Strelske tekme rezervnih cf cirjev v nedeljo, 9 oktobra 1955 je bilo v Ptuju strelsko tekmova- nje rezervnih oficirjev okraja Ptuj, ki so se ga udeležili re- zervni oficirji odborov Ptuj, Lešje in sekcije Kidričevo Re- zervni oficirji odbora Ormož se tekmovanja niso udeležili Tudi rezervni oficirji iz Ptuja se niso udeležili tekmovanja v za- dovoljivem številu. Nagrade so po vrstnem redu odnesli sledeči oficirji: 1. Ken- da Jernej, 2. Predanič Jože. 3 Peček Dušan. 4 Krajnčič Ivan. 5. Klepač Drago. 6. Bračič Vla- dimir, 7 Petrovič Jože. 8. Vam- berger Franc. 9 Zoreč Herbert, 10 Lampret Franc. 11 Mlakar Jurij, 12 Konda Franc. 13 Li- par Anton 14 Stopar Adolf, 15. Novak Franc. 16 Sprah Stane, 17 Ilovar Ivan in 18 Toš Boris Zaželeno ie. da bi bilo strel- sko tekmovanje za rezervne oficirje vsal trikrat letno Rez oficirji iz Ptuja naj se v čim večjem številu vključijo v strelsko družino Ptuj. Tehnično organizacijo na stre- lišču so vzorno Izvedli člani strelpke dnižine Ptuj in JLA Obvestilo Občinski ljudski odtx)r Ptuj, 1 oddelek za zdravstvo in socialno f politiko, opozarja nurovne bole- < ženske invalide o novih pogojih i za pridobitev invalidske pravice i odnoeno zaščite. < V Uradnem listu FLRJ št. 1 35/55 je objavljena uredba o { spremembah in dopolnitvah i uredbe o določanju invalidskih ' ZAČETEK vseh Jezikovnih in ! pripravljalnih tečajev za pri- < vat ne izpite bo v torek, dne 18. oktobra, ob 19. uri na gimnaziji v Ptuju. prejemkov mirovnim vojaškim invalidom, s katero je dopol- njen 8 člen osnovne uredbe iz | leta 1953 Nova določila se upo- rabljajo od 1. IX. 1955 dalje in so sledeča: 1. Invalidske pravice se pri- znajo tudi tistim osebam, ki so zbolele pri opravljanju vojaške službe JLA v dobi od 1. V 1945 do 22. VII 1953 pod že obsto- ječimi pogoji (najmanj 80 odst. invalidnosti, premoženjski po- goji kakor za invalidski do^- tek). 2. Mirovni invaUdi I.—IV. skupine, katerim so bile zavr- njene invalidske pravice, zato ker ne izpolnjujejo premoženj- skih pogojev za invalidski do- datek, infiajo pravico do prizna- nja invalidske zaščite brez in- validnine (zdravstvena zaščita, ortopediranje, klimatsko in to- pli5ko zdravljenje, vozne olaj- šave itd.). Ožja družina takega invalida nintna zdravstvene za- ščite po členu 27 uredbe o in- validnih prejemkih prav tako pa se invalidska zaščita po in- validovi smrti ne prenaša na družino. 3. Invalidske pravice se pod istimi pogoji priznajo tudi go- jencem vojaških šol. 4. Da prično teči invalidske pravice s 1- IX 1955 mora biti priglasitev podana do 8. XI. 1955 sicer prično teči invalid- ske pravice s prihodnjim mese- cem po priglasitvi. 5. Najkasnejši rok prijave je 31. XII. 1956 za osebe, ka- rim je bil zahtevek za priznanje invalid'5kih pravic po uredbi iz leta 1953 že zavrnjen. 6 Zahtevke, ki še niso do- končno rešeni pri Invalidski upravi v Ljubljani oziroma za- vrnilna odločba še ni postala pravomočna, bo ponovno ob- ravnavala Invalidska komisija I. stopnje brez p>osebne prijave. Zvezni izvršni svet — Sekre- tariat za ljudsko zdravstvo in socialno zaščito je odločil, da povišanje plač in pokojnin po uredbi od 2, VII. 1955 ( Ur list FLRJ št. 31'55) nima vpliva na upravičenost do invalidskega do- datka. Ugotovljeno je, da bi ne- kateri starši-uživalci invalidni- ne, ki žive v družinski skupno- sti z zaposlenim sinom izgubili pravico do invalidskega dodat- ka zaradi povečanja sinove pla- če, katera doslej ni bila ovira za prejemanje invalidskega do- datka. Ker predstavlja poveča- nje plače le regres oziroma na- domestilo za razliko v ekonom- skih cenah, ga ni treba prište- vati k dohodkom, ki vplivajo na pravico do invalidskega do- datka. Naša kuharica PUUCNA PEČENKA PO FRANCOSKO 60 dkg pljučne pečenke, 3 dkg iuhe slanine 5 dkg masti, svinj- ska mrežica, glavica zelja, 1 če- bula, zelen peteršilj, 3 do 4 jurč- q ali šampinjoni, sol. Mesu odstranimo kožico, nato ja osolimo, polijemo z vročo nastjo in ga v njej pečemo deset ninul. Nato razgrnemo na desko »v.njsko mrežico, jo obložimo najprej s tankimi rezinami sla- line, po vrhu denemo še na pol icuhano in na liste razdeljeno ze- lje. Meso obložimo s prepraženo Sebulo in gobami ter potresemo z zelenim peteršiljem. Nato ga sa vi jemo v pripravljeno mrežico ia povežemo z nitko Tako pri- pravljeno meso denemo nazaj v kožico in ga pečemo še dobro uro. Vmes ga pogostr oblijemo 1 mastjo, d3 osrtene pečenka lepo jočna. Pečeno meso razrežemo na rezine, jih polijemo s sokom. Po- leg serviramo riž, rezance, krom- pir, krompirjeve žgance itd. ter solato. SOLATA IZ ZELENE, RDECE PESE IN ČEBULE Tn do štiri ne predebele rdeče pese skuhamo, prav tako dve ze- leni m dve drobni čebuli. Kuha- no peso in zeleno olupimo in zrežemo na tanke listke, lahko pa tudi na rezance kakor repo. Dodamo še narezano čebulo .n vse dobro zmešamo, nato zabeli- mo z oljem in kisom posolimo In pr.mcšam.o še žl-co gorčice. So- lata naj malo postoji preden jo i3mo na mizo. DVA NAMAZA ZA KRUH I, 250 g kuhanega mesa aH ostank] kake pečenke, 2 do 3 tr- do huh5na jajca, po želji 1 do 2 sardeli (konserviran:), 100 g su- rovega masla ah margarine. Meso, jajca in sardeli zmelje- mo Ha mesnem stroju ali pa pr3v na drobno sesekljamo Tej meša- nic: dodamo surovo maslo ali margarino, ki sme jo že prej dobro umešali tako da je lepo rahla. Namaz začinimo še » se- sekljan.m peteršiljem drobnja- kom, mladim zelenjem česna ali čebule itd II 75 g surovega masl-a ali margarin«, 250 g svežega pretla- čenega paradižn-ka al: konserve, 3 trdo kuhana jajca, nekoliko gorčice, 3 žlice smetane in sol Surovo maslo al: margarino penasto umešamo, nato ji doda- mo paradižnik, zelo na drobno zmečkane rumenjake, gorčico, smetano in sol Vse dobro pre- mešamo, nato Pa dodamo še zelo na drobno sesekljane beljake. Kadar pripravljamo ta namaz iz svežih parad žn kov tedaj jih najprej zmečkamo, denemo na cedilo, da sok nekoliko odteče, nato jih šele pretlačimo Sok uporab mo za juhe ali om;ke Na ta način dobimo dovolj gosto mezgo, ki nam namaza preveč ne razredči Soda bikarbona v kuhinji Gospodinji bo soda bikarbona večkrat v kuhinji zelo koristi- la, če jo bo znala pravilno upo- rabljati. Povedali vam bomo nekaj primerov: Ce kuhamo meso iz stare go- vedine, bomo dale v juho na noževi konici malo sode bikar- bone, da se meso prej zmehča. Vodi, v kateri kuhamo fižol, suhi grah ali sočivje, dodamo nekaj sode bikarbone, da se prej skuha. Spinača in zeleni grah bosta obdržala svojo lepo zeleno barvo, če dodamo vodi, v kateri se kuhata, nekoliko sode bikarbone. Ce poparimo ohrovt ali sladko zelje z vodo, kateri smo dodali kavno žličko sode bikarbone, ne bo zopr- nega okusa, zaradi katerega ga mnogi ne morejo jesti. To vo- do seveda odlijemo in kuhamo v čisti. Pri pripravljanju nekaterih vrst peciva z maslom lahko na- mesto pecilnega praška rabimo sodo bikarbono. Toda pri tem moramo biti oprezne, kajti če bomo dale sode preveč, bodo piškoti imeli okus po starih jajcih. Sode bikarbone damo namreč veliko manj kot pecil- nega praška. ★ Okvire bomo zavarovali pred lesnim moljem na ta način, da jih namažemo na zadnji strani z bencinom. Zbori volivcev na področfu občine Videm Po 119. in 121. členu statuta občine Videm pri Ptuju sklicu- jem zbore volivcev za volitve krajevnih odborov na področju občine Videm, in sicer: 1. Krajevni odbor Podlehnik' za vasi Podlehnik in Spodnje GruSkovje dne 16 okt. 1955 ob 9. in1 v prostorih Zadružnega doma Podlehnik; 2. Krajevni odbor Gorca za vasi Gorca in Dežno dne 16. ok- tobra 1955. ob 8. uri v prostorih gostilne pri Francu Svenšku v Gorci; 3. Krajevni odbor Kozmind za vasi Jablovec. Kozminci in Zakl dne 23 oktobra ob 14 uri pri Jožefu Habjaniču v Zaklu: 4. Krajevni odbor Sedlašek za vasi Sedlašek in Stanošina dne 23. oktobra ob 14. uri v prosto- rih osnovne šole na Gojkovem: 5. Krajevni odbor Gruškovje za vasi Zg. Gruškovje in Lo- žino dne 30 oktobra ob 14. uri pri Matevžu Forstneriču v Gruškovju; 6. Krajevni odbor Rodni vrh za vasi Rodni vrh in Strajno dne 30 oktobra ob 14 uri v prostorih osnovne šole Rodni vrh; 7. Krajevni odbor Leskovec za vasi Berinjak. Mala Vamica. Sp. Leskovec, Strmec. Trdo- bojci in Zg. Leskovec dne 6 no- vembra v prostorih osnovne šole Leskovec; 8. Krajevni odbor velika Var- nica za vas Velika Vamica dne 6. nov. ob 14 uri pri Blažu Bratušku v Veliki Vamici; 9 K^-^ievni odHo- Skori.snjak za vasi Gradišče, Mali Okič, Skori.šnjak in Veliki Okič (del) dne 6. novembra ob 14 uri pri Ivanu Vindišu v Skonšnjaku; 10 Krajevni odbor Veliki Okič za vasi Veliki Okič (del) Belav- šek in Repišče dne 13 novem- bra ob 7.30 v prostorih osnovne šole Leskovec Na zbonh volivcev bo predla- gan naslednji dnevni red: 1. Izvolitev zapisniliarja in dveh TanienikA, 2. Izvolitev delovnega predsed- stva. 3 Poročilo o delu in vlogi ob- činskega ljudskega odbora in krajevnih odborov. 4. Volitve odbornikov krajevnih odborov. 5. Uvedba občinske doklade. 6. Razno. Videm, dne 10. oktobra 1955. Predsednik: Ignac Purg, s. r. PoiEile na vitom ne! Sezona sadja in zelenjave je zdaj na višku Vrtov- so poln: ■svežega zelenja k' je oujno po- trebno Za naše zdravje In za pra. v:lno prehrano kajti to zelenje nam daje potrebne vitamme. V naslednjih vrsticah bo?te prebrali neka] koristnih nasvetov, kako boste pr pripravljanju jedil ohran'll čtm več vtammov 1 Sveža zelenjava ne sme dol- go stat » vod; temveč jo samo operemo ;n damo kuhati 2 Zelenjavo ne >ekljamo na drobno, temveč jo puhtimo čim- bolj celo, da ne gredo vitamini v :zgubc Posebne paz mo, da za rezanje ne uporabljamo zarjave- lega noža kajti sicer rja uniči vitcmine že pr; rezanju 3 Zeleniavo kuhamo samo to- liko časa. ia je mehka in n;ti trenutka delj Dolgo kuhanje unič: vitamme 4 Vode. v katen smo kuhali zelenjavo, nikol. ne zavržemo kajti v nje' «o važne nidn n ke šolx m vitamin;. 5. Zelenjavo kuhamo t dobro pokr.t posodi, pa tudi pokrova preveč ne privzd.gujmo S sopa- ro uhajajo t zrak tudi važni vita- mini 6. Pri duScnju špmače, ki je med najbolj zdravimi zelenjava- mi, je treba 5—10 minut pred konec kuhanja dodati nekaj Svežih listov sesekljane špmače, s čimer količine vitaminov zelo pomnožimo Prav ta postopek lahko naredimo tudi pr: kuhanju druge zelenjave 7 Ker tudi z najbolj opreznim kuhanjem izgubliamo vitamin C ki je našemu organizmu tako ze- lo potreben, moramo k vsakemu kosilu priprav.ti tudi presno ze- lenjavo (zeleno solato, paradiž- nik, sveže kumarice, peso, koren- ček). k- jo začinimo z oljem in limoninim sokom 8 Ko je zelenjava kuhana, naj ne stoji :n se ne pari na štedil- niku, najbolje je, da jo takoj je- mo S «taln m gretjem ali celo preknhavanjerr 'in'č:mo vse vita- mne. Moško dvokolo je kupil za štiri tisoč din od neznanca Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se bo zagovarjal Alek- sander Topolovec iz Maribora, Malenkova ulica 7 zaradi ob- tožbe, da je 27 junija 1955 zve- čer vzel v Ptuju izpred gostilne na Bregu moško dvokolo, la.st Stanka Zupaniča iz Skorbe 19. vredno 18.000 din. S tem kolesom se je pripe- ljal 16. avgusta t. 1. v Ptuj Jo- že Vidovič IZ Gradišča štev 33 ki si je kolo izposodil od Jane- za Topolovca iz Gradišča 20. ta pa ga je dobil od Aleksandra Topolovca iz Maribora. Obtoženi Topolovec Aleksan- der je v preiskavi trdil, da je kupil kolo od neznanca za 4.00C dni in eno obleko, kar mu je prišel ponujat na stanovanje Razprava pred sodiščem t)o po- kazala, kako je prišlo Zupanči- čevo kolo v tu'e rokr« in ^np'^' aazaj k la^tniliu. UPRAVA MESTNEGA MU- ZEJA V PTUJU si šteje v dolž- nost. da se zahvali LOMO Or- mož za denarno podporo, s ka- tero je omogočil odkritje pra- zgodovinske naselbine v Onno- žu. Mestni muzej v Ptuju OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov, da so dolžni prijaviti pri Občin- skem ljudskem odboru vsakega psa v starosti n^d 6 mesecev Po tar. štev 11. Odloka o mest- nih taksah in prometnem davku (Ur. list LSR št. 1/54) je dolžan vsak lastnik plačati letno takso: za lovskega psa 100 din; za luksuznega psa 1000 din. Pozivamo lastnike psov, da do 1. nov 1955 dvignejo pri tukajš- njem Občinskem ljudsikem od- t>oru (soba št 10) za svojega psa pasjo znamko za leto 1955 ter plačajo pripadajočo takso. Vsak pes, ki po 1. nov, 1955 ne bo posedoval pasje zamke za leto 1955, bo pokončan na stro- ji..« ČISTOKRVNO PASEMSKO RODOVNIŠKO ENOT ETNO TELICO PINnnA^nr^O pro- dam Petek. Ptuj, Vičavska pot št. 21 PRODAM motorno kolo Tri- umph (350 ccm) v dobr-em s^ta- nju. Naslov v upravi Lista. PROOAM dobro ohranjen nx>škl »Singer« šivalni stroj. Karel Savora, Središče ob Dravi 174. PRODAM plošči za štedilnik. Vprašajte: Ptuj, Mariborska cesta 3. PRODAM 80 litr. alfo in zimski moški plašč. Vprašajte v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen suk- njič. Naslov v upravi lista. PRODAMO OSEBNI AVTO »Supper« ali pa menjamo za univerzalni rezkalni stroj. — »Avtokaroserija«, Ptuj. KuriM okvir športnega kolesa z vilicami. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO mlajšega trgov- skega pomočnika. — Nastop službe po doe;ovoru. »Borovo«, prodajalna Ptuj. GOSPODINJSKO POMOČNICO iš5em za Dravograd na manj- šem urejenem posestvu Mož- no tudi z otrokom 8 do 10 let starosti. Neistop 1 nov ali prej Vprašajte v Ptuju. Mlin- ska c. 3. VSAKO KOLIČINO IIf pj ^ 1 pfl ^ R w m f f fe li iT bs Lj ei La ^ f ■ k'jpl , r L E I A K N . 'i . V P T L J L