.PQ f^L ’h&BdCM AND 'utČlCG.c* KO. 4 Zahod zagotavlja o trajnosti detente ^ ■'VS.'.'v'. PkJkm C R • -n-. ‘ . > 'V ■ • ■ --v. . N AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh,; New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, h CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY MORNING, JANUARY 10, 1979 SLGV€NIAN MORNING MeWSPAPSB Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio LETO LXXXI — Vol. LXXXI Vodniki štirih zahodnih demokracij so na svojem posvetu zagotovili Sovjetsko zvezo, da vztrajajo pr politiki detente. ST. FRANCOIS, Gv. — Ob koncu svojih razgovorov tu sc vodniki štirih zahodnih demokracij, Carter, Schmidt, Callaghan in Giscard d’Estaing, skušali pomiriti Sovjetsko zvezo in jo zagotoviti, da so še vedno zs mirno sožitje med Zahodom ir Vzhodom, za detento, ki je vodilo evropske politike nad poldrugo desetletje. Nemški kancler Helmut Schmidt in britanski predsednit vlade James Callaghan sta še posebej podprla ameriško-sov-jetski dogovor o omejitvi strateškega orožja, ki je tik pred zaključkom in podpisom, kot trdijo v Washingtonu in v Moskvi. Britanski predsednik vlade je dejal o SALT II: Jaz mislim, da bi bil to zelo žalosten dan, če ta sporazum ne bi bil odobren.” Pri tem je mislil Callaghan na odobritev v Senatu ZDA. Razgovori so splošno potekali v prijateljskem razpoloženju in duhu. Gostitelj predsednik Francoske republike Valery Giscard d’Estaing je dejal, da so bili “neposredni, prijateljski in koristni”. Predsednik Carter je poudaril “tesno soglasje, lahko občevanje in skupen smoter” štirih vodnikov držav, ki so se sestali na pretres vprašanj, ki zadevajo vse štiri države. Dodal je, da so razlike med posameznimi državami “bile malo pomembne” pri razgovorih. Vodniki vseh štirih držav so posebej poudarjali v svojih izjavah, da priznanje LR Kitajske od strani ZDA ne bo škodovalo detenti, da ji bo na dolgo roko še koristilo, ker bo utrjevalo mir v svetu. V tem pogledu je bil občutljiv zlasti nemški kancler H. Schmidt, ki je svoje tovariše pri razgovorih pozival, naj ne “dražijo” s svojim sodelovanjem z LR' Kitajsko Sovjetske zveze. Nič kaj mu ni bilo všeč, ko je predsednik britanske vlade Callaghan objavil, da je njegova vlada sklenila z vlado LR Kitajske dogovor v skupni vrednosti 2 bilijonov dolarjev. V okviru tega dogovora misli Velika Britanija dobaviti LR Kitajski tudi okoli 60 Harrier jet borbenih letal, ki se dvignejo lahko navpično ter zato ne potrebujejo večjih letališč za svoje nastope. Vodniki štirih zahodnih demokracij so razpravljali tudi o Iranu in Kambodži, o položaju na Srednjem vzhodu, pa tudi o gospodarskih vprašanjih. -----o-----— U.S. Steel Company bo razvila LR Kitajski velik železni rudnik PITTSBURGH, Pa. — Naj-večja jeklarska družba ZDA U.S. Steel Company se je dogovorila z LR Kitajsko o modernizaciji in ureditvi velikega ležišča železne rude Chi-Ta-Shan. Z opremo vred bo izvedba programa stala okoli 1 bilijona dolarjev. VREME Delno oblačno z verjetnostjo snežitve čez dan in ponoči ob naj višji temperaturi 20 F (-7 C). Novi grobovi hel UrnrKuhel, hčerka Josepha imx'A>,line, roj. Sterk, Kuhel, sestra Josepha, Marilyn Douglas, Jamesa, Virginie in jieroma. Pogreb bo v petek, 12. anuarja, iz' Brickmanovega pogrebnega zavoda na Euclid Ave-lue v cerkev sv. Kristine ob >.15, nato na pokopališče Vernih luš. Ure kropljenja so nocoj od I. do 9. in jutri, v četrtek, od 2. lo 4. pop. in od 7. do 9. zvečer. Anthony E. Mestek V Euclid General bolnišnici e po daljši bolezni umrl 43 let .tari Anthony E. Mestek z 19083 Abbey Avenue, rojen v Cleve-andu, sin Antona in Ann, roj. v’odnik, brat Mary Ann (Mrs. Jerry) Robertson, zaposlen pri cisher Body Corp. kot nadzor-aik, bivši marin. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob i 45, v cerkev Marije Pomoč-lice na Neff Road ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Dr. Martin Scancar Včeraj je umrl znani rojak dr. Martin Scancar s 1148 E. 168 St., rejen v kraju Radenci Kapela v Sloveniji, 66 let stari, upokojeni učitelj katoliških šol, mož Vlaste, roj. Masle, oče Sonje, brat Franca (Jug.) in s. Magarete, salezijanske misijonarke v Braziliji. Pokojni je bil član KSKJ. Njegov pogreb bo iz Zak pogrebnega zaveda v petek ob 10., v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo nocoj od 7. do 9. in jutri od 2. do 4. popoldne ter od 7. do 9. zvečer. Frances Brezar Na svojem domu na 19147 Kenwood Avenue je umrla na posledicah nedavne srčne kapi 65 let stara Frances Brezar, roj. mesec je bilo v ZDA prodanih Svetkovich v Josephine, Pa., od 2.7% več novih avtomobilov do-koder je prišla v Cleveland leta mače izdelave, pa 8.9% manj 1935, žena Ludwiga, mati Fran- uvoženih, ko je cena teh zaradi ces (Mrs. Joseph) Herbert, 3- padca tečajev dolarja porastla. krat stara mati, sestra Mary Fis Amalia Muchitsch Včeraj je umrla 84 let stara Amalia Muchitsch, roj. Eppich v Jugoslaviji, preje živeča na 756 E. 249 St., nato pa v Slovenskem starostnem domu na N el'f Road, vdova po lani v maju umrlem možu Johnu, mati Dorothy Muhitsch, Rite Jernejčič in Caroline Wodarsky, 4-krat stara mati, sestra Sophie Škufca, Joa Eppicha, Regine Fleckstein ter štirih pred njo umrlih. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek ob 11.30, v cerkev sv. Roberta ob 12.15, nato na pokopa-hšče. Vernih duš. Edward Conley V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl 77 let stari Edward Conley, samski, ki je živel pri Franku in Dolores Comiskey na 17314 East Park Drive, zaposlen do upokotive 17 let pri Higbee Co., rojen v Dennisonu, Ohio. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob 10.. nato na Kalvarijo. V Ha Spindle Huron Road bolnišnici je Gacy obložen John W. Gacy Jr., ki je priznal umor 82 mladih moških, ie bil obtožen umora le 7. •I 5*9*ri''!►-? * 6«* «- >•.-* ^ • * CHICAGO, 111. — Oblasti so končale preiskavo hiše Johna W. Gacyja Jr. in njegove neposredne okolice. Našle so ostanke 27 trupel mladih moških. Gacy je priznal, da je ljudi pomoril potem, ko je imel z njimi spolne odnose. Trdil je, da je do njih prišlo sporazumno in prostovoljno, da pa je te nato večji del zadušil v strahu, da ga ne bi izsiljevali. John W. Gacy Jr., star 38 let, je v zaporu od preteklega meseca. Trupla so našli na krajih, kjer jih je sam tekom zasliševanje označil. Povedal je, da je trupla petih vrgel v bližnjo reko. Prijeli so ga v zvezi z izginotjem 15 let starega Roberta Fiesta pretekli mesec. Trupla tega še vedno niso našli, našli in ugotovili pa so identiteto šestih drugih in Gacyja obtožili za enkrat umora sedmih oseb. ZRAEL ZA RAZG0V0 Iz Clevelanda in okolice i , ...... . Davki na nepremičnine— V Kairu m Jeruzalemu izjavljajo, da so za obnovo poga- 0krajni blagajnik opozarja janj za mirovno pogodbo, m čakajo na odločitev \V a- vge lastnike nepreiničnin; da je shingtona. Temu se trenutno ne mudi preveč, ko ima cag za plačanie davka do vkijuč. dovolj težav drugod. WASHINGTON, D.C. — Pred- , bi naj ZDA “dale pobudo za sednik Carter se je prizadeval'sestanek obeh strani”’. Govori- umrla 94 let stara Ila Spindle,'javni tožilec je dejal, da bo roj. Snyder, žena Stanleyja, mati zahteval za osumljenega smrt-Davida L. in Paula S. (Pak Pro- no kazen, ducts Co. na E. 152 St.), stara in prastara mati, sestra Delmarja Snyder (Fla.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob enih popoldne na Knollwood pokopališče. ------o------ Nekaj več domačih avtov prodanih v decembru DETROIT, Mich. — Pretekli cher, Catherine Marshall (Pa.), Steva Svetkovich (Tenn.), Joh-Svetkovicha (Pa.), Sophie na Smith, Therese Costello, Caro- Obresti za nakup hiš presegle 10% -3 tl! WASHINGTON, D.C. — Obline Bondra in pokojnih Geor- resti na posojila za nakup do-gea, Michaela Svetkovich, ter mov so pretekli mesec presegla Ann Costello. Pogreb bo iz 10%. Po poročilu Federal Home Želetovega pogrebnega zavoda Loan Bank Board-a so bile te na E. 152 St. v petek ob 10.15, v obresti decembra 1977 na 9.09%, povezala s Sovjetsko zvezo v po-cerkev sv. Kristine ob 11., nato v novembru 1978 na 9.87% in v sebni prijateljski in zavezniški na pokopališče Vernih duš. (decembru 1978 na 10.02%. pogodbi. na vse načine, da bi se Egipt in Izrael sporazumela za mirovno pogodbo do 17. decembra 1978, kot je bilo določeno v sporazumih, sklenjenih v Camp Davidu v preteklem septembru. Kljub težavam na drugih področjih mednarodne politike je Carter poslal državnega tajnika Cyruša R. Vance v decembru nujno posredovat med Kairom in Jeruzalemom. Egipt je sprejel kompromisni predlog ZDA, Izrael ga je odklonil. To je pripravilo Carterja do začasne prekinitve posredovanja, ker so postala kočljiva in pereča vprašanja v drugih delih sveta. Vance je odšel na razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, s katerim je upal odstraniti zadnje ovire za sporazum SALT II in za obisk Brežnjeva v ZDA, kjer bi naj bil SALT II podpisan. Vance v Ženevi ni dosegel, ker je med tem Carter objavil Petrolejska ladja sporazum s Pekingom o vzposta-eksplodirahu. -50 mrtvih 4 rednih diplomatskih odnosov. Ameriška stran je izjavljala, da BANTRY, Ir. — Francoska petrolejska ladja Betelgeuse je tekom iztakanja olja na terminalu Gulf Oil pretekli ponedeljek eksplodirala in se razklala v dva dela, katerih eden se je vnel. Pri eksploziji je bilo 50 o-seb mrtvih, med njimi celotna posadka petrolejske ladje, dva predstavnika lastnika ladje in 7 krajevnih delavcev. Ladja je bila zasidrana nekako tri milje od brega. Do eksplozij je prišlo, ko je že iztočila dve tretjimi olja. ------o------- Gverila v Afganistanu NEW DELHI, Ind. — Azijski in zahodni diplomati tu govorijo o gverilski vojni v Afganistanu proti tamkajšnji pokomunistični vladi, ki je Afganistan li prišlo v Ženevi do sporazuma i SALT II, ker je Moskva v zad-lem trenutku stavila nove zah-eve. Ta teden je moskovska ‘Pravda” to zanikala in vrgla odgovornost na neuspeh v Že-levi na ZDA. Pogajanja med Izraelom in Zgiptom so bila potisnjena ob drugih perečih mednarodnih vprašanjih ob stran v upanju, da se bosta Kairo in Jeruzalem ohladila v svojem prepiru in svojih zahtevah ter začela znova stvarno iskati sporazum, ki naj omogoči podpis mirovne pogodbe. Egiptski zunanji minister Bu-tros Ghali je sporočil državnemu tajniku G. R. Vanceju, da je Egipt pripravljen obnoviti pogajanja z Izraelom. V Tel Avivu je predsednik izraelske vlade Menachem Begin rekel, da obe državi “hočeta pogajanja” in da VIETNAMSKI BLISKOVITI POHOD PRESENETIL PHNOM PENH IN PEKING i: Vietnam se je na svoj vdor v Kambodžo temeljito pripravil in ga naglo, bliskovito izvedel. Na tolikšno učinkovitost niso bili pripravljeni ne v Phnom Penhu in ne v Pekingu. Dobro opremljene, o-borožene in oskrbljene kolone vietnamske vojske, skupno kakih 100,000 mož, so od petih strani vdrle v notranjost Kambodže. Njihov vdor sta podpirala topništvo in letalstvo, ki po vsem sodeč šibkejšim in le z lahkim orožjem oskrbljenim enotam kam-bodžanskih oboroženih sil e-nostavno nista dala priložnosti uspešnega odprtega odpora. Dober del rednih kambod-žanskih sil je bil strt že v predhodnih bojih ob meji v novembru in v decembru. Resničnih, močnejših ovir vietnamske kolone stvarno niso imele. V kolikor so se pojavile, sta jih letalstvo in topništvo uničila, da tankov- ske enote na čelu vpadnih e-not niso imele kaj prida dela. Vlada v Phnom Penhu je zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov pred sredo preteklega tedna in sporočila, da bo njeno zastoptvo prišlo v New York v začetku tega tedna. Očitno ni računala, da bodo sovražnikove kolone že par dni nato v glavnem mestu in da bo morala ona iz njega bežati v varnejši predel države. Tudi tuja diplomatska zastopstva niso računala s tako naglim padcem glavnega mesta Kambodže. Ko se je bližal temu sovražnik, so hitela na vrat na nos iz Phnom Penha proti meji Tajske, kamor so se umaknile, v nedeljo in ponedeljek. V Tajsko je pribežalo iz Kambodže _ tudi več kitajskih strokovnjakov, tehnikov in svetovalcev pred naglo napredujočimi enotami vietnamskih oboroženih sil. Sodijo, da je večje število Kitajcev prišlo v vietnamsko ujetništvo. Poleg Kitajcev je bilo v Kambodži tudi nekaj njihovih zaveznikov iz Severne Koreje. Tudi ti so se pred napredujočimi Vietnamci u-maknili na Tajsko. Pol Pot, vodnik komunistične Kambodže, ki je držal tri leta princa Sihanuka v hišnem zaporu v Phnom Penhu, ga je v stiski postavil na čelo kambodžanske delegacije, ki bi naj zastopala Kambodžo pred Varnostnim svetom Združenih narodov. Sihanuka so v Pekingu prisrčno sprejeli, on pa je tam tujim poročevalcem precej okrito govoril o položaju v Kambodži pod vlado Pol Pota. Dejal je, da se z njo in njenim delom ni strinjal, pa trdil, da je Pol Pot v prvi vrsti kambodžan-ski narodnjak in da ga zato v njegovem boju proti Vietnamu podpira. Princ Sihanuk je bil polh priznanja ZDA, ker so obsodile vietnamski napad na Kambodžo, ter jih pozval, naj tej pomagajo. Iz Pekinga je odletel preko Tokia včeraj v New York na sejo Varnostnega sveta ZN, ki naj razpravlja O' vietnamskem vpadu na Kambodžo in o zahtevi po vietnamskem umiku iz nje. Nova vlada, ki so jo Vietnamci postavili v Phnom Penhu, je Združenim narodom v New York sporočila, da je gospodar vse Kambodže in tako njen “zakoniti predstavnik”. Pozvala je ZN, naj odpovedo od Kambodže pretekli teden zahtevano sklicanje nujne seje Varnostnega sveta. V Bangkok prihajajoča poročila govorijo o obsežnih bojih v raznih delih Kambodže, kar bi naj pomenilo, da vietnamskim silam še ni u-spelo zasesti krajev proč od glavnih prometnih poti. L jo, da bi mogla biti pogajanja obnovljena že prihodnji mesec, torej dva meseca po njihovem zastoju v Washingtonu. no petka, 19. januarja. Kdor dotlej davka ne bo plačal, bo moral temu dodati 10% kazni. Na večerjo vabi— Klub očetov pri Sv. Vidu vabi prihodnji petek, 12. januarja, od 4.30 popoldne do 7. zvečer na pečene ribe ali rakce v farno dvorano, iz bolnišnice^— Ga. Nettie Zarnick iz Euclida se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave, molitve in cvetje. Sedaj se zdravi na dc-mu. Želimo ji naglega okrevanja! Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo v soboto, 13. januarja, od opoldne dalje prodajalo domače pecivo v običajnih prostorih. Sestanek— Misijonska znamkarska akcija ima v nedeljo, 14. januarja, ob treh popoldne sestanek pod staro cerkvijo fare Marije Vnebov-zete. Vsi prijatelji misijonov vabljeni! Integracija šol odložena— Zvezno prizivno sodišče je odložilo izvedbo šolske integracije v Clevelandu, ko je Vrhovno zvezno sodišče, sprejelo v razpravo slična slučaja integracije v Daytonu in Columbu-su. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — FBI je v sodelovanju z Interpol prijela Stanleyja S. Czarnecki, pri katerem so našli večje število znanih filmov, ki naj bi bile nezakonite kopije, vredne do 10 milijonov dolarjev. Filmska industrija ima na račun nezakonitih kopij filmov po vsem svetu letno na stotine milijonov dolarjev škode. Preiskavo e- tem vodijo v 80 državah po vsem svetu. ANKARA, Tur.— Potniški vlak je treščil včeraj v megli v drugi stoječi potniški vlak, pri čemer je bilo 30 oseb mrtvih, blizu sto pa ranjenih. V teku petih dni je bila to druga težka železniška nesreča v Turčiji. TEHERAN, Iran. — Vlada Bakh-tiara doslej ni imela dosti uspeha pri naporih vzpostaviti v Iranu red in mir. Demonstracije proti šahu se nadaljujejo, prav tako tudi splošni štrajk. Šah se še vedno ni odločil, ali naj zapusti Iran Domače pecivo ali ne. Prevladuje ^mišljenje,! ^ farni dvorani pri Sv. Vidu da se mir ne bo vrnil, dokler bo v soboto po devetih dopoldne šah ne odide. Le malo je upa- naprodaj domače pecivo. Umor razrešen— Oblasti v East Clevelandu so nja, da bi se po odhodu iz države mogel v to vrniti. MADRID, Šp. — Včeraj so tero-j prijele štiri fantine, ki so poma-risti, verjetno pripadniki sku-j gaii Antonu Jancigarju v nje-pine, ki se bori za neodvisnost govi Bi-rite trgovini na Hayden Baskov, umorili tu člana Vr- Avenue v skladišču, pa ga v ne-hovnega državnega sodišča. V deijo, ko jih je hotel izplačati, zadnjih tednih je bilo izvede- umorili in oropali, nihcelo vrsto sličnih politič in umorov, katere vse pripisujejo baskovskim teroristom. Argentina In Čile umikala svoje sile Južno-ameriški državi, ki sta bili na robu voinega spopada, sta uri stali na posredovanje Vatikana. MONTEVIDEO, Ur. — Argentina in Čile sta se sporazu- Delavci v oljni Industrij! popustili Po daljšem upiranju so sprejeli pogodbo v okviru baja proti inflaciji. DENVER, Colo. — Unija delavcev v oljni, kemični in jedrski i industriji je po hudem upiranju sprejela ponudbo oljne mela o umiku svojega vojnega industrije za novo delovno po-ladjevja s spornega področja ma godbo, ki se drži okvira vladne-jugu kontinenta, pa tudi o umi- 2a boia proti inflaciji, ku svojega vojaštva s kopne meje. Postopno naj bi se obnovile razmere, kot so bile leta 1977, predno se je spor med njima začel zaostrevati. Predlog pogodbe predvideva '~T;r urni povišek za 73 centov v pr-vem letu, v drugem letu pa dopušča nova pogajanja o plačah. . . Tako je pogodba dejansko ome- Po dveh tednih pogajanj med . j ^ A J . ... a j.• jena na eno leto. Povišanje zunanjima ministroma Argenti- J, ... , . , _ . • ja -i „ it- plač v mej je nekje mea 7 m ne m Čila s predstavnikom Va- %, . w,JVJ. , Jv , ... ,. 0 . 8%, kot oac kdo računa, trdijo tikana, kardinalom Samorejem 7 ’ , \ , v . poznavalci položaja. sta obe sprti sosedi pristali na umik oboroženih sil in sprejeli posredovanje Vatikana. V pogajanja je vpletenih kakih 60:C0O delavcev 190 podjetij. Diplomati trdijo, da bo Čile o- ]^jjkQYa stara pogodba ie potek hranil večji del spornega ozem- la pretekio nedeljo in slišati je Ija, bo pa pristal na omejitev vejiko govora o možnosti svojih “obalnih” voda na manj štrajka) ko je 0ijna industrija kot 200 milj od obale. Na konti- poiludila povišanja plač v okvi-nentalni plošči, katere posest je ru Carterjevega vodila boja pro-sporna, računajo na možnost ti jnfjgcijg predstavniki delav- večjih nahajališč olja. Če š*; nisre naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes] stva pa so zahtevali več. Povprečna urna plača v oljni industriji je bila doslej med $9.09 in $9.34. (VI K KI e/« rti—HO (W E ® 'no in nevarno. Sedanje napeto razmerje med Rusijo in ilAnEMI§14/lk feOliClWlm Kitajsko zaradi težkih mejnih sporov se utegne čez noč spremeniti v zavezništvo, saj vidimo, kako se s padcem lenega diktatorja lahko zasuče komunistična politika v I rokah novih. Ne kaže omalovaževati in podcenjevati oce-;ne komunizma, kakor jo izpoveduje naš slovenski videc, ; pesnik-misijonar Vladimir Kos, ko pravi (Glas SKA, št. i 7-8, 1978): “Nadvlada nad svetom kontinentov je sen ko-Pubiishe^ Mon., Wed., FrL, except holidays and 1st two weeks in July, munistov katerekoli denominacije; ostalo je vprašanje taktike in strategije.” Prav tako bi ne bilo modro presli-jšati opomina rojaka Mihajla Mihajlova, ki svari svet I takole: “Vsa komunistična gibanja imajo skupno, med-i narodno, svetovno široko ideologijo, ki se je vkljub vsem ! stranpotem v stiski trdno oklepajo. Jedro ideologije je: ; z vsemi sredstvi izbojevati moč in oblast, pridobljeno ob-! last za vsako ceno obdržati.” 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation____________ James V. Debevec — Owner, Publisher NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na letd SUBSCRIPTION RATES: United States^ $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year; Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio Kaj, ko bi komunizem v Rusiji in Kitajski v usod-! nem trenutku z orožjem, ki ga bosta poleg dobav iz Ev-Canada’ and Foreign: $i5.oo a year pope dala komunističnim Kitajcem v roke ameriška teh- /nologija in ekonomska pomoč, skupno nastopil proti A-meriki ? No. 4 Wednesday, Jan. 10, 1979 Mednarodno stanje na pragu v L 1979 Med letom 1978 smo na mednarodni pozornici doživeli nekaj pojavov tako velikega pomena in važnosti, da se bodo njihove posledice razločno čutile tudi v letu 1979 in še v poznejših letih. Pregledali bomo na hitro roko med njimi le tri glavne in ocenili njihove sončne in senčne strani z ozirom na razvoj svetovno-političnih dogodkov v nastopajočem letu. L. P. BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. STEFANA IN OKOLIŠE CHICAGO, 111. — G. Ludvik in žena Mara Jelenc nadaljujeta z opisom svojega potovanja. nazaj v 1. Komunistična Kitajska Samo za osveženje spomina je najprej treba poveda- Sedai^ sta Prišla ze ti, da je pričujoče stanje povsem nenormalnega značaja, Združene države, no katerem sta za svet in zlasti za Ameriko obstajali dve i Tako pravita, ra canns em Kitajski, posledica težke borbe na kitajski celini že p0 uradu smo °Pya^lk; ^unaJ sklepu druge svetovne vojne, med silo voditelja naciona- ,F0 nas ze čakali ay o usi, -i so listične Kitajske gen. čangkajška, zaveznika Zapadnih nas odpeljali v hotel Klon i e. sil, in revolucionarno armado komunističnega voditelia Kma-v^ P° ye;erjl ,jei bl ^ a Mao-cetunga. V snonadu na življenje in smrt se je 1. 1949 smo slj gledat predstavo Soapy - ... -■ * c-rvu+v,” Ta igra naj bi pokaza- zmaga pod ameriškim vplivom nagnila na stran komunistov. ki jih pa takratni odločilni ameriški politiki niso la> kaksno Je imeli za prave komuniste in so jih pod takim domnevanjem deloma podorih Premagani čangkaišek seje s svojo armado umakil na otok Formozo (sedaj Taiwan), a 'njegova vlada se je ves čas do današnjega dne proglašala za edino legalno vlado ogromnega kitaiskega prostora _ . in prebivalstva. Amerika, največja in najvplivnejša vele- letu 1897 je živelo pod šotori. Dopisnik Či kaške Tribune, Casay Burko v svojem članku v Tribuni, ko o-pisuje mestno življenje pred 80 leti, imenuje to mesto Sin City. Mesto J e v tistih časih imelo 61 gostiln. Kronist iz tistih časov poroča, da so se noč za nočjo slišali klici na pomoč in streljanje. Policiji je bilo nemogoče držati red v mestu. Predstava je pokazala življenje in smrt Jeffersona Soapy Smitha, ki je bil v tistih časih s pomočjo svojih pajdašev neomejen gospodar mesta Skag-way. Gostilne so bile večinoma je popolnoma prav, saj ljudje pridejo za velike praznike v našo cerkev predvsem zato, da slišijo slovenske božične melodije. Pri polnočnici, prav tako na Božič pri glavni slovenski maši so peli Tomčevo “Pastirsko mašo”. Župnik p. Klavdij je pevce v pridigi lepo pohvalil. Zaslužijo vso pohvalo. Petje je dirigiral g. Janez Arko. Berila pri maši je brala gdč. Magda Simrayh. Zelo se je ljudem do-padlo, da je g. župnik p. Klavdij po maši pri vratih cerkve vsakemu osebno čestital za Božič. Ko bi le večkrat bila naša slovenska cerkev tako polna. Žal, da ljudje pozabijo, da so člani slovenske fare. Iz gole komod-nosti raj St gredo v bližnjo angleško cerkev. Tam dajo za “ofer” kvoder tukaj pa, kadar or ide j o semkaj, tudi le kaj malega. Smith’ bi jo življenje v mestu Skagway pred 80 leti. Pred letom so ladje teden za 'tednom vozile sem ljudi, ki so se od tu napotili proti severu iskat srečo v Zlato dolino, v tu živelo 20,000 Iju- sila na svetu, ie to stanje priznavala uradno vse do 1. ja- ^ ^anes -jlb . ie obrog ^00' n u ari a 1979. V potrdilo tega stania je sklenila z vlado na *5,000 moških m žensk je takrat Formozi 1. 1956 obrambnop ogodbo, s katero se je obve- zlvel° P°d soton- opism zala priskočiti na pomoč z oboroženo silo, če bi komunistični Kitajci otok napadli V teku let, ko se je položaj boli in bolj razčiščeval, je postajalo z rastočo jasnostjo očividno, da je tako stanje političnih razmer na Daljnem vzhodu nenormalno in da postala nevzdržno. Nixona in Kissingerja je to nagnilo k sklepu, da je v interesu Amerike in svetovnega miru, treba to anomalijo zlomiti in končati. Sledila je Nixo-nova not 1. 1972 v Peking, kjer so v šanghajskem paktu sklenili postopno vzpostaviti normalne dinlomatske. odnose med Ameriko in Ljudsko republiko Kitajsko fkakor se uradno imenuie), med tem pa sporazumno urediti položaj nacionalistične Kitajske na Taiwanu, kar predstavlja dinlomatsko enega najtrših orehov v zgodovini diplomacije. Po smrti Mao-cetunga so njegovi nasledniki zunanjo njegova last ali pa pod njegovo politiko izolacije temeljito zaobrnili v smer odprtih vrat kontrolo. Ime Soapy je dobil za-J^^spodaiski in socialni razvoj dežele v smislu idej radi tega, ko je prišel v mesto lainkega oiedsednika vlade Ču-enla-a. Pred kratkim se skagway, je pričel prodajati mi-sakiosanktne Maove misli postajajo ze sporne, njegova io, lepo zavito v papir. En ko-kulturna revolucija je že predmet napadov in mnogi zna- mad je stal $5, kar je bilo precej kažejo, da poide vsemogočni Mao po poti svojega vzor- drago za tiste čase. Ko je proda-nika Stalina, ki je.bil obsojen in vržen iz mavzoleja. Pre- jai mii0> je povedal, da je sko-oki et kitajske politične linije je pospešil dozorevanje di- raj v vsakem zavitku mila pri-ulomatskih odnosov med Amerikg in rdečo Kitajsko. Pri- toženih tudi 5 dolarjev. Prvi so pomogli so tudi drugi činitelji, po moji sodbi v prvi vrsti poskusili srečo njegovi sodelav-' močan pritisk ameriškega businessa, ki predvideva pri ci, za katere pa ljudje niso ve- ogromnem. skoraj bilijonskem narodu velike dobičke, a deli, da so njegovi sodelavci, duhovnispn, ™ kapitala ni varno plasirati v deželi brez diplomatskega Vsak od teh, ki je kupil milo, je klicev Tudi med slovenci v ? " močnega zastopstva; mudi se tudi preprečiti poplavo Ki- našel 5 dolarjev v zavitku, to je | jini dh šamo škof , taiske z japonskim kapitalom in podietnostjo, odkar je seveda pokazal ljudem, ki so jenko nrikažp Hmvinp w Hot ’ bila sklenjena tozadevna pogodba med obema; in ne na- potem navalili na zalogo mila. prikaze druzme kot tlste zadnje se mora zavarovati in utrditi “kitajska karta” v To se je ponavljalo dan za ameriški politiki do Moskve. I dnem, vsak dan so prišli novi Tako je prišlo kar do hitrega sporazuma med Arne- ljudje v mesto in tako je kup-riko in rdečo Kitajsko o uvedbi rednih diplomatskih od- čija z milom cvetela naprej, nosovn, ko se je Carterjeva vlada odločila preklicati ob- j Kmalu je obogatel, postal je rambni pakt s Taiwanom. In tako se spet ponavlja stara, neomejeni gospodar mesta. Sle-nikdar izpeta pesem, da račun plačuje tisti, ki je v boju paril je na vse mogoče načine, zgubil in s tem postal drobiž v rokah mogočnikov. Zavez- igralnice za denar in gostilne so ništvo in pogodbe postanejo v teh primerih le neraben bile itak vse pod njegovo kon-kos papirja, pa naj je bilo pri Mihailoviču v naši domovi- trolo. (Dalje) ni, pri prepustitvi komunistom Vietnama in Kambodže, j * ali sedai uri Taiwanu, ki bo postal izključno “notranja j je za nami vreme se zadeva” kitajskih komunistov. nas je usmililo in poti so bile Politične poteze te vrste, ki so pravzaprav zaradi suhe. Zato je bila tudi udeležba stvarne in realne situacije neizbežne, vendar izredno tež- v nedeljo (bilja), pri polnočnice in tvegane, rušijo vero zaveznikov v ameriško zvesto- Ti in v ponedeljek na Božič zelo l)o raznim vojaškim paktom. Odmevalo neugpdno v Ev- lepa. v nedeljo je bral berilo ropi med ameriškimi zaveznicami v NATO,"posebno ne- osmošolec farne šole John žer-ugodno pa na Srednjem vzhodu, kjer se dramatično od- din. Popoldne sem imel nepriča-ierava bodoča usoda tega nrevažnega prostora. Ameri- kovan obisk. Kar pet sester iz rka oblast svečano zagotavlja, da bo še dalje pošiljala Bolnišnice sv. Antona Padov. je obrambno orožje Taiwanu. a obljube ne uživajo zaupa- prišlo pogledat, kako se imam. »ja: ali bodo držale, če recimo Coca-Cola ugotovi, da ta- Med njimi je bila tudi č.s, ka podpora Taiwanu škoduje njenemu businessu na ki-‘ prednica. Vsaka je prinesla pri-tajski celini? j memo darilo. “Kitaiska karta” je sicer zelo dragoceno orožje v ro-! Polnočnica je bila angleška, kah ameriške zunanje politike do' Moskve, a zanašanje zbor “Slovenska pesem” pa je na njeno vrednost v primeru svetovne krize se zdi tvega- pel same slovenske pesmi, kar Baragovo kosilo bo v nedeljo, 29. januarja, takoj po zadnji sv. maši v Parnem centru. Prireja ja Baragova zveza. Ob tej priliki lahko tudi plačate članarino za Baragovo zvezo, ki je $5 letih. Zato dobite tudi štirikrat na eto Baragov buletin. Ne bodite 5kopi! Mohorjeve knjige ima v zaio-ji naša poverjenica ga. Ana Gaber na 2215 E. Wolcott Ave. Lepe so. V naglici sem jih pregledal. Koledar je, kakor vedno, :elo pester. Z zanimanjem bode brali knjigo č. s. Lavoslave Turk, ki nam je dala vrsto lepih labožnih razmišljanj, katere je objavljala v Ameriški Domovini. Koprski škof dr. Janez Jenko je izdal prav lepo knjigo pod naslovom; Družina skrbi za poklice. Tožimo o pomanjkanju celice, iz katerih prihajajo duhovniški in redovniški poklici. V 26 poglavjih nakaže, kako je Bog poklical iz vernih družin sina ali hčerko, da služi Bogu. — Za tiste, ki imajo radi povesti, je prav primerna povest “Zadnji vitez plemeniti Fielden-stamm”. Ob dolgih zimskih večerih namesto posedanja ob televiziji vzemite v roke dobro knjigo, ba boste gotovo bolj zadovoljni kakor ob televiziji. Čudim se, zakaj ljudje več ne berejo? Ker ne berejo, so duševno prazni. ❖ Ne veste ne dneva fie ure ... Iz Prekmurja je prišla na obisk k svojim-otrokom njihova mama. Kar pet jih je imela. Hote-la jih je videti. Tukaj živi sin Kazimir Hozjan, drugi so raztreseni drugod. Ena hči je doma v Prekmurju, ena pa v Avstraliji. Živela je na obisku pri ge. Mary Woo. Tam je zbolela na žolčnih kamnih in je bila operirana vMinnesotski bolnici kjer je v četrtek pred Božičem umrla. Pokopana je bila v Minnesoti. Naj počiva v miru, žalujočim sožalje. Bogatin umrje, reveža pa Bog vzame. — Odpusti en tuj greh, in Bog ti bo odpustil dva tvoja. (Ruska pregovora.) Sreča v novem letu je odvisna predvsem od tebe samega. Če se boš držal Boga in mu zvesto služil, bo tudi Bog blago-savljal tebe in Ti dal srečo. ❖ v- Vse lepo pozdravljam in želim vsakemu to, kar si želi, zlasti pa zdravja. Jaz ga pogrešam. “Toti Štajerc” Boksar fHiike iurplif iz Tuhinjske doline EUCLID, O. — Starejši rod a-meriških Slovencev ni preveč navdušen za športne igre, kajti v njihovi mladosti je bil šport v večji obliki šele v povojih. Da-neh je seveda drugače in šport zavzema odlično mesto v javnosti. V zvezi s tem smo brali zanimiv članek v ljubljanskem “Nedeljskem dnevniku” z dne 26. novembra 1978, ki ga je posredoval pravnik boksarski trener, promoter in manager Janez Gale, 61260 Ljubljana, Polje 352, Slovenija, Yugoslavia. On se bavi tudi z zgodovino boksarskega športa in je član World Boxing Historians s sedežem v New Yorku. Dela tudi na tem, da napiše zgodovino slovenskega boksa in poseben del bi bil posvečen uspešnim boksarjem slovenskega pokoljenja v Združenih državah Amerike. Ker se sam nekoliko zanimam za ta šport, sem mu poslal nekaj podatkov, fotografijo in izrezek iz časopisa od bivšega poklicnega boksarja, 97-letnega Jerneja Hribarja, stanujočega na 954 E. 144 St., Cleveland, O. On je oče uglednega odvetnika Pauleta Hribarja, ki si dopisuje z Janezom Galetom. V ringu je nastopal tud kot Mike Murphy, ker takrat so imeli Irci monopol nad boksanjem. Ker je bilo takrat boksanje za denar prepovedano, je bil Jernej deloma za-ooslen pri svojem bratu v gro-čerijski trgovini na St. Clair Ave. Njegova boksarska kariera je trajala od leta 1905 do 1911. Pozneje je zaradi svoje bodoče žene Alice Turk, hčere prvega slovenskega naseljenca v Clevelandu Jožefa Turka, obesil boksarske rokavice na klin. članek v “Nedeljskem” se v izčrp-ku glasi: MANJ ZNANA KARIERA JERNEJA HRIBARJA. — V Clevelandu živi 97-letni Jernej Hribar, eden zadnjih’ še živečih zgodnjih p i o n i r jev slovenske skupnosti v tem mestu države Ohio. Toda Jernej Hribar ni znan samo kot eden prvih slovenskih izseljencev, temveč ve s njem veliko povedati tudi zgo-iovina profesionalnega boksa. Bil je namreč odličen boksar, ki se je v ringu srečeval s takimi 'meni kot Frank Klaus, svetovni prvak v srednji kategoriji leta 1914, Sam Longford, eden največjih boksarjev vseh časov, Battling Nelson, svetovni boksarski prvak v lahki kategoriji 'eta 1910, Jack Johnson, svetovni prvak v težki kategoriji. V "ingu se je Jernej Hribar srečal — v boju tudi s človekom, ki mu je bilo ime Woodrow Wilson, ki je pozneje postal a-meriški predsednik. Nekoč mu je Wilson stisnil v roko cekin za $10. Jernej Hribar je v ringu nastopal pod imenom Mike Murphy. Boksal se je večinoma v Clevelandu, Akronu, Pittsburghu, Eriu, Philadelphiji, Bar-bertonu in Chicagu. Rodil se je 12. avgusta 1881 v Šmartnem v zgornji Tuhinjski dolini. Ko je končal osnovno šolo, ga je oče ooslal v gimnazijo, toda zašel je v slabo družbo, zato so ga vrgli iz šole. Užaljeni oče mu je. potlej pisal, da ga noče več vide- ti. In tako se je 14-letni Jernej odpravil v svet. Po raznih doživetjih na nemški trgovski ladji ga je pot zanesla v Capetown, Afrika,, kjer je takrat divjala vojna med Buri in Britanci. Buri so njega in štiri druge člane posadke ladje prisilili, da so se borili na njihovi strani proti Angležem, kjer bil tudi ranjen in ujet. Po vojni se je vrnil domov in oče mu je vse odpustil. Toda Jernej je že preveč sveta videl, da bi lahko ostal na osamljeni kmetiji. Sklenil je, da gre za svojim stricem v Ameriko. Jernej je kazal zanimanje za rokoborbo že v Evropi. V Ame-iki je spoznal dober refleks in močan udarec ter vse druge prirojene sposobnosti za boksanje. Tiste čase je bilo boksanje za denar nezakonito in policija je oogosto izvajala racije ter zapirala boksarje. Često so morali /otovati naskrivaj v tovornih vagonih in Jernej je nekoč skoraj zmrznil. Te in še druge težave so primorale Hribarja, da je prenehal z boksanjem. Jernej v vsej svoji karieri ni doživel nobenega knockouta, če-orav so mnogi boksarji nastopa-i tudi v drugih kategorijah. Večina Hribarjevih nasprotnikov e tehtala več kot on. V posebnem spominu ima 25 nastopov. Kot enega najhujših dvobojev se Hribar spominja dvoboja v šestih rundah z Eddijem Fischerjem v Clevelandu. Boksarji so v tistih časih nastopali ’> 56.7 gramov težkimi rokavi-zami in Fischer je poškodoval Hribarju čeljust. Pisatelj knjige o tem športu lanez Gale bo vsem Slovencem oo Ameriki hvaležen, ako mu pošljejo naslove poklicnih ali amaterskih slovenskih boksarjev, da jih bo priobčil v knjigi n tako ovekovečil naše ime ned tujci. Frank Česen VI. Simončič: Pevski in drugi Špelini ii. Sedaj sem ameriški držav-jan. Nova domovina in zadnje aaše počivališče. Moderni svet drvi s časom vzporedno, prise-'jenci smo se v teh dolgih letih ne samo razgledali, pač pa tudi bsamosvojili in organizirali. Danes ne piše le slovensko časo-bisje o našem napredku, pač pa te bavijo s to rečjo tudi ameriški časopisi. Oni ne kopirajo naših novic, pač pa na dolgo in ši-oko razpravljajo o številčno malem, po duhu in kulturi ve-'.ikem narodu. Pa se še vedno najdejo rojaki, kateri se sramujejo predstaviti se kot Slovenci, tot pripadniki naroda, kateri obstoja. Vedno je med zeleno ravo tudi plevel! Leta 1950 sem dobil prvo za-ooslitev v katoliški bolnici v nestu Heleni v državi Montana. V sedmih mesecih se nisem dovolj naučil jezika, pa vendar 'em bil pri organizaciji božični-:e, katero so priredile čč. sestre, zatere so vodile in upravljale oolnieo. Tudi ta prireditev je tmela dovolj uspeha in na njej 'o čuli slovensko pesem. Nadalje sem sodeloval v kapeli pri petju gregorijanske maše “Mis-'a de angelis”. Bila sva na žalost samo dva, neka sestra in az. Preko poletja so poslali kot iušnega pastirja msgr. Herring-l°na iz Kalifornije zaradi oslabelosti srca na zdravljenje. Tu-zaj sva se takoj znašla oba. Po-'nagal sem organizirati dobro-ielno vatikansko pisarno. Tova-dsa sta bi bila dva begunca, pripadnika bivše Andersondye boijske armade, katera se je bodla v Italiji na strani zavezni-Izov proti Hitlerjevi vojski. Zanimivo je, ko vidimo rasto-ze cene svežih božičnih dreves, Ja smo si zaprosili za 120 božič-iih smrečic, katere smo uporabili za okras bolniških sob in poslopja “Immaculata”, kjer so bili prostori in šola za bolniške sestre. Za vse to smo plačali sa- mo $5. Zlati časi, kajne? Da pa smo se lahko sporazumeli, sem govoril italijanščino, kateri sem še sedaj vešč, in pa polomljeno poljščino. Kar človek ne naredi z govorico, pač mora dodati še z desnico ... j Imel sem številno družino. ; Nastale so finančne težkoče, saj isami veste, da je vsak začetek !spremljan s težavami. Neko poletno nedeljsko popoldne se je oglasil pri nas pokojni prevzv. škof ljubljanski dr. Rožman v spremstvu župnika g. Voduška, kateri je šofiral avtomobil, in kaplana g. Luskarja. (Škof je bil osebni prijatelj mojega pokojnega očeta.) Dogovorili smo se in pri tem je ostalo. Moja družina se je preselila v kokošje mesto Petalumo v Kalifornijo. Ta kraj je poznan kot mesto jajčjereje in so bili vaščani kar precej petični ljudje, pa ne umazani. Radi so mi pomagali v težavah, razumeli so, kaj se pravi biti begunec v tujini. , 2e po tednu dni našega bivanja v tem kraju sem bil povabljen k sodelovanju v cerkvenem zboru. Pevci, katerih število je bilo 31, so me prijazno sprejeli. Pevske vaje so bile v privatni hiši nekega zobozdravnika in kmalu smo si postali ožji prijatelji. Ta kraj je bil pravo omrežje za glasbeno dejavnost in kar je bilo vrednega, vsaj za mene takrat, da so bili skoraj vsi italijanskega porekla, kar je pomagalo razvijati moje načrte. Ker je bil zbor kvalitetno poznan daleč naokrog, smo hitro pripravljali programe za bodočnost in prodirali z raznimi novitetami v srca ljudi. Ne štejem si zasluge za vse, kar smo napravili, vem pa, da je bilo vsaj 30% zamisli mojih, katere sem pridno ^uporabljal in izkoriščal, saj sem jih prinesel iz daljne Evrope. Tako smo najprvo napravili božično petje po cestah in se ustavljali po naročilu pri raznih meščanskih hišah. Harmonij na nožni pogon smo prevažali z odprtim poltovornjakom, .medtem ko smo uporabljali za osvetljevanje kar goreče sveče. Brez nezgod, samo malo zapreke na cestah zaradi zaustavljanja mimovozečih Avtomobilov. Za Božič smo prenašali polnočnico po dveh radio postajah iz San Francisca. U-~peh je bil popolen in tudi ta način predvajanja cerkvene glasbe je bila moja zamisel. Naj omenim, da je župnik po Novem letu osebno oznanil, da ni cerkev nikdar od svojega obstoja dobila toliko denarja, nabranega, kot za te praznike. Mislim, da niso bili preveč jezni na nas korovce zaradi tega ... Ta zbor je bil nadvse aktiven z raznimi gostovanji po drugih okoliških cerkvah ii> se razume, da je postajal javnosti mnogo bližji in bolj poznan. Tudi ostale aktivnosti so bile v precejšnem razmahu, povem pa, da v svojem življenju nisem doživel take gostije in toliko razkošja najbolj redkih jedil, kot je to napravila cerkev za pevce. Vsega je bilo'končno v tem prijaznem malem mestu, le pomanjkanje dela za življenjski obstoj. Nova pot pred menoj in družino, sicer pa je to v Ameriki nekaj običajnega. S trebuhom za kruhom, dokler nisem leta 1955 srečno dobil stalno mesto v domači pekarni, oddelku za hi-gijeno. Tu je bila prilika zmanjšana za sodelovanje v glasbi. Bil sem eden sedmih odraslih članov, kateri so sodelovali v otroškem katoliškem zboru. Bolje kot nič, čeravno nisem imel nikake prilike za kaj več. S potrpežljivostjo sem ovrgel težave in v upanju na kaj boljšega mirno čakal za bližnjo priložnost. Leta 1954 je bil moj prvi bolj klsrvern Božič iz glasbenega pogleda. Sem sicer prepeval, pa kadar človek ne občuti notranje sreče, tudi ne poje z občutkom in iz srca. (Dalje). -.u j*-:. AINADSHA OMOVINA VIŠJA NAROCKIHA Ik INOZEMSTVO Naročnino za Ameriško Domovino izven ZDA moramo zaradi povišane poštnine povečati vsaj za $10 na leto. Pretekli mesec je poštni nadzornik prebil ves dan v u-radu našega lista in pregledal poštni seznam naročnikov. Poučil nas je, da je treba vsak list, ki je poslan izven ZDA, smatrati za pošiljko v tujino s posebno, višjo poštno pristojbino, ki je bila tekom preteklega leta trikrat povišana. To pomeni, da plačujemo sedaj letno pošti za pošiljanje vsake številke našega lista v Kanado, Evropo, Južno Ameriko in vse druge tuje dežele (Kar predstavlja eno šestino imen na naši poštni listi, pa polovico vseh naših poštnih stroškov) skupno $31. Doslej je bila naročnina za list izven ZDA le $30 letno, kar pomeni, da imamo z vsako številko lista, ki ga pošljemo izven ZDA, čisto izgubo. Potrebno je torej povišati naročnino, da bo mogoče kriti povišano poštnino in dobiti nekaj dolarjev za kritje stroškov papirja, stavljenja, preloma, tiskanja, urada, urejanja, vzdrževanja zgradbe in strojev, davkov in drugega. Novo, povišano poštnino plačujemo od preteklega novembra in smo zato prisiljeni povišati naročnino za dnevno Ameriško Domovino za inozemstvo za $10 na skupno letno $40, za samo petkovo številko za naročnike v inozemstvu pa na letno $15. Naročnike izven ZDA prosimo, da plačajo novo, višjo naročnino, ko jim bo sedanja potekla. Neradi storimo to našim prijateljem v drugih deželah, toda nov poštni red nam ne daje druge možnosti. Vaš vdani JAMES V. DEBEVEC, izdajatelj RAZNE KOVICE DOMA IN PO SVETU “Trije Božiči’'’, Sveti dan, Novo leto in Sv. Trije kralji, so za nami. Rad bi vedel, koliko slovenskih družin v Kanadi je vse tri sv. večere kadilo in kropilo v svojih domovih, da na kajenje in kropljenje okoli njih niti ne mislim. Včasih smo na večer Sv. Treh kraljev obšli ne le hišo znotraj in zunaj, ampak tudi vsa gospodarska poslopja, vse pokadili in pokropili ter pri tem molili sv. rožni venec. Vsa družina, oče, mati in otroci, smo se udeležili tega opravila. Nad vsemi vrati smo napisali velike črke G-M-B, pred vsako pa napravili majhen križ. Bila je to lepa krščanska navada, priča trdne in široke povezanosti slovenskega človeka z vero in Cerkvijo. Po slovenskih vaseh je živela skozi stoletja in se ohranila delno še tudi v novih razmerah, ki veri in verskim izročilom ni posebno naklonjena. Med nami v Kanadi se je ohranila le pri nekaterih trdnih slovenskih katoliških družinah z živim narodnim izročilom, pa še pri teh le redkp v celoti. * < Slovenska skupnost v naseljih Kanade živi prilagajoč se vedno bolj novi okolici in njenim razmeram. Farno, društveno in družabno življenje je živo, polno dejavnosti, ko rod priseljencev uvaja svoje otroke v delo za slovensko skupnost in v njej. Človek bi sodil, da bi bila naša narodna skupnost trdnejša, če bi bile slovenske naselbine po vsej deželi med seboj v boljših stikih in povezane tudi v svojem narodnem in kulturnem delu. Na tem polju smo v preteklosti sorazmerno malo storili. Skrajni čas je, da se zganemo, da ne bo skupnost ostala in izginila v svojih drobcih. * Kanado mučijo v novem letu iste težave, kot so jo v starem. Inflacija, draginja, brezposelnost bodo ostale z nami še dolgo, trdijo proučevalci narodnega gospodarstva. Kakih 850,000 brezposelnih v letošnjem letu kljub rastočim cenam izgubilo nekako eno desetino pri svojem brezposelnem zavarovanju. Ukinitev zvezne podpore je povišala ceno kruha za običajni hleb od 50 na 60 centov, surovo maslo je dražje pri funtu za 5 centov, sir pa še za nekaj več. V Ontariu je bila minimalna urna plača povišana z novim letom od $2.85 na $3, v Quebecu pa bo 1. aprila 1979 povišana od sedanjih $3.37 na $3.47. V Gvajani so po dolgi preiskavi postavili Larryja Lay tona pred sedišče zaradi umora a-meriškega kongresnika Lea Ry-ana 18. novembra lani, ko je s Tvojo skupino odhajal iz Jones-towna, komune “Tempeljskega ljudstva”. Larry je imel nalogo, da poskrbi za uničenje letala, s katerim se bi naj Ryan vrnil s svoje poti v Jonestown. * Vsa podjetja z nad 50 uslužbenci v pokrajini Quebec so mo--ala poskrbeti za potrdila pokrajinskih oblasti, da so izpolnila ioločila zakona o francoščini kot rednem poslovnem jeziku. Prenekatera podjetja so dobila prehodna potrdila, ki kažejo, da >e prizadevajo izpolniti določila zakona. Ducat večjih in preko 170 malih podjetij zahtevanega ootrdila ni iskalo, vendar oblast za enkrat še ne misli začeti oroti njim kazenskega postopka. * Zaradi šibkosti dolarja na mednarodnem denarnem trgu ie narodna banka v Ottawi povišala obrestno mero za pol odstotka na 11.25%, ko je bila med enim letom na 7.5%. O-brestna mera je bila povišana v sorazmerju s porastom obrestne mere v sosednjih ZDA. Banke so nato povišale obrestno mero za posojila na 12%, naj-višjo od leta 1934. * Severno-ameriška avtomobilska industrija je prodala v letu 1978 v Kanadi skupno 830,347 novih avtomobilov, 2% več kot leto preje. * Ljudska republika Kitajska je v večih pogledih popustila od svojega stališča do Tajvana, predno so ZDA pristale na vzpo-stavo rednih diplomatskih odnosov. Washington o tem molči, da ne bi spravil javno v zadrego Peking. * Zvezni prometni oddelek je prišel po 18 mesecih preskušanja do zaključka, da dvojezičnost v letalskem prometu v Quebecu na noben način ne zmanjšuje varnosti tega prometa. Poročilo pravi, da so možna nekatera izboljšanja v sistemu, če določila tega točno in dosledno izvajajo. A V Ottawi so bile slabe volje, ko ni nihče povabil vodnika Kanade na sestanek velikih štirih zahod n i h demokracij na Gvadalupu. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih Atlantske skupnosti, katere pomemben sestavni del je tudi Kanada. l©v©!afna lafiava Harapwep društva v l©šitr@a!i MONTREAL, Que. — Od u-stanovitve do danes nam Baragovo društvo prireja novoletne zabave, katere postajajo čedalje bolj popularne. Letos je bila novoletna zabava Baragovega društva na višku. Ta zabava je bilo edino skupno praznovanje Slovencev v Montrealu. ■ Predsednica društva ga. Ani, Terenta s pedpreds. Mirkom Podgornikom ter ostalim odbo-jrom so poskrbeli, da je ta prireditev bila lepo in v prijateljskem slogu izvedena. Običajno prihod novega leta pričakujemo v veliki dvorani pod cerkvijo sv. Edvarda. Dvorana z lahkoto sprejme do 600 ljudi; letos smo jo napolnili do zadnjega kotička. Ljudje so začeli prihajati ob petih popoldan, ob osmih je bilo že vse zasedeno. Za poskočne in prijetne melodije je poskrbel ansambel Branka Sotelška. Mladina si je privoščila ples s svojimi “disco” melodijami. Starejši smo se čudili, da se s tem plesom tudi po pol ure ne ustavijo. Saj “nam” je- kratka polka ali valček kar dovolj. Starejši se pač ne moremo primerjati z mladimi nogami, privadili pa smo se njihovih melodij tako, da smo proti koncu že začeli z glavami “migati”, z nogami pa “begiaj-tengo” delati. Prijetno je, da že nekaj let te zabave potekajo lepo, mirno in prijateljsko. Bili so časi, ko so se zaradi vinjenosti nekateri radi spoprijeli ter svojo moč kazali. Letos je med toliko množico bil le eden nedolžen dogodek. Mladenič je namreč naskrivaj popil nekaj piva, želodček mu je odpovedal ter je omedlel. Pred polnočjo so med navzoče razdelili party “kapice” in piščalke. Opolnoči je kot -povsod zavrelo. Ob melodijah ansmab-la, petju in žvižgih so si ljudje začeli segati v roke z voščili in željami za novo leto. Objemali so drug drugega z željo, da se drugo leto zopet vidimo. Nato se je zabava.nadaljevala vse do 4. ure zjutraj. Opaziti je bilo, da se serviranje po stari navadi z “wiskijem in pivom” čedalje bolj opušča. Ljudje naročajo bolj belo in rdeče vino. Priljubljena je še vedno domača hrana, kot “kislo zelje s klobaso ali pečenko”.' Domovgrede nas je spremljal dež ter nas malo osvežil. Od dolgega in res prijetnega večera se nam je kar prilegel zaželjeni počitek. Baragovemu društvu in vsem, ki so pripomogli k tako lepo u-speli zabavi, še enkrat najlepša hvala! Tone Koritnik raj vedno potom strank volijo svoje predstavnike v predstavniška telesa. Vodeča stranka potem iz svoje sredine postavi na čelo države naj višje državne predstavnike. i Liberalizem je bil v prejšnjem stoletju tesno povezan z nacionalnimi gibanji pri ustvaritvi narodnih držav Italije, Grčije, Irske in tudi danes podpira nacionalna gibanja, vendar je zelo naklonjen in poskuša podpirati razvoj in krepitev večnarod-nih institucij kot Skupni evropski trg. V zadevi vere prepušča to privatniku, vendar je borba ližem, oči vidno zaostajajo'in to močno v ekonomskem razvoju. Ko vidimo to strašno bežanje iz vzhodnih držav na Zahod in danes še posebej iz Kambodže. Vietnama, Laosa, je več kot jasno, da te nove “demokracije” drži skupaj samo še surova sila. O kakem nesoglasju med demokracijo in liberalizmom, češ da liberalizem zanika splošno volivno pravico, zanika zaščito manjšin, seveda ne more biti govora. To je nesmisel, ki ga ni vredno zavračati. Liberalizem zagovarja svobodo posameznika in družb, velikih in malih, v tr- za glasove in oblast y prejšnjem jgovini in industriji, venaar ko gre za važne družbene interese, je jasno, da ima ta zadnja prednost. Ne morem seveda zanikati dejstva, da bo v premnogih slučajih prišlo do soočenj, kje in kdaj družbeni interes postane važnejši kot osebna svoboda? Vzemimo primer poštnih štraj-kov. Nedvomno je diužbeni interes v tem specifičnem slučaju važnejši kot pa svoboda poštarjev. Razvoj, recimo, v Kanadi bo šel po poti prepovedi štraj-kov na pošti, v transportu, bolnicah, državnih uradih itd., ako se to ne bo zgodilo, bo država izpostavljena anarhiji in propadu. Moderni liberalizem odklanja vsak poskus socializma v čisto gospodarskih panogah in tudi odklanja vse pseudo-socialistič-ne kombinacije, ki so jih uvedle tudi države, ki bi morale biti steber svobodne ekonomije. Tu so mišljene vse nepotrebne kontrole, zakoni, soudeležba države in drugih javnih teles, dopustitev, da je moč sindikatov taka, da lahko vsak moment povzročijo vsesplošni nered v državi. Vse te mere povzročajo hromitev razvoja, ko privatniki in akcijske družbe vidijo pred seboj toliko ovir, da se jim enostavno ne da več iti v nove investicije. Posledica je, da ekonomija stagnira; ni novih delovnih mest, ni potrebnega dviga narodnega dohodka. Države si sku-sprotni liberalni ideji o uredit- šajo pomagati z' najrazličnejšivi družbe ki mora sloneti na e- nni provizornimi ukrepi, vendar nakosti in v svobodni prošti rezultat je povsod enak. Dohod- stoletju, in v začetku tega stoletja dala liberalizmu mnogokrat po krivici neki močni anti-klerikalni značaj. Danes ostaja na istem nevralnem stališču do vere in je kot tak v vseh državah, kjer so liberalci na vladi, v dobrih in korektnih odnošajih s cerkvijo. Pc strašni skušnji, ki jo je cerkev imela in jo še ima s komunističnimi državami, je ali bi vsaj moral biti občasni liberalizem več kot dobrodošeh sedanji cerkvi. Današnji jugoslovanski režim je seveda nasproten liberalnim idejam. SFRJ zanika demokratski sistem, ker neenako dopušča legalno aktivnost samo komunistični stranki, iz katere se je v SFRJ izcimil eden največjih dr-žavno-ustavnih nesmislov, ko imamo na vrhu države DOSMRTNEGA predsednika, to ni nič manj in nič več kot kopija rimskega cesarstva. Tako državno ureditev, kot je znano, je rimski narod že pred 2000 leti odločno odklonil. Vsi privilegiji, ki so danes prisotni v SFRJ, da, recimo, samo člani stranke in njihovi otroci lahko upajo na- visoke ali že celo samo srednje položaje v vojski, diplomaciji, sodni in zakonodajni upravi, potem prednosti pri plačah, pokojninah nabavi stanovanj, avtomobilov, počitnic itd., so diametralno na- tekmi. V ekonomiji je liberalizem za- ki za državni aparat se relativno manjšajo in je treba sred- stopal prosti trg in privatno ini- stva dobiti s posojili, povečanim ciativo. Danes stoji v sredi in denarnim obtokom, kar ustvar-skuša najti nekako sožitje med ja rak-rano moderne družbe, to velikimi podjetji in sindikati, je INFLACIJA. Ta v bistvu ni Odločno odklanja radikalni soci- j drugega kot skrito obdavčenje, alizem in seveda kolektivizem. | ki ga plačujemo vsi. Prej ah Liberalizem je dal duška raz- j slej se bo treba soočiti s težko, voju kapitalizma v 19. stoletju, j nujno dilemo, da se pomete s ki je silno dvignil produkcijo, ; tem pseudo-socializmom in se od česar so imeli korist vsi ljud- [preide k izločitvi države na poje. Prišlo je seveda tudi do zlo- Jju, kjer nima kaj iskati; konse-rab kot izkoriščanja delavcev, kventno da bodo državni stro-prekomernega kopičenja boga- ški radikalno znižani, da se ob-stva na eni strani ih revščine na drži obtok denarja pod kontro-drugi strani; ‘toda te zadeve so lo, se zviša še bolj obrestna me-se kasneje uredile, recimo, v ra in zvišajo davi:.:, v c. Rokici Angliji, in to brez revolucije, 'se ne pstavi inflacija. To bodo Revolucije so odvzele ljudem silno boleči ukrepi, ki pa so cremnogo osebnih in političnih nujno potrebni, ker druge alter-svoboščin; ekonomskega polo- native razen anarhije in nasil-žaja pa niso zboljšale, nasprot- nih sprememb, ki bi pometle z no vse države, kjer danes vlada demokracijo, nimamo, komunizem ali radikalni socia- Dr. Peter Urbanc letal llsraliieii • TORONTO, Ont. — Ta politična ideologija je od vsega začetka iskala družbeni napredek v svobodi in enakosti vseh ljudi v nasprotju s takratno absolutno vlado in močjo kraljev in višjih cerkvenih krogov. Moderni liberalizem je tej svoji ideji še vedno zvest, prilike so pa se seveda spremenile in danes liberalizem pač odklanja vedno in povsod na Vzhodu in Zahodu vse privilegije, ki bi izvirali iz rojstva, položaja, pripadnosti kakemu socialnemu razredu, sindikatu, društvu, veri in filozofiji. V principu pravi liberalizem nujno odklanja bilo kak drug način državnega ogrodja razen republike, kjer ljudje sko- n ir m m > (uid.. . A N 31 slovenskih bogoslovcev prejelo diakonat V petek; 22. decembra lani, je škof Grmič v semeniški kapeli v Mariboru podelil sedmim bogoslovcem mariborske škofije red diakonata. V nedeljo, 24. decembra, pa je v ljubljanski stol- njegovo ljudstvo. Vsi trije posvečevalci so med obredom opisali pomen diakon-ske službe v Cerkvi. Škof Grmič je med drugim rekel: Vaš poklic je ponižna služba ljudem in Bogu. Napuh mogočnih, ošabnih sebičnežev se prej ali slej sesuje. Če pa imate občutek nemoči, potem vedite, da se moč v slabosti spopolnjuje.” V Sloveniji so umrli 22. decembra V Kopru: Anion Ukmar; v Domžalah: Jože Gašpir; v Ljubljani: Frančiška Zupančič, roj. Židan, Marija Perne, roj. Zaletel; v Laškem: Dušan Pleško; na Jesenicah: Jože Vindišar; v Brestanici na Krašu: Jožef Kruljec; s/ Radmirju: Jože Rakun; / Zagorju ob Savi: Ivan Gori-' šek. minimalnih plač, kot ga je uzakonil Kongres lani. Minimalne plače so bile dvignjene s 1. januarjem letos od $2.65 na $2.90 in bodo 1. januarja 1980 dvignjene na $3.10, 1. januarja 1981 pa na $3.35. Gospodarski strokovnjaki zvfezne vlade trdijo, da to povišanje ne bo imelo nobenega večjega vpliva na rast inflacije. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje z garažo ali brez nje na 1166 E. 60 St. Kličite 431-1997. (4,5) Stanovanje oddajo Štiri sobe blizu St. Clair Avenue oddajo v najem. Kličite 361-3634. (4,5) 13. decembra V Ljubljani: Oskar Adamič, Albert Vojteh, Urška Žibert, Jože Paučič, Ivanka Kastelic, Doro Fakin; / Trebnjem: Stanko Železnik; ■/ Kranju: Lojze Grm; / tvobai.c.u: jjaimo Urbančič. 25. č.szembra V Ljubljani: Vojteh Debeljak, Roza Damjan, roj. Pregelj, Dora Zupan; 7 Hrpeljah: Cvetko Cergonja; / Mariboru: Ludvik Majer; 7 Kopru: Amalija Babič, roj. Prodan. FOR SALi — BY OWNER Euclid, E. 2D St. all brick, 2 apartments, 2 business places, 4 car garage, full basement and many extras. Low $70’s. Call after 4:30 p.m. 481-4133 (4-8) GEN Cardin bo sodeloval z oblačilno industrijo v LR Kitajski PARIZ, Fr. — jEden najbolj manih krojilcev modnih oblačil Tierre Cardin se je pretekli me-’ec vrnil iz LR Kitajske, kjer se e pogajal o sodelovanju s kitaj-■ko tekstilno in oblačilno industrijo. Dosegel je načelni sporazum, i podrobnostih pa se bo s Ki-ajci dogovoril v prihodnjem narcu, ko pojde znova v Peking. Cardinovo sodelovanje z na-veti in načrti kitajski tekstilni n oblačilni industriji naj bi tena pomagalo do uspeha na zarodnih trgih. t Several permanent full trme j openings with growing company. Apply in person at E. 78 and Aetna Rd., Cleveland, Ohio. GENERAL MACHINIST Several permanent full time openings with growing company. Apply at E. 78 and Aetna Fid., Cleveland, Ohio. WELDER Several permanent full time openings with growing company. Apply in person at E. 78 and Aetna Rd., Cleveland, Ohio. GENERAL MAINTENANCE Several permanent full time openings with growing company. Apply in person at E. 78 and Aetna Rd., Cleveland, Ohio. (4-9) ZDA 220 milijonov prebivalcev WASHINGTON, D.C. — Zdru-ene države bodo imele pred loncem tega meseca 220 milijo-rov prebivalcev, je objavil urad a ljudsko štetje. Na Novega leta dan je bilo v IDA po uradnih računih 219,-174,966 prebivalcev, 1.7 milijo-ra več kot v začetku leta 1978. ’ovprečno poraste v ZDA za 40,000 na mesec.' For šale — By Owner In the best area of Cleveland, beautiful 3 bedroom brick ranch v/ith finished basement and many extras. Cajl for appointment 486-8085. (4-8) Domestic Help Someone 40 to 50 for cleaning, laundry, housework, for 2 in family. Steady, dependable for. 3% days a week. Should have own transportation: 932-5746. (4-6) ~help Wanted—female Child care and some housekeeping 3 days per week preferably Mon., Wed., Fri. Possibly j live in. 1 child age 10 mas. j Call 321-1130 (3-5) Carter ni za odložitev povišanj mmimalniR Stanovanje oddajo j Petsobno stanovanje oddajo v 'najem. Brez otrok. 432-2976. (2-4) plač WASI i ; : . ' ritisku nekaterih LTUO ;,kih rogov se je predsednik Carter dločil proti odložitvi povišan a Stanovanje v najem Štirisobno svartevanje Rit. Clair m E. 63 Si. oddajo. Kličite 432- D ' 2 'R (X) K preprostemu, vsebinsko pa bogatemu obredu diakonskega posvečenja so prisostvovali številni verniki, posebno še svojci, domačini, prijatelji in znanci diakonov. Spremljali so z vsrnn srcem posvetitve no bogoslužje. Ker je diakonat zadnje obdobje ODNOSI Z JAVNOSTJO V PRODAJI Na. razpolago je mesto pri veliki li-noAm i rovi za razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni: javnosti. Redna plača in odstotki. Lepe robne koristi. Kandidatji morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite 351-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.F.H. (2-7) niči stopilo dvajset bogoslovcev, J njihovih priprav na duhovniško osem iz ljubljanske nadškofije posvečenje, so verniJ^/nove dia-in dvanajst iz različnih.redov, v Jkone še posebej/' prisrčno in diakorisko službo. Na isto nede- J spoštljivo sprejeli v svojo sredo, jo je tudi koprski škof Janez ; Diakoni bodo namreč čez nekaj Jenko sprejel v župnijski cerkvi mesecev postali mašniki. Nase v Postojni v službo diakonata bodo prevzeli dolžnost posebne-štiri bogoslovce svoje škofije. 'ga pričevanja za Kristusa in ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili pogreba Frances Marolt. Posebej še članicam Oltarnega drv Iva fare Marije Vnebovzete in članstvu Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Prav tako tudi ge. Špehar za krasno petje in g. Riglerju ter članicam Oltarnega društva za spremljanje. Laddie Marolt 447.0 N.W. 17th Terrace Oakland, Fla. 33309 BREZ DOMA HEKTOR MALOT Čas je mineval nenavadno ; služiva z igranjem, zato nama počasi. Kljub temu pa je dan mineval za dnevom in teden za tednom tako, da je končno le prišel čas, ko naj bi družina Driscoll zapustila London in začela s svojim potovanjem po Angliji. Oba voza sta bila na novo pobarvana in naponili so ju z blagom, kolikor ga je bilo mogoče spraviti vanje in ki naj bi ga prodajali prek poletja. Koliko lepih stvari je bilo v o-beh vozovih: krasno blago, prelepe jopice, nežne čepice, dragocene rute, robci, novagice, telovniki, gumbi, sukanec, bombaž, volna za pletenje, igle, škarje, britve, uhani zapestnice, prstani, milo, raznovrstna mazila, loščilo, razni praški za bolno živino, kisline in drugi preparati za čiščenje oblek in drugih predmetov, zdravila proti zobobolu in drugim bolečinam, sredstva za barvanje in rast las ter še vse polno drugih stvari. Videla sva tudi, kako so iz podzemeljskega skrivališča prihajale cele bale blaga, ki so dospele semkaj po drugi poti in ne naravnost iz trgovin, kjer navadno prodajajo take stvari. Končna sta bila oba voza polna. Oče je kupil konje. Kje in kako, tega prav nič ne vem. Videl sem samo, da jih je privedel in kmalu je bilo vse pripravljeno za odhod. Kaj pa bova neki počela midva? Ali bova ostala v Londonu s starim očetom, ki ni odšel z ostalo družino? Ali bova prodajala kakor Allen in Ned? Ali pa bova potovala skupaj z o-stalimi in nadaljevala svoj posel? Morda bova igrala po mestih in vaseh, kjer se bosta u-stavila oba voza ter z glasbo in predstavami vabila kupce? je na večer pred odhodom povedal, da si bova tudi za naprej na isti način služila kruh. “Vrniva se v Francijo,” mi je dejal Matija. “Izrabiva prvo priložnost za beg.” “Čemu ne bi potovala po Angliji?” “Pravim ti, da se nama bo pripetilo nekaj strašnega.” “Zelo verjetno bova na tem potovanju našla gospo Milligan.” “Prepričan sem, da jo bova že mnogo verjetneje našla v Franciji.” “Poskusiva najprej tukaj. Pozneje bova že videla, kaj nama je storiti.” “Veš, kaj zaslužiš?” “Kaj?” “Da bi te zapustil in se sam vrnil v Francijo.” “Prav imaš. Prosim te, stori to. Vem, da nimam pravice, da bi te zadrževal. Vem tudi, da si preveč dober, da bi mogel ostati pri meni. Pojdi torej. Ko boš videl Liziko, reci ji ..” “Če bi jo videl, bi ji dejal, da si nespameten in hudoben, ker si moreš misliti, da te bom zapustil v nesreči. Vem, da si nesrečen, zelo nesrečen. Kaj sem ti storil, da misliš tako slabo o meni? Povej mi, kaj sem ti storil? Nič, kajne? Na pot torej!” Zopet sva se znašla na široki cesti. To pot pa ne bom mogel iti, kamor bi sam hotel, in tudi ne storiti tega, kar bi se mi zljubilo. Kljub temu sem se oddahnil, ko sem zapustil London. Sedaj ne bom videl več bednega stanovanja in prav tako tudi ne skrivališča v garaži, kamor sem nehote obračal pogled. Kolikokrat sem se ponoči nenadoma prebudil, ker sem v sanjah videl svetlobo, ki je prihajala skozi malo okence ob postelji. Bila Oče je spoznal, da precej za-je sicer samo domišljija; a ne- koč sem videi to svetlobo v resnici in to je bilo dovolj, da sem jo zdaj čutil neprenehoma kakor žgoč plamen. Korakala sva za vozom in namesto dušečega in nezdravega vzduha Bethnal-Greena sva dihala čist zrak prelepe pokrajine, preko katere smo potovali. Po imenu bržkone ni bila “green”, a je razveseljevala oči z zelenjem in ušesa s ptičjim petjem. Še na dan odhoda sem videl, kako se prodaja blago, ki je bilo oridobljeno tako poceni. Dospeli smo v večjo vas, kjer sta voza obstala na glavnem trgu. Oče je odstranil steno voza na eni strani in radovedno občinstvo je moglo občudovati vse najrazličnejše stvari, ki so bile razvrščene po policah. “Poglejte cene, poglejte cene!” e kričal oče. “Takih ne boste dobili nikjer. Ker blaga nikdar ne plačam, ga lahko prodajam ooceni. Ne prodajam ga, dajem ga zastonj. Poglejte cene, poglejte cene!” Slišal sem ljudi, ki so si ogle-lali blago in cene ter so nato >dhajali. “Nedvomno mora biti to blago ukradeno.” “Saj sam tako pravi.” Če bi kdo izmed njih pogle-lal mene, bi po mojem zarde-em obrazu spoznal, kako pravilna je njihova domneva. Če vaščani niso videli moje dečice, jo je pa zapazil Matija 'n zvečer mi je o tein govoril, ieprav se je do zdaj vedno izogibal podobnih razgovorov. Boš mogel vedno prenašati to sramoto?” me je vprašal. “Ne govori mi o tem, če nočeš, la bo postala moja sramota še rujša.” (Dalje prihodnjič) Ne prevet tablet! CTT Society" ONE FAIEUNS DRIVE JOUET, IL 60434 Smer 1914 ... the Holy Far Jly Society of the U.S.A. has been dedicated v, the service of the Catholic home, family and community. ?or half-a-century your Society has offered the finest in rsuranct- protection ac low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact« Jhe Holy Faintly Society is a Society of Catholics mutually ■united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Sticiety’s Catholic Action Programs are: L Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood. Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls. Participating in toe program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league basebalL 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer 2. 3. 4. Družba sv. Družine Officers f President ....—-------- First Vice-President — Second Vice-President Secretary ------------- Treasurer ............... Recording Secretary ... First Trustee........... Second Trustee ________ Third Trustee.......... First Judicial ________ Second Judicial ------- Third Judicial--------- Social Director ....___ Spiritual Director____... Medical Advisor —...... _ Joseph J. Konrad „ Ronald Zefran ,. Anna Jerisha .. Robert M. Kochevar .. Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovaa Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A Zalar, M.D. J Hitri sodobni razvoj, izredni življenjski tempo, hlastanje za standardom povzročajo v ljudel kalno notranjo napetost, obču :ek negotovosti, nagnjenost k ’azvoju nekaterih človeških slabosti in pretiravanju. Nekateri, že po naravi telesne n duševno šibkejši ljudje, re ;ujejo svoje probleme tudi tako la se zatečejo k temu ali onemi namilu, da bi vsaj “začdsno reali” ali.“odložili” svoj problem ?e pri mamilu najdejo ugodje e ga počasi privadijo in ga zah-evajo vedno več. Postanejo larkomani. Nedvomno je bilo do sedaj lajbolj znano mamilo alkohol O tem je bilo in je še dosti govorjenja. Manj znana mamila ?o hašiš, kokain, opij, morfiji, LSD, heroin in podobna. Vsak dan beremo v časopisju, kako so odkrili tihotapce mamil. Vse po !icije sveta jih preganjajo. Mnogo bolj nevarno in množično zastrupljanje pa je tisto, ki ga navadno sploh ne omenjamo ali pa vsaj ne mislimo nanj Gre za preprosta zdravila proti bolečinam, nespečnosti, živčnosti in podobnim tegobam. Ta zdravila so v prosti prodaji in jih prodajo v lekarnah vsako leto na tone. Za najmanjšo bolečino, za slabo počutje, za krče pri men struaciji, za nespečnost ali za slabo spanje, zoper živčno napetost in še za to in za ono gredo ljudje v lekarno in kupijo table te. Število tablet, ki jih ti ljudje vzamejo, je čez predpisano dozo tudi do 20 in še več tablet na dan. To povzroča počasi kronično zastrupljen j e. Poškodujejo se notranji organi, predvsem ledvice. Pojavi se slabokrvnost. Bolnik postane zaradi čezmernega jemanja tablet stalno utrujen; čustveno neuravnovešen, zanimanje mu upada, telesno in duševno peša. Večkrat počasneje govori, kot je govoril prej. Celo govorica ni več jasna. Tudi v nogah ni več zanesljiv, zanaša ga. Ce tak človek v tem stanju TO RESIDENTS OF THE 64TH STREET - ST. CLAIR NEIGHBORHOOD Back in the first week of November, when both columns of our 15,000 lb. forging hammer broke and we commenced some third shift forging operations, we estimated that the hammer would be hack on line in the V first week of January. That hammer is now in the process of being reassembled and it is anticipated that it will be going through performance tryouts during the week of January 8. During the time this hammer was down, it was necessary to heavily schedule our 16,000 lb. hammer. It became apparent just before the holidays that this hammer was badly in need of rebuild and it was no longer feasible to operate with it in that condition. Accordingly, during the holidays the 16,000 lb. hammer was disassembled and is now in the process, of being reworked. These repairs should be completed in three weeks or by January 26. In the meantime, again because of our still heavy schedule of mostly defense and aerospace work that must be delivered, it will he necessary to continue some forging on the third shift for a short period. We can assure you right now that it will not extend beyond January 26. As before the holidays, this will be a very limited third shift operation involving only, at the most, two pieces of forging equipment. We thank the residents of our neighborhood for bearing with us during these trials. Let me reiterate that it is the forge division’s policy to avoid third shift forging operations whenever possible. We will run such operations only to protect our employees’ jobs which could be endangered by missing delivery promises to our customers. We believe in this neighborhood and hope that our fellow neighbors recognize our real contributions and, most certainly, our sincerity and good faith. Best wishes to teach of you in the New Year. Sincerely, E. J. SCHMIDT, Vice President and General Mgr. The Steel Improvement and Forge Company nenadno preneha jemati tablete, lahko dobi težke duševne mot- pisal zdravnik. Če pa že ne gre drugače, potem vzemimo tolikš- nje, celo božjastne napade. To je no količino, kot je označena na že torej težak bolnik in se mora | priloženem navodilu. Da zatre-posvetovati o zdravljenju s svo-^mo najhujše bolečine ali krče, jim zdravnikom. Za tabletoma- dosežemo že z 1 do 2 tabletama, ne je značilno točno to, kar za Utrujenost, nespečnost in nela-vse narkomane, da taje zdrav- godnost pa bomo najlaže odpra-niku število použitih tablet ali vili s pravilno prehrano, pravil-pa sploh uživanje tablet, če se no razdelitvijo dnevnega dela in bolnik hoče zdraviti in tudi oz- drugih dejavnosti, s počitkom in draviti svojo razvado, se mora z dobro voljo, če pa gre za bo-brezpogojno podrediti zdravni- lezen, potem je posvet z Zdravkovim nasvetom in zdravljenju, nikom nujen, poleg tega pa mora zbrati vso cigarete brez nikotina. Vsaj tako trdi list “Jerusalem Post”, ki piše, da ima nova cigareta “za 50 odstotkov manj katrana in drugih smol kot katera koli sedanja cigareta na tržišču. Vsebina novega izdelka: solatni listi. Kot “delovni naslov” ima nova cigareta za zdaj ime “dolgo življenj e”. Prve cigarete iz serijske proizvodnje bodo prišle svojo voljo, da premaga slo po tabletah. V kratkem cigarete iz solate? Najbolje je, da ne jemljemo Neka izraelska tovarna bo po nobenih zdravil, ki jih ni pred- vsej verjetnosti prva izdelovala Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Glair Ave. . 881-2388 na izraelsko tržišče približno čez tri mesece. Po pisanju tega lista je iznajditelj “solatne cigarete” iz Argentine priseljeni dr. Gregono Rubinstein Meri. Z dolgotrajnimi poskusi je raziskovalec izoblikoval “biomehamčni” postopek, ki obsega 12 stopenj. Rubinstein trdi, da tako obdelanih solatnih listov “po vonju in okusu ni mogoče razlikovati od tobaka”. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA - -to _ GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 S$ 17010 Lake Sferna Slvd. 131-2681 «31-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-123* NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St., Clev., Ohio