tìEE SLOVENSKA SGELA.
Leposloven tednik.
Cislo 4.	V cetvertek 22 januarja 1852. BIff. tecflj.
M i 1 o t i u k e *).
O ti L n v r e t a T o m a 11 - a.
7. Izvor — podoba.
Mi le ovnanujemo, „kar je nekoljkoga " Sv. Pavel.
„Podobe" snujem, misli vlivam va-nje, Ki rodom dušne neba so zvezdice, Ljubezni žarkov, svoje matke vžgane, Nje večnosti, nje sreče oznanice, Ki kot plamčice v sercu se zbudijo, Iz njega vun le vun na dan žarijo.
Alj bòj svitlava njih — ah kak berljiva, Kak mertva čerla, razka n ili je vsaka, Njih misel vonder kak še plamoživa
V	opersju svitlojasna brez oblaka ;
In kakor noč — objema jo zdaj tmina, Nemilo stiskajoča besedina.
Tako jo zvije v senco — lak polare Uzorje višje — kviško hrepeneče! Tako ljubezen — nje svete oliare
V	revnote zemske pert obleče,
In meče vide čiste — nje svetnike, In želje — nje svetnice — s trona dike!
In ki kraljuje v vsem in sam dušuje, Vsim nezapopadljiv in vonder čuten, On spred oči v tamo se pogubuje, Nevidi več izvor se zmotoruten; Zbeži nebeško večno nadušenje, Ko se vbesedi — rečno je življenje.
Zastonj prošenje vse, zastonj klicanje, Zastonj je milovanje vnetih čutkov; Kar le se vda — so duhaprazne sanje, Spomin nebeškovžitih je trenutkov, Ko greha sled je kazen smertnobleda Zavivna misel v tmo — vsih ust beseda.
*) Poprejšue sestere milotinke so v letašnjej „Zori» natisnjene,
Zaptami ko metor tje čez nebesa
V	dnu duše žarna misel — probežeča, ln zgine z duše — zgine spred očesa. Zastonj jo kliče duša, — dalj sviteča Pusti jo v trni, ko ni posodb imela,
Da biia v vredno jo podobo vjela . . .
Letite le, letite dalj ah dalje, Saj greste tje k izvoru vsih uzorov, Od kteroga ko memšumeče vale Pošilja v dušo vas iz glasja korov U večnom pevajoča harmonia, Da v njem le dušnoga je domačia.
Letite — ah nemorem vas zavjeti, Le trepetam in tresem se za varni, Za vami moram ves presunjen mreti Nebeški žarotrag me vaš omami; Občutim — čutim vas — alj vas izreči Neznani u zemskoj tmini tje gazeči!
Letite le, in —• ah seboj vzemite
Čutenja moga čudnost — slast — neskončno ;
In kadar tjekaj zopet prisvetite
V	planavo rajsko — dušno — ljubosončno, Kjer so uzori jasni brez telesa, — Zgubljene ah stvarite mi — nebesa ! ! —
Ve pa — ki vas beseda je v porodu Zvezala v ničnost — malost materinska, Kazite v tamnih se „podob" izvodu Kazite, da ste revna stvar pesinska, Ah revna je — ko struna oznanuje Jo komaj še, in že se pogubuje.
Jokajte strune, jokaj pesem tožna, Tvoj glas bo zginul, kakor vetra pihlej, Vsa pesem lunska, morska, sončna, rožna Le revnih pers bolan je smerti zdihlej Zato v pogrebu daj še zajokati — Gròb sam, jedin zamore jek ti dati ! Ah pusti pusti strašnoj me mutnii — Ah pusti misel mene smertnogrenka, Da višerodnoj mojej uzorii
V	porodu struna groba že zaklenka, Da mora vsaka misel — alj poiti,
Alj v sinerlni pert zginljiva se zaviti!
Ah pusti, da gorkó serce razžene Se od žalosti mi, da mi pogasne, Ko v toni tolažbe ni — ah ni nobene, Dok da se groba tamni krov razjasne; Le v njem, le v njem se duša trne odtrese Ko truplu prosto prosta se odnese . . ,
Zato na ženili tu — ah ljuba mila Kak znali bi kaj večnoga stvariti? Ker nič lu bilja ni brez oblačila, To pali se mora vsako razprašili! Kako vzderžali tu izvorne vide, Ko vsak izvor v podobi že poide?!
Divji lovec.
Kmetovavci, posebno gorjanci nimajo veselejšnega dne od cerkvenoga shoda. Zato se pa tudi zbirajo na isti dan verli mladenči i zale device u gostivnicah, kjer so prav dobre volje. Plešejo u terdo noč, da je kaj.
Med gornjim i spodirim ČStirskim so visoke gore, silne pečine, kakor tudi strašni prepadi. U dolini, ki jo malokdaj solnčni žarki prešinejo, stoji majhna vas. U sredi vasi moli zvonik svoje rudeče pokrivalo u sinji zrak, i krog cerkve se širijo hišice priljudnih prebivavcev. Bolj u strani vasi se dviguje večja hiša od drugih — je gostivnica.
Solnce se že zatonu bliža, le visoke verhove bližnjih hribov svojimi žarki zlali. Praznično oblečeni možje i žene se sprehajajo semtertje po zeleni livadi. Pred gostivnico na klopi sedi nekaj deklet i se pogovarja od plesavcev i plesavk u kerčmi. Zakaj obhajajo cerkveni shod.
Solnce zateinni. — Možje i žene gredo u s\oje hiše. Tudi ista dekleta klop zapuste i se razidejo vsaka na svoj dom. Cerna noč razgerne svoje penile čez mirno vas i kladvo u zvoniku naznani deveto uro. Vse je tiho, le u gostivnici, ki je jako razsvitljena, se sliši veselo pelje, da se krog i krog razlega.
U sobi pri mizah sede možje i sladko vince lukajo se nad mladimi plesavci radovaje. Tu i tam u kakem kotu sloji krepki mladeneč s svojo ljubo, ji kaj miloga pripovedovaje. U sredi sobo se pa pari u krogih verte, da se hiša stresa. Pri peči na klopi sedi verlo izraščen mladeneč i pri njem lepa deklica. Prijazno se pogledujeta i mnogo imata go\oriti.
Zdaj stopi u sobo gorjanec orjaške postave i ozira se na vse strani. Ko zagleda mladenča i devo pri peči, gre k njima i reče: Dober večer Tone!
Bog daj! Od kod pa prideš tako pozno?
»Nikar me toga ne vprašaj, če me nočeš razžaljiti."
France, France! al te še zmirom jezi, da sim ti zalo Reziko prevzel ?
Le imej jo svojo Rezo — nezvesta je bila meni, tudi tebe bo prekanula. Kdor ženskam zaupa, ga golovo prevare. Toga me ne boš nikdar prepričal junaški ska— .
Ne govori dalje. — Preveč poslušavcev je i ni potrebno, da bi vsak to vedil. Reče i hitro se med množico zgubi.
Ravno hoče iti iz sobe, ko vidi gojzdnarjevo Mario pri odpertih vratih stati i plesavcev gledati.
Ti tukaj ljuba Marička? Bog te sprimi! Zgovori i hoče jo za roko prijeti.
Pusti me, France!
Nikar ne bodi tako huda ; sim pozabil, da si gojzdnarjeva sestra. Se ve da — to je veliko več od kmeta. Tvoj brat me ne pogleda, «ko-ravno sva bila poprej prijatelja.—Zakaj te ne pogleda ? reče jezno Maria, neveš, da si divji lovec?
Glasno i krepko pouzame zdaj on besedo: Kar si govorila, je resno. Veseli me plezati po strašnim pečovji, da bi kakoga jazbica al divjo kozo ustrelil. Pa tudi tvoj brat je bil divji lovec i hujši od mene. I ravno za to, da bi vse zverine ne postrelil, zato je on gojzdnar.
Kaj se podstopiš sama priti u goslivnico? se zdaj mlad človek, ki je po lovsko oblečen, oglasi. Brat te je meni priporočil, predin se je u Gradec podal.
Vi nimate nič zapovedati. Lovskih reči naj vam bode mar.
Al tako — boš saj z manoj plesala ?
Bom, pa z vami ne. — France! daj mi roko.
France vesel pelje Mario gojzdnarjevo zalo sestro u sobo. Tu sta se veriela, da se je vse čudilo.
Lovec jeze bled na zidu sloni i strašnim pogledom meri verloga plesavca od glave do nog.
France ga viditi tako jeznoga, mu hoče malo ponagajati. Stopi k lovcu i reče dobrovoljno: Je le pravo tako? Ste zadovoljni z mojim obnašanjem? Se ve, da vas pri sercu boli viditi, kako vas je prosti kmet prekosil.
Lovec se trese prevelike jeze i hitro nožnici ojstro sabljo izmakne, da bi zasramovavca presunil. Pa urno ga prime France za roko i izyijp mu sabljo iz desnice.
Vün ga verzite, skozi okno ga pahnile, upijejo gledavci drugi spred drugoga France mu pa smejaje sabljo poda i reče: Ne zamerile gospod, so bile šale.
Razkačen gre lovec domu. Na tihem obljubi, nad divjim lovcem strašno se maščevati.
Dolgo so še plesali u gostivnici. Ob dveh čez polnoč zadnji odide
Drugi dan, solnce je že visoko stalo na modrojasnein nebu, priteče pastirček u vas. Ko do perve hiše dospé, kriči iz vsega gerla: Urno, urno na noge ! pokličite duhovna, naj hitro pridejo do naše koče na planini.
Franoe od smerlile krogle hudo ranjen, se je jedva do koče mojega očela priplazil i zèli svete popotnice. — Deček spehan se usede pod zeleno jablano, da bi se pohladil i pokrepčal.
Kmalo zapoje zvonček. Mlado i staro spremi sveto rešnje telo po ozki stezici do koče, kjer je France ležal. Cisto se je spovedal i potem kmalo dušo izdihnul.	Luzàn.
Lipa in pokopališče pri sv. Jakobu u
K opri vni.
(Narodna pripovedka.)
Med nebotičnimi gorami, Ovšovo, Peco in Ratiho, kjer se Koroška in Stajarska inejale, sloji na robu slermega hriba cerkev svetega Jakoba. Desiravno je na hribu vse kamnito, in perst komaj eno ped debela; je vunder na pokopališču globoka perst tako rahla in čisla, kakor bi bila presejana. Pred cerkvijo pa veličastna stara lipa, ktero šest mož komaj obseže, svoje že Irohljive verhove proti nebu razprostira. Prijazno se zbirajo o nedeljah in praznicih po končani službi božji veseli Koprivci okoli svojega dušnega pastirja, in vse reči med sabo po stari slovenski navadi pod lipo poravnajo, preden se razidejo, na svoje po hribih okoli raztrešene domove. Ce se pri tacem shodu priljudno med priproste gor-jane vstopiš, in se začneš čuditi debeli stari lipi, se ti bo kmalo kak starček prijazno približal in li sledeče od lipe povedal.
V starih časih, ko so naši dedje cerke zidali, je živel v tem kraju skesan in spokorjen razbojnik. Naloženo mu je bilo za pokoro, da mora pri treh hlebih kruha vso perst, ki je bila za pokopališče treba, >vkup znositi in presejali. Urno in brez tožbe se dela loti. Počasi raste kup in marsiklera kaplja vročega potu, marsiktera solza resničnega ke-sanja moči suho perst. Poslednjič vunder delo doverši; pa stradanje, težko delo in žalost ga lako oslabé, da čisto omaga. Ko vidi, da se mu bliža zadnja ura, vreže tri lipove šibe, pokliče bližnje ljudi k sebi in jim reče z umirajočim glasom. „Preljubi sosedje ! dostikrat sim vas žalil, dosli krivic sim vam storil! Odpustite mi skesanemu umirajočemu grešniku. Ko umerjem, vsadite na moj grob le tri šibe. Ako se primejo in ozelené, veselite se in Boga hvalite; ako se posule in ne poženo zelenih mladik, prosite meni božje milosti." To izgovori in dušo pusti. Pokopljejo ga, ker je bil očiten grešnik, pred pokopališna vrata in vsade tri lipove šibe na njegov grob. Pri ti priči začnejo zeleneti ; so rasile in se redile tako dolgo, da so se vkup zraslle in v veličansko lipo, ki jo
lu vidile, dorastle. Bila je pa že v turških časih tako velika in debela, da še zdaj na Turškim od njene velikosti in debelosti pripovedujejo. — Se je poznati, da je lipa, ki se ktnalo v tri verhe loci, iz treh debel zraščena.	S.
Književni pregled.
* to naznanilu višje poštne upravnije izhaja v avstrijanskoj carevini lètos 244 političnih in nepolitičnih časopisov. Med taistimi je 133 nemških, 30 slavjanskih, in scer: 13 čeških, 6 polskih, 9 jugoslavenskih, in 2 rusinska, dalej 71 italianskih, 8 madjarskih, I romanski in 1 armenski. K tini novinam gre še deržavni zakonik in 17 deželnih zakonikov šteti. — Za sedaj hočemo tu samo leposlovne liste našteti, kteri v jugoslavenskom in českom jeziku izhajajo:
1.	Jugosla venski: Razun naše Bčele u Zagrebu: Ne v en, zabavni i poučni list, pod vrednišfvom Mirka Bogoviča vsaki četvertek na cèloj poli. Izdaja ga ilirska matica, in velja po pošti prejeman za celo leto 5 zl. (raj-nišev) sr. Mòre se tudi pol-ali četvertletno na njega naročiti. — Kakor smo se že iz pervih listov prepričali, je vredništvo verlo sposobnim in veštim rokam izročeno. Vsi sostavki so prav izverstno v čistom jugoslavenskom jeziku spisani, in zraven tako lahkorazumljivi, da jih bode gotovo vsaki čitatelj „bčele" prav lahko zastopil. Pesebno nas je tudi razveselilo viditi, da se je povsod mesto: ie, je, i je sopet è pisati in pred soglasnikom spet polglasnik è staviti začel. Samo še želimo, da bi se skorej tudi naš dvobroj in naš I mesto nepravilnoga o pri glagoljih in drugih končnicah upeljal. S tini Iii si. matica vse slovenske brate za se pre-dobila. Živo priporočimo imenovani časopis vsim Slovencem, da ga po inogočosti s obilnimi naročili ali sostavki podpirati blagovolijo.
Lansko leto je v Novom Sadu (Neusatz; politični časopis: Južna p čela pod vredništvom Milorada Medakoviča dvakrat v tednu na cèloj poli izhajal. Od novoga leta (po našem 13. jan.) mu bode vsak leden tudi leposlovni list na cèloj poli pridjan. Naročnina za oba lista znese na cèlo leto kakor lani 10 zl. (gld.) sr.
2.	Češki: Na Dunaju izhaja pod vredništvom Hermenegilda Jirečeka v českom jeziku beletrislični lisi: „Vesna« vsako srèdo i soboto na pol poli kot priloga političnega: „Vid e ns k o ga Denika« tudi dvakrat na teden, llazun povesti „Vesna" posebno veliko literarnih in drugih za Slavjanstvo imenitnih novic donaša. Velja s Denikom vred na celo lèto s poštnino 8 zl. sr. — U Praze pod vredništvom: Ferd. Mikovca vsak teden na poldrugoj poli: „Lumir", kteri nain posebno veliko izvirnih in prestavljenih povèsti donaša. Velja na celo lèto po pošti prejeman 5 zl. 40 kr. sr. — U Skalici hodijo pod vredništvom M. J. Hurbana vsak teden po poli na svitlo: Slovenske Po h lady na literaturu, ume-nie a život: Donašajo posebno literarne razprave, kratkočasno berilo in druge znamenitnejše novice. Veljajo na lèto 6 zl. sr.
Kratka beseda o „Z ori" in »Koledarčku«
(Konec)
Kar smo zadnjikrat omenili je vse, kar je gospod pretresovavec u »Zori« nedoveršenoga in pomanjklivoga najdel ; vse drugo je pa tudi on sam pohvaliti moral. Zatorej se nam nepotrebno zdi, o taistoj se dalej govoriti ali posamezne sostavke zagovarjali. Samo o »Koledarčku« še neke besedice
V iinenovanom pretresu govori g. Cegnar takole: „Obstati moramo, da nam sostava Zore dopade, vender pa nikakor ne moremo terditi, da bi bila naj izverstniši koledar Jugoslavenov, kakor se je poslednjič slav. Bčela izrekla. Koledar g. dr. Bleiweisa, akoravno ne tako obširen, je gotovo izverstniši, ker je v njem vsak sostavek popolnoma doveršen, česar v Zori ne moremo terditi, i. t. d. — I)a »Koledarček" marsiktero prav dobro in doveršeno drobtinco obseže, tudi mi spoznamo; toda prenapeto in pristransko, če ne sovražno, se nam zdi tverditi, da je v njem vsak sostavek popolnoma doveršen. Toliko bolj nas to čudi, ker nam ravno g. Cegnar, ki bi pred vsimi drugimi nedoveršenost nekte-rih koledarčkovih drobtinc poznati imel, kaj tacega natvezti hoče. — Tu pokažemo samo na narodske pesmi slovanskih narodov, ki same na sebi pred vsimi druzimi rečmi „Koledarčik" lepšajo in kinčajo. Ce ravno morebiti tudi mi po besedah g. pretresovavca med tiste ljudi slišimo, kteri še iskrice o pesniških dèlih ne zapopadejo, moramo vendar očitno izreči, da bi se imenovane pesme semtertje veliko bolje posloveniti dale ; pre-derznemo se clo dvomiti, ali je g. prestavljavec izvirne besede taistih dro povsod dobro razumil, koliko menj, doveršeno prestavil! Nočemo jih sem postavljali; kdor jih pazljivo prebere, se bo vsaki sam dovoljno prepričal. Mogli bi še o ceni in družili manjših rečeh kaj pregovoriti ; tode mi nočemo našim naj častilljivišim rodoljubom, ki se iz ljubezni do svojega naroda radovoljno v nevarnost podajo, verh svojega truda še veliko škodo terpeti, potu zapirati, svoja dela, kakor zaslužijo, tudi med ljudstvom razprodali in svoje potroške povernjene dobiti. Tako misli vsak pošten človek. Zategadel pri naznanovanju različnih bukev rajše kaj pohvalimo kakor pa pograjamo, posebno tedaj, kadar u kakoj knjigi toliko lépoga in izverstnoga, kakor ravno u „Zori" najdemo. — Iz tih malo besedi bo vsakdo sprevidil, koliko imenovana kritika resničnoga, koliko neresničnoga zapopade.	A. J.
Zmes.
* (*radec, 13. sečnja. Staroga leta den ali bolje rekuč večer smo ovdè veselo prazdnovali. Pevečko slavjansko družtvo nas povabi u dvoranu Ottovu. Mi se skupismo u sladkoj na di, da če nam srdce milih pésmah glas slavjanski razveseliti ; i nijesmo se prevarili. Milofužne pésme žuboreče kao samotni vrutek romoneči nas uvedu u lužne minulosti čase, dok se opet led odtaja, kako se diže hrabrih pesmah glas budivni — k živo-bitju. Prošastnost, sadašnjost i budučnost se otvara Slavjanu, kadar sluša čarobnice pesmicah domačih; kako nebi osobito na svršetkustare godine! Cto če nam pa donesti mlada godina? — Nadjajmo se, da če bolje biti
rodu bèdnomu, da mora bolje biti, ako samo hočemo, ako ustrajamo na zelenom polju ratovanja — duševnoga. Sretno pošla, stara godino! mi se tebe i tvojih družicah uvék cerno sétjati, da se ohrabrimo, kada nam pri težkom poslovanju sile ginu. Vesele i tužne kocke nosi u krilu svojem budučnost; dal Bog, da broj veselih pobèdi i umali tužne 1 —
Slava vsim, koji se razborito trse pospešiti napredek svojega naroda; puli su različiti, dakle budi i poslovanje različito, samo da nas k j ed noj vede svrhi.—
S ni é s u i c a.
Ako se kdo pustne dni ali po kaki veselici bolj kislo derži, če klaverno in dvé gubé hodi, ter bolehati hoče, se sploh pravi, da ga je pust pobodel. Taka se tudi sicer dobremu župniku zgodi. Ali jih je ravno pust pobodel, ali so tako zboleli, ne vém; pa toliko vém, da pustni dan vstali niso mogli. Lepa je la, si misli hlapec, kdo bo pa jutri pepelil? Kosmata kapa, kaj pa, če mene zadene? Gre tedej, ker je bil zló sker-ben, k gospodu ter pobara, kdo bo drugi dan pepelil? I, se pa ti pripravi, mu rekó gospod, ter mu vse povedo, kaj in kako naj govori, ko bo pepelil. Ker pa hlapec ni imel kej dobre glave, in ker se mu je zdelo, da bi mu pust utegnil te besede iz glave pregnati, si jih zapiše, in pisemce v žep vtakne. Drugi dan se že ponosno krog oltarja verti; hoče pepeliti, in seže po pisemce v žep; pa raca na vòdi—ni ga. Pražnje hlače je reva zjutrej oblekel, in pisemce prevažne pomembe je doma v hodnjih ostalo. Pa, ko bi trenil se zavé, in pepeli, ko bi slamo rezal rekoč: Križ, kraž, kakor je doma v hlačah; križ, kraž, kakor je doma v hlačah. — itd.
Odprto p i s in i c e g. Cegnarju.
Vi ste pretresovaje našo »Zoro« nektere reči prav povrh omenili, katerih nikako ne morem razumeti. Ker je naloga vsakoga pretresa, grajali napake, da se jih prihodnjič moremo ogibati; pa tudi zasluženje priznati, alto se kdè najde: to mi tedaj nebodetezamerili, če vas prosim, sledeče reči mi blagovoljno razjasniti:
1.	Kaj je dovršenost, kaj nedovršenost sostavkov u obče?
2.	U čem obstoji dovršenost „slov. Koledarčika«, u čem nedovršenost „Zore«?
3.	Navedite mi v mojih i Raičevih spisih „zmešane, čudno skovane besede.«
4.	Kaj je vam lepoglasje?
Izvolite mi ta vprašanja točno razjasniti, ker moram popred vaš
pretres popolnoma razumeti, predenj se moremo dalje razgovarjati.--
Zdravstvujte !
Gradec 12. sredozimna 1852.	Radoslav Razlag.
Poprava. U Iliadi poslednjih dveh listov se ima mesto : „Tebos Apolon" vselej: „Febo s Apolon" in 11 povesti: „Zertvovanje na Savi" na strani 14, 3. versta od zgoraj mesto: „kristjane" le «pagane» brati, kar vsakdo blagovoljno popraviti hoče.
Odgovorni izdate! in tiskar: Ferd, Žt. Kleinmajr v Celovcu.