Dopisi. lz Maribora. (Veselje in žalost.) Gospod urednik, sprejmite mali dopis iz naše slovenske župnije Matere Milosti. Nekaj sem doživel, kar sern si že v celem svojem življenju želel. Čakal sem, da bi kdo drugi kaj o tem pisal, kateri bi bil bolj za to sposoben, kakor jaz priprosti lant, pa niseni nič čital. Ko pridein dne 21. avgusta v našo cerkvico, blizo devete ure, je bila natlačena in kaj seni videl? Mlado devico v beli obleki, z vencem na glavi in gorečo svečo v roki. Luteranka je sprejela sv. krst in pristopila k sv. katoliški veri. Tako jarno je besede izgovarjala, da spozna eno pravo katoliško cerkvo, katera jo zainore izveličati in da iz proste volje in dobro premišljena, hoče pristopiti k sv. katoliški veri. Bog nji daj stanovitnost! Gastiti o. Elekt so se dva meseca trudili in njo podučevali krščanskega nauka, ter nji tako vse oskrbeli, za dušno in telesno. Veselo je bilo gledati mlado deklico, pa žal, da nam je to veselje žalost kalila. Gastiti o. Elekt nas morajo zapustiti in ili v drugi kraj zgubljenih ovčic iskat. Tako so enkrat rekli, ko jili je nekdo v svojo hišo vabil: Meni je več, če eno zgubljeno ovčico pridobim, kakor vse časti. Res duhovite besede; za to so jih pa tudi veliko pridobili, niso se bali težavnega pota storiti za zgubIjeno ovčico; ne da se tajiti. da so č. gospod večkrat šli v biše za nfsrečnimi dušami; hvaležne solze pretačcjo duše, katere ste blagi in dobri dušni pastir, rešili večne smrti, hvaležni so bolniki, katere ste tako radi obiskali. Iz hvaležnih src kličemo: Bog plačaj, našemu dobremu in blagemu dušnemu pastirju za veliki trud, prosimo, odpustite našo nehvaležnost, obžalujemo jo. Bog Vas živi, Bog Vas ohrani, mnogo in mnogo let zdravih in veselih, naša srca Vam ostanejo vdana in in hvaležna! w .Tožef Kolbič. Iz Mestinja blizo Šmarija. (V o 1 i t e v.) Pri zadnji občinski seji na Sladki gori je odbor pet udov v novi krajni šolski svet volil in so bili sledeči možje izvoljeni: Alojz Rokavec, Matevž Majcen, Franc Svetelšek, Martin Novak in Matija Lisec. Vai izvoljenci so vrli slovenski korenjaki. Slava hrabrim volilcem, ker so na blagor našega milega naroda in na poštenost možakov ozir jemali. Volitev je torej prav dobro in hvale vredno izšla; samo gospodu »paragrafu« ni ta izvolitev všeč, kajti ravno on se je zanašal, da bode enoglasno izvoljen in da prejme od svojih tovarišev krono slave. A ta visoko učeni raožiček se je močno spekel. Izmed 13 volilcev dobil je samo tri glase, ako ravno je on pri volitvi na avoj listek sam sebe zapisal. Ta volitev je omenjenega tako iznemhila, da se na oelem životu trese in da mu jed in spanje ne prilegata. Noč in dan gre okoli, ter išče priložnost, kje bi si jeze ohladil. Kadar gre s pokvečenim klobukom v vas, ali pa s košem na polje, krili z rokami in sam s sabo o občinskih volilnih stvareh srdito govori. Celo mirne ljudi sedaj več v miru ne pusti. Občinski odborniki, kadar bodete imeli zopet enako volitev, dajte nalašč modri, časti lakomni glavčki vsaj nekoliko glasov, ker vidite, da on po visoki službi hrepeni! lz Ljutomerske okoliee. Še visijo črni oblaki nad Petrovsko šolo in ni upanja, da jih nevolja slovenskih prebivalcev razpodi. Kedaj bo zasijala tej zapuščenej šoli jutrapja zarija? Povejte nam, slovenski staroste! Molčite, da se gospodu »oberlererju« ne zamerite? To ni vaš posel! Ozirajte se, če imate srce na pravem kraju in če ljubite resnični pouk, na ubogo šolsko mladež te šole; prekoračite večkrat pot mimo te šole in slišali boste !! samo!! nemško kvičanje iz šolskih sob, katere so pouku slovenskemu namenjene. Drugače ne more biti, »oberlererja«, orehovskega gardista, so slovenski lerarji volili v veselje »Orehovca« za mnogo let v okrajni šolski svet, — čast in slava značajnosti, dolgo pač ne bo trpelo pa bodo gospodje učitelji čutili šopirjenje gospoda »becirksšulrata«. Gospod profesor za »kuhel šlobeniš« ali za »šlobeniš rešpekterjeve kuharice« je pa tudi agitiral za svojega »šefa«, da je bilo veselje; nabral mu je zdatno ninožieo volilnih glasov. Šola Sv. Petra ima pet razredov, kateri so pod višjim poveljništvom »Radgonskih Nemcev« in v to namenjeni »rajhu dajče burgerje« izgojevati. Unterlerarji te narodne šole pa tudi trobijo v rog omenjenih gospodov, to bo lepa izreja šolskih otrok, tako se le breznačajnost goji! In ve, šolski oblasti, molčite, gotovo vam je po godu, drugače bi bilo že zdavna drugače! Ako je na omenjenej šoli pouk po šolskemu zakonu, bodemo molčali, če pa je po godu nekaterih gospodov in v škodo »maternemu jeziku« tedaj pa se bodemo določneje pomenili. — Slovenska Sola gotovo ni zato, da profesorji za »kuhelslobeniš« z otroki eksperimentirajo. Mi zahtevamo, da se krivice brezštevilne naglo odpravijo in da se črni, rdeči in rumeni perutnici oberlererjevi nekoliko porežete in to najhitreje! Ne bodemo mirovali, ker ne maramo iz slovenskih šol »univerzitete« z učnimi jeziki »a bisel dajč, a bisel bindiš, v pravo pa nič« vstvariti. Iz Kostrivnice. (Marsikaj.) V naš skriti kraj malokdo zajde — no, toča je našla pred nekaterimi tedni pot v naš Drevenik ter nam je žalibog precej pobila sicer lepe vinograde. Znabiti bi tudi nemški potepuhi večkrat zahajali k nam, ko bi vedeli, da imamo v vasi nemško tablo, ki Ijudem njih vrste naznanja, kje je najbližji »Verpflegsstation«. Pa ker tega ne vejo, je tako tudi dobro samo, da potem ni potrebna nemška tabla. Da še živi pri nas slovenski duh, priča nam druga letošnja veselica, katero priredi bralno društvo dne 17. t. m. ob Va'4. uri popoldne v gostilni g. Štefana Lindiča. Vspored bode ta-le: 1. »Slovenec sem«, pesem. 2. Pozdrav gostov. 3. Govor. 4. Tiha luna — pesem. 5. ŠaIjiva deklamacija. 6. Lastovki v slovo — nesem. 7. Pri zibki — deklamacija. 8. Pobratimija — pesem. 9. Prosta zabava. Vsi oni, ki bi si radi ogledali kmetsko narodno veselico, so uljudno povabljeni. Iz Gotovelj. (Raznotero.) Oprostite, gospod urednik, da Vas ravno vsako nedeljo nadlegujem. Vi tako veste, da ima kmet le ob nedeljah čas, da si malo odahne in tako je tudi meni Ie ob praznikih mogoče, da kakih par vrstic napišem. Pretečeni teden smo začeli prav pridno hmelj obirati, le škoda, da ga boino imeli letos precej manj, ker nam ga je toča zelo potolkla. Kakor nam sedaj obečajo, smemo upati, da bodemo vsaj to peščieo lahko dobro prodali. Bog daj, da bi res bilo, ker za drugo letos itak ne bodemo okroglega dobili. — Vi ste gotovo radovedni. gospod urednik, če je moje zadnje svarilo kaj izdalo. No, seveda je izdalo. saj naši fantje niso tako nerodni, le z lepim se jim mora reč dopovedati, so še pač nekateri bolj mladi in živi, pa že bode. Sedaj je zopet mir. Pa to ni samo raoja zasluga, temveč večja zasluga pri tem gre pametnim, odraslim fantom, katerim se naj tudi jaz tukaj zahvalim ter upam, da bodo v bodoče zato sami skrbeli, da mi ne bode treba takih neslanostij in fantalinovskih burk vsenm svetu naznanjevati. Danes pa imam drugo nalogo. Rešiti mi je namreč tem potem čast vseh Ctotoveljskih fantov, katero so oskrunile — no, da be- sed ne skrivam — nekatere ali prav za prav tri poredna dekleta. S čim pa. me vprašate? — Poslušajte! Skovale so neke larefare v pesemski obliki, v kateri grdijo in obrekujejo druga poštena dekleta po vasi, spodtikajoč jim vse mogoče grdobije. Napisale so brž par izvodov tistih Iarefar ter razposlale med fante, eeš, sedaj smo sum od sebe odvrnile. Pa zmotile ste se, vi grdobe lene, ki nimate menda druzega dela, kakor poštena dekleta obrekovati, baš za to, ker vas nihče ne mara. Ali vas ni sram, da ste se morale radi tega pri sodniji zagovarjati? Kako ste trepetale pred sodnikom! Dasiravno ste za sedaj brez ričeta odletele, ne mislite, da vas zaslužena kazen ne bode dohitela. Hotele ste nas fante začrniti, pa ste same sebe. Piav vam je! Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade. Za prihodnjost pa si zapomnite, da imate fante pri miru pustiti, ker imamo še nekaj talermanov. G. lz Konjic. (LMolia.) Ljubo solnce od dneva do dneva zgublja svojo moč, posebni noči postajajo prav hladne. Upali smo, da bodo ponehale burje in bo nehalo gromenje, ki nam je letos toliko straha naredilo; nadejali smo se lega tem bolj, ker so »pesji dnevi« že davno minoli. Vondar tokrat smo se zmotili. V soboto dne 9. septembra vlaeili so se celi dan oblaki in popoldne zatemnili so celo obnebje — ob četrti uri morali smo luči prižgati. Le gosti bliski razsvetljevali so teinno obnebje, nevsmiljeno je treskalo. Kmalu se vlije ploha, kakor da bi se vse nebeške zatvornice odprle. S strahom smo pričakovali, kaj bode iz te strašne burje. Za eetrt ure narasel je krotek Konjiški potoček v deročo reko in silovito šumel proti Dravinji. Ali kaj, zadrževali so ga trški mostiči, ki niso mogli vode požirati in imeli smo naenkrat v Konjicah toliko vodometov. koliko je mostičev. Voda je nainreč pri vsakem mostu metre visoko letela in se po celem trgu razlivala. Pri vratih so tržani nastavljali drva ali pa deske in jih mašili z blatom in gnojem, a navzlic temu je voda drla v njihova stanovanja, kjer jim je precej škode naredila. Veliko strahu prebili so posebno prebivalci Spodnje Pristave, kjer je voda tako narasla, da je živina v hlevih plavala. — Nov strah napravil je gosti dim, ki je prihajal iz bližnje Dražje vesi, kjer je postaja naše Konjiške železnice. Med strašnim gromom trešeilo je v hlev kmeta Verhovšeka p. d. Koseka, mu ubilo konja in mu požgalo hlev in vničilo precej letošnjih pridelkov. Kakor slišimo, napravila je ta nevihta veliko škode »prek (lore.« Tam je baje med Špitaličem in Škednom toča jesenske pridelke povsem vničila. — Treska in hudega vremena reši nas, o Gosp^od! Izpod Pohorja. (Smrtna kosa) pokosila nam je v nedeljo zjutraj 10. sept. čvrstega starčka, ki se jej je uraikal nad 82 let. Rojen dne 1. avgusta 1811, imel je vže žive dni mnogo posla z rarliči, a sam vendar ni bil nikoli bolan. Marsikterega spremljal je k zadnjemu počitku, kjer bo sredi svojih varovancev čakal srečnega vstajenja. Ta redek iriož je bil Lovrenc Kalšek, mežnar podružne cerkve Ane in je opravljal tam nad 62 let službo rajnega očeta. Mnogemu poklenkal je v tem dolgem easu zadnjo pesem — rekel bi skoro vsem svojim vrstnikom — k večemu še jih 5 živi v fari, kjer so bili pred njim zagledali beli dan. Pokopal je 6 preč. gospodov nadžupnikov in mnogo dosluženih mešnikov, a gg. kaplanov Konjiških, katerih je oblačil pri sv. Ani nad 60 let. pokopal ni ne enega. Sedanjemu že sedmemu preč. gospodu nadžupniku, kteremu je zvesto služil, je rekel pri njih dohodu: »Gospod, oni me bodo pa pokopali.« In zares, zgodilo se je tako. V soboto 9. sept. bil je. kakor vsak dan pri sv. meši. Gez dan zboli, zvečer prosi »za gospoda«, opravi sv. spoved in sprejme sv. poslednje olje, a v nedeljo na praznik sladkega imena Marijinegii zahteva zgodaj pred sv. mešo sveto obhajilo, rekši, da ne bode konec ranega opravila dočakal. Dobro jo je zadel. Obhajan in pokrepčan s sveto popotnico med ranim sv. opravilom mirno v (iospodu zaspi. Zvestemu cerkvenemu služebniku in marljivemu varhu sv. Ane in varhu naših rajnih bodi, o Gospod, vsmiljen sodnik in med našimi rajnimi mu sladek počitek. Od Sv. Pavla v Savinjski dolini. (Pogreb.) Po dolgotrajni in mueni bolezni, prevideni večkrat s sv. zakramenti. in popolnoma v božjo voljo vdani, umrli so prvega septembra č. g. Ivan Spende še le v 32. letu svoje dobe. V Sv. Pavel prišli so za kaplana dne 20. avgusta 1889 in letos 11. junija odpeljali so se v Gornji Grad v svoj rojstni kraj, zdravit se, ali žal, da preblagemu bitju prizanesli niste bolezen ne bela žena. Pogreb bil je v nedeljo dne 3. septembra ter se ga je vdeležilo deset duhovnikov in dva bogoslovca, gg. uradniki iz (.ornjega Grada in preinnogo odlične gospode in drugega ljudstva. Bili so rajni gospod neutrudljivi delavec v vinogradu Gospodovem in veliki častivec presvetega Rešnjega Telesa, vsem svojim ljubim farmanom pa preniili učenik in ljubezniv prijatelj vsakemu. V miru naj počivajo in svetega raja uživajo! A. (ioisnikar.