STRD2t) V+VIWfcfiJJJ Posamezna štev. Din 2'— List izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu Naročnina mesečno 3 Din Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 Uradne ure od 11—12 dop. Cek. rač. SDZ, Ljublj, 11.171 Štev. 20. Ljubljana, 20. junija 1935 Legenda o hostiji Gospod je šel z učenci truden preko polja in sonce junijsko z neba je žgalo galilejsko zemljo, zlatilo zrelih žit vnlovje. Pšenica se je pred Gospodom nizko pripognila in lačnim ustom zrnja ponudila. Gospod je osmukal klasje v mehki roki, pogledal in je rekel svojim v radosti globoki: »Kot kruhki drobni so tu svetla zrnca! še po trpljenju, smrti bom ostal med vami, v pšenični beli hostiji bom hrana trudnim dušam.« Pred kongresom Naglo se približujemo kongresu. Še nekaj dni, pa bo pred nami dan, ko se bomo poklonili Kristusu, ko ga bomo prosili odpuščanja, ko se mu bomo izročili v nadaljnje varstvo. To bo dan, ki nas bo preokrenil, ki nas bo usmeril h Kristusu. Danes ljudje veliko pišejo. Knjige izhajajo zelo pogosto, revij je cel kup, časopisje preplavlja svet. 0 vsem mogočem se piše, o lepem, resničnem, bajnem, o znanstvenih vprašanjih, o solncu in luni, o najvišji in najnižji točki našega planeta. Vsako stremljenje že ima svojo revijo in vsaka stranka svoje glasilo. Na vse mogoče načine se širi tiskana beseda, vsa moderna tehnika mora služiti, samo gre tisk svojo pot po svetu od kontinenta do drugega, od človeka do človeka, od mesta do vasi. Iz tega sledi, da morajo tisti, ki pišejo, delati hitro. Ne morejo dosti premišljati, ne morejo dosti tehtati in oblikovati svojih misli; pisati morajo, ker gre stroj svojo pot naprej in terja. Ljudje pa, ki berejo, berejo silno naglo. Vse hočejo vedeti, vse hočejo prebrskati. To gre hitro! Današnji tempo v svetu jim daje vzgled. Knjigo se prebere v par urah, v reviji so važni naslovi in morebitno slike, v časopisju pa tudi naslovi, prireditve in reklame. Da bi se ustavljali pri knjigi, jim čas ne dopušča. Problemov ne vidijo. Nimajo gotove izhodne točke, iz katere bi gledali na svet in na tokove, ki danes teko in se križajo. Vsakemu pri-trde. Ta misli tako, prav; oni misli drugače, prav. Nič ne presojajo, nič ne ločijo bistvenega in nebistvenega. Ali pa so v gotovo misel in idejo tako zaverovani, da ne spoznajo objektivne resnice. Več- krat je tudi nočejo; tam iščejo rešitve, kjer jih ni. Čitajo in čitajo, da bi pa sami iskali, do tega pa ne pridejo. Zato je danes v svetu kaos kakor že dolgo ne. Vrvenje, iskanje; nazori se križajo, se bore in si iščejo pristašev. Vsled'tega kaosa je poplitvenje danes izredno veliko, posebno v duhovnem svetu. Besed je veliko, le dejanj ni. Predlogov za rešitev v naši dobi je veliko, le tistih ni, ki bi delali, ki bi se žrtvovali. In mi, ki se pripravljamo na evharistični kongres? Prej označeni pojavi niso šli mimo nas. Tudi nas se je lotila površnost, povprečnost. Čita-mo, se navdušujemo, rešujemo. Uspehov pa tako malo. Po številu nas je veliko, a svet vendar drevi v novo poganstvo ter se izživlja v komunizmu ali fašizmu. Kje je vzrok? Pri nas katoličanih se veliko piše. Človek že skorajda ne more več imeti pregleda o vsem. A razlika je. Povsod se čuti neka poglobitev. Ni več toliko površnosti, v skrivnosti vere se poglabljajo. Vračajo se spet k sv. Pavlu ter gledajo Cerkev kot mistično Kristusovo telo. In troje velikih gibanj je v Cerkvi: katoliška akcija, liturgično gibanje in zanimanje za svetopisemske knjige. Tega zadnjega še pri nas ni veliko, pri Nemcih pa je že zavzelo velike dimenzije in zajelo vse sloje. Sedaj imamo priliko nabrati si moči za delo, nabrati si junaštva, biti katoličan vsepovsod. Doma in na ulici, v nedeljo in čez teden, sam in v družbi. Kongres je pred nami. Z voljnimi in pripravljenimi Leto I. Naročniki in prijatelji, ki ste naše delo podprli in omogočili, ste nam dali mnogo poguma. Za vse Bog plačaj! Ne dvomimo, da boste tudi jeseni še zmerom naši in da boste vsak v svoji okolici po pomožnosti apostoli naših idej. Bodite prepričani, da bomo tudi mi napeli vse sile za izpopolnitev lista. Naš cilj je tednik. Potrudimo se, da ga čimprej dosežemo! Uredništvo. Tiste naročnike, ki nam doslej niso še z ničimer pomagali, prosim«, naj pošljejo >nKme-ti«. Značilni zanjo SO' tudi opisi pokrajine ob raznih letnih časih, kar cesto ponavlja. Delo se prijetno bere kakor Kranjčeva sploh. Spričo dejstva, da se dejanja »Osi življenja« dogajajo v zadnjih letih vojske in v naslednjih dvanajstih povojnih, je roman zanimiv dokument časa in Miška Kranjca. Tako smo dobili prvo večjo knjigo, ki pod plaščem leposlovnosti spretno širi materijalizem in komunizem. UIIVERZA doma Kaj je za nas nujno V Da spoznamo smoter svojega življenja — v Bog«. Da merimo svojo vrednost in vrednost svojega dela po tem smotru. Da se upamo tudi boriti za svoj ideal. Da Skušam« razširiti smisel za iste stvari tudi na druge. Da spoznamo nujnost skup uega dela in nastopa. Da priznamo zato v Cerkvi svojo vodnico. Da črpamo moči iz najmočnejšega vira. ki nam ga Cerkev za to nudi. iz presv. Evharistije. Univerza. Že delj časa opažamo, da so obzidki pri gredah pred našo univerzo stalno zasedeni. Pozimi tega ni bilo, kajti ti ljudje šo izrabljali takrat za posedanje okno v avli. t Zdaj pa, ko je sonce nekoliko topleje posijalo, so se pomaknili ven na prosto. Vsak dan. ob vsaki uri so isti gostje na teh obzidkih. Človek dobiva različne vtise ob pogledu nanje. Včasih, ko so regulirali Ljubljanico, so se brezposelni zbirali pri tromostovju in zbijali šale iz onih, ki so spodaj delali. Posedali so po ograji in sodili mimoidoče. Pozneje, ko je za kratek čas pritekla voda po strugi, so se umaknili v Zvezdo, na Grad ali pa v Tivoli. Tam so nadaljevali svoje življenje. Zdaj so spet pri Ljubljanici. — Če bi nepoučen človek prišel na našo univerzo, bi se čudil, da so se brezposelni nenadoma preselili na naše ob-zidke. Sele, ko bi prišel bližje, bi opazil, da to niso brezposelni; nasprotno, to so prav lepo oblečeni gospodje, po obleki pravi nasprotje brezposelnim. Ne moremo trditi tega o obnašanju. Kajti ti ljudje, kot se zdi, menda tudi nimajo nobenega dela, se pravtako spotikajo ob mimoidoče in zbijajo šale iz njih, da morajo ti mesto njih zardevati. Vsekakor je to zanimiv pojav. Ugotovili smo tudi neko napredovanje: iz avle so prišli na obzidke. Morda dočakamo, da se pomaknejo še za eno stopnjo naprej, vsaj na Kongresni trg. To bi nas v toliko veselilo, da jih vsaj nihče ne bi prišteval k univerzi. srci stopimo pred Kralja kraljev. Ne delajmo nobenih »če« in nobenih pogojev. Naša celotna oseba se naj izroči Kristusu. In dobili bomo slične milosti kot apostoli na prvi binkoštni praznik. Postali bomo apostoli, junaki, borci; ljudje bomo, ki bomo šli v življenje, ki se ne bomo strašili še tako težkih dni, ki bomo sodobni, vedno veseli in vedno katoliški. Kristus nas bo vesel in nam bo našo delo blagoslovil. V nas pa bo vedno odmevalo: »Vladaj, Kristus Kralj!« Prijatelji! Ta številka se bo kongresne dni prodajala v Ljubljani. Opozorite nanjo tiste, ki našega lista še ne poznajo. Hvaležni vam bodo. Mi na kongresu Še nekaj dni, stražarji, in napočil bo dan, ko bomo z vsem srcem izpričali svojo ljubezen do Kristusa v presveti Evharistiji. Niso še daleč Binkošti, ko nam je Kristus poslal Sv. Duha, da bi nas, zbegane ovce, vodil skozi viharje in zmote življenja. Zdaj se je približal kongres, kjer nam bo Kristus delil milost v še večjem izobilju, kajti v težkih časih smo in potrebujemo opore, da ne omagamo. Na kongresu pa moramo akademiki tudi pred vsem svetom izjaviti, da smo in hočemo biti otroci božji, sinovi Kristusa, najmočnejšega vladarja sveta. Naše zborovanje ob kongresu naj to dokaže. In čemu je treba to javno dokazovati? Da bo naš verni narod, ki se bo ob kongresu zbral, videl, da so akademiki zvesti njegovi veri in s tem njemu samemu. Da bodo neverniki izprevideli, da je v nas nekaj, česar oni nimajo in kar nas popolnoma razlikuje' od njih, in da bodo samimorebiti začeli v sebi iskati Boga, ki so ga utajili. Da bodo tisti, ki so izgubili milost božjo, ob nas zopet iz vsega srca zahrepeneli po njej. Da bodo sovražniki cerkve izprevideli, da vse njihovo rovarjenje le povečava našo samozavest in slavo božjo. In nazadnje, da bo naša javnost izprevi-dela, da vstaja lu katoliška mladina, močna in borbena, ki bo nadaljevala delo svojih prednikov, toda bolj pripravljeno, bolj disciplinirano, bolj odločno; pripravljena na žrtev in zatajevanje, vse za Boga in njegovo kraljestvo. Zavedajmo se, da pripadamo katoliški mladini, ki sp po vsem svetu bori za iste ideale! Zavedajmo se, da križ, ki ga je nosil Kristus, nosijo danes z njim milijoni mladih ljudi, da. milijoni želijo trpeti isto, kar je on trpel, da milijoni izpolnjujejo le njegovo voljo. Ne sramujmo se priznati Kristusa Kralja v presveti Evharistiji! Letošnji' leto smo žrtvovali Kristusu veliko truda. Krona vsega našega prizadevanja naj bo kongres! ' ■ r , ’ Ta čas še, ki jedo velikih dni, darujmo za uspeh kongresa. Predvsem pa skrbimo, da bodo naše duše v milosti pri .Njem. Evharistični Čredo akademske mladine Evharistični Kralj! Mi akademiki pridemo na Tvoje veliko slavje, ki Ti ga naš narod priredi s srčno radostjo, z resnimi mislimi, notranjo pripravljenostjo, z veliko vero, z neizmernim zaupanjem in s plamtečo ljubeznijo. Ne pridemo na kongres, kot bi šli zgolj na vnanjo parado ali na kako ogromno zborovanje. Mislili smo celo leto na Tebe, naš Kralj, prosili za globoko razumevanje evharistične skrivnosti, zavedamo se, da moramo kot akademiki to slavje globlje doumeti in bolj iskreno doživljati kot drugi verniki. Kaj nam je sv. evharistija? 1. Kompas za svetovni nazor. Večina inteligence, ki je izgubila vero mladih dni, skuša izhajati brez kompasa enotnega svetovnega nazora. Koleba med vsakdanjimi mnenji in gledanji, ki jih prinaša časopisje ali najnovejša faza znanosti. Mnogim izobražencem služi kot kompas v življenju dobra služba, čitanje časopisov, nekoliko luristike in kavarniške družbe; živijo korektno, se držijo družabne etikete, se prilagajajo trenctnemu režimu, gojijo medsebojno družabnost itd. Nikdar si ne vzamejo dosti časa, da bi si ustvarili enoten svetovni nazor in si s polno zavestjo določili smer za vse življenje, ki bi z enotnega zrlišča božjih zapovedi stremela za večnim ciljem. Veličina in rešitev naroda ne izhaja od takih ljudi. Nova pota utirajo v srečnejšo bodočnost narodu le tisti, ki so z vso jasnostjo spoznali visoke, vse svetne vrednote presegajoče ideale in ki pogumno, pokončno in samostojno tem idealom žrtvujejo vse svoje življenje. Mi smo našli v sv. evharistiji najvišji ideal, ki je na svetu možen. Ko smo do dna duše umeli in verovali resnico, da je Kristus resnično, dejansko in bistveno pričujoč, smo najprej zastrmeli nad božjo suvereniteto, ki ni vezana na fizikalne zakone naših šolskih knjig, ampak ustvarja lastno nadnaravno fiziko. Isti Bog, ki je razdelil Rdeče morje, izvabil vodo iz skale, zapovedal morskim valovom, spremenil vodo v vino, namnožil kruhe, se druži z nami v evharistiji v dejansko najožjo vez in nas napravi za polnovredne kristjane. Zdaj smemo reči, da smo našli svoje pravo težišče, svoje središče, svoj življenjski kompas. Da je Bog svet ljubil, to je divna in tolažljiva resnica krščanstva, ki je pogani niso poznali. Da je Bog mene osebno ljubil, da pride k meni in je tako rekoč ves moj, da sem jaz smoter in zadnji cilj evharističnega misterija, da se ta misterij v meni samem, v mojem telesu in v moji duši dovrši in konča, to je božansko, s tem postane evharistija naša osebna zadeva. V sebi imamo vsi elementarno silo ljubezni, ki je pač največja gonilna sila družabnega življenja, toda mnogi trosijo to svojo neizmerno silo za malenkosti. V evharističnem Kristusu najdemo oni vzor, oni biser, ono osebnost, ki razgiba našo ljubezen do zadnjih globin. Ako deluje v človeku ljubezen, potem dvigne kot z enim samim vzvodom najtežje sklepe iz globin naše duše. Iz takih sklepov vzklijejo veliki značaji, se porajajo velike duše in osebnosti. Katera ljubezen bo silnejša, močnejša, trajnejša kot ona, ki se poraja iz evharistije? To je ona skrita, neizčrpna rezerva, iz katere vse krepostne, značajne, duhovno močne osebnosti dobivajo vedno znova nadnaravni dotok božjih sil in božje energije. 2. Kvas novega rodu. Narodi gojijo šport, telesno vzgojo, higijeno in s tem hočejo večati svoje življenjske energije; govorijo o novem pomlajenem rodu, ki naj izhaja iz moderne šole. Brezdvomno potrebujemo novih ljudi in novih usmerjenosti. Soeijalna kriza našega časa izvira brezdvomno iz zastarele in pokvarjene miselnosti polpreteklega časa. Ljudje, ki so rasli in bohotno uspevali v dobi kapitalizma, ne bodo nikdar sami od sebe hoteli deliti svojega bogastva z reveži. Ideologi, ki so uverjeni o polnem avtonomizmu človeškega razuma, se nikdar ne bodo uklonili duhovni avtoriteti. Pohotneži, ki ječijo v verigah sle in strasti, se sami ne bodo otresli teli verig. Narodi, ki so zaradi svoje premoči imperialistično izkoriščali druge narode, nikdar ne bodo prostovoljno izpustili svojega plena. Na dnu človeškega srca je demonska sila pokvarjene narave, ki drugega ne zna, kot da se v večnem uporu dviga proti duhovnim težnjam. Prav na tej točki nam postaja pomen evharistije jasen. Naravno snov kruha in vina vzame Bog v svoje vsemogočne roke, ji vzame naravno bistvo in ga nadomešča z božjo podstatjo. To spremenjeno bitnost sprejme človek vase in se polagoma tudi v svoji duševnosti zliva s Kristusom v eno. Začne misliti, želeti, delati kakor Kristus in govori s sv. Pavlom: Nisem več jaz, ampak Kristus je v meni. S tem postane v resnici Kristonosec, drugi Kristus, ki drugače misli in hoče kakor prej. Ker pa Kristus ne dela nobene razlike med ljudmi in je vsem pristopen, postanejo vse službe, vsa me- sta, vsi sloji, vse osebe svete, elitne, božanske, ker v vseh deluje Krist. Razne službe so le spreminjajoče se oblike od Boga hotenega dela in nimajo na sebi nobene samobitne večne vrednosti. Ni pa spet nobeno delo, nobena služba, noben stan tako neznaten, da bi ne mogel v njem zrasti cel mož, cel značaj, svetnik. V evharistiji nam je Bog odprl pravi vrelec nadnaravnih zdravilnih sokov, nadnaravnega radija, ki poživlja in utrjuje oziroma z nadnaravno kemijo preustvarja celice naše duše v nadnaravni organizem. Novi rod, ki bo prekvašen z božjo krvjo v evharistiji, bo potegnil jasno Črto med resnico in zmoto in bo izvedel ločitev duhov; odklanjal bo kompro-misarstvo in polovičarstvo v načelnih stvareh, ker se zaveda, da samo jasna odločnost vodi k boljši bodočnosti. Novi rod bo vedel in znal služiti Bogu in narodu, ne pa sebi. Podobe kruha in vina so same na sebi brez pomena, ampak služijo samo kot odevalo božje realnosti v božji evharistiji, tako naj človek služi zgolj le Bogu in ne sebi. Saj je Kristus, v katerega naj se spremenimo pri obhajilu, prišel na svet, da služi svojemu Očetu in nam: Propter nos et nos tram salutem — zaradi nas ... Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal odkupnino, svoje življenje za mnoge (Mt ‘20, 28). Naša stalna prošnja, ki hočemo biti evharistični kiižarji, je: Gospod, daj, da služim! Podreditev disciplina, skupni interesi, Kristusova čast so ideali, s katerimi gremo na kongres. Neizmerno veselje pluje v nas, izvirajoče iz zavesti: Bog je z nami. Drugi se lahko sklicujejo na svoje naravne sile, na svoje delo, mi pa hočemo klicati: Emanuel, Bog z nami! Naše ljudstvo je že zdavnaj združeno v eni sami enotni krščanski fronti. Le nekateri razumniki in polrazumniki iščejo nove. ker krščanske fronte ljudstva nočejo. Evharisiija in telesna kultura Za katoličana ima tudi telo, materija svoj nadnaravni odrešitveni pomen in namen. Zato nudi prav katoliški svetovni nazor najboljšo osnovo za Cim popolnejšo telesno kulturo. Manihejski dualizem, ki smatra telo za nekaj slabega, prokletega, v nasprotju do duha, je največje nasprotje katoliškega pojmovanja o razmerju duše do telesa Človeško telo nam ni materia abominabilis, ampak materia consecrabilis. Tudi telo bo nekoč vstalo od mrtvih in bo deležno večnega poveličanja, tudi telo je deležno Kristusovega odrešenja, seveda le v zvezi z dušo in radi neumrljive duše. »Kal nesmrtnosti« in poroštvo vstajenja« pa dobiva naše telo že tu na zemlji v Evharistiji, v sv- Rešnjem Telesu. Tu je Kristus kot Bog-človek Pričujoč tudi s svojim Telesom in pride torej pri obhajilu z nami v neke vrste telesni kontakt. Kristus nam tu ni samo dušna hrana, ampak tudi nadnaravna telesna hrana, v kolikor temu stroh-Ijivemu telesu daje s tem seme nesmrtnosti in poroštvo enkratnega vstajenja od mrtvih. Cim pogosteje se torej kdo hrani v sv. obhajilu * Kristusovim poveličanim Telesom in Krvjo, tem oolj si s tem tudi svoje lastno telo pripravlja in nekako prilikuje bodoSemu njegovemu poveličanju. Zato jma katolik tudi pred svojim telesom (ne samo dušo) sveto spoštovanje, s sveto distanco se mu približuje in ga goji — ne samo radi njegove naravne lepote in vrednote, ampak predvsem radi njegove nadnaravne določenosti in namena. Tako dobi celo telesna kultura res neke vrste sakralni — krščanski značaj, a ne panteistično poganski značaj. Šport, kult telesa, moda niso sami v sebi slabi, v svojem bistvu so dobri, le duha, ciljev je treba dati krščanskih. Naša telesa so kakor vedno pripravljene svetoobredne prstene posode, ki teže po dopolnjenju in izpremenjanju. Tako moramo ži-%'eti, oblikovati svoje telo, da bo lahko Bog po naši besedi vsak dan izgovarjal nad njim posvečevalne, izpreminjevalne besede: materia conserrabilis Chri-sti, s ciljem, ki ga je izrazil sv. Pavel: Ne več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kultura našega telesa bodi kakor vedna služba božja, stalno obredno razpoloženje, vedno povzdigovanje, v katerem si odgovarjata ponižnost človeške besede z veličastnostjo božje Besede: Telesa pregibljemo določno in obredno kakor duhovniki med petjem, vsaka stran je igriva, ponižnost in veličastnost si odgovarjata« (E. Kocbek, Zemlja, 92). Da pa bo v naših žilah res zaplala božja Kri, da se bodo naše mišice uklonile božji sili, utrip našega srca združil s srcem učlovečene Besede, zato nam je treba pogoste združitve, komunikacije z njegovim Telesom in Krvjo v sv. obhajilu. Nergačem v slovo. Dragi tovariši, leto je pri kraju. Veliko dela je prav za prav za nami. Če se na koncu takole ozremo, .smemo predrzno ugotoviti, da je celo ogromno. Ko smo spet prehodili en kolobar v večnem krogotoku časa, je prav, da se malo spomnimo nazaj in da si ob spominih damo korajže za bodoče čase. Že takoj od začetka nam je bila usoda mila. Ponudila je hveležen predmet našemu udejstvovanju. »Neki« so namreč ustanovili Stražo, glasilo katoliške akademske mladine. Nič bolj pripravnega ni za nas. Glasilo katoliških akademikov? Če-inumu pa je bilo spet tega treba? Ali je res treba zmeraj kaj novega? Po našem mnenju hi bilo veliko bolje, da smo ostali akademiki vsi pod eno streho. V gneči in nejasnosti smo mi sicer izgubljali postojanke, toda izognili smo se vsakemu pre-kljanju. Idila pa je le bila: vsi smo bili zbrani okrog enega ognjišča, okrog ene sklede. Mi smo naredili, kar je bilo v naši moči. Ustvarili smo veliko opozicijo, ki pride prav za prav z naše strani pri vsaki novotariji. Nerazpoleženje proti Straži kot izrodku nekaterih prenapetežev*;: iz lastnih vrst je bilo zadovoljivo. Podpirajte pokrei katoliške mladine! Toda Straža je ostala. Kljub našemu nerganju je ostala. Pa smo rekli: ker že mora biti, pa naj bo. To se pa še ne pravi puške v koruzo vreči. Saj naš poklic ne pozna brezposelnosti. Dela je pri nas zmeraj veliko, ker je snovi za predelavo mnogo. Straža je začela. Klestila je na levo ie desno. Škandal! Da le more kdo na take ideje priti, da bo šel idilo razbijat! Idilo, ki smo jo uživali dosedaj. V opravičilo so navajali svojo borbenost. Nedolžni ljudje pa naj trpe zaradi njih borbenosti! Pritoževali so se nam zlasti komunisti. Tudi Akidemski glas* je včasi zarentačil, kar se razume. Zopet smo zagnali vrišč. Vsi naši lokali, vse predavalnice na univerzi, promenada, ples, odmori v gledališču, vse je bilo polno kritiziranja proti nepotrebnim novotarijam, ki jih do-zdaj ni bilo in ki nam jih tudi v bodoče ni treba. Pa vse nič ni pomagalo. Škoda! Nazadnje smo uvideli, da bo naš odpor zlomljen, da bo Straža ostala, ker je privezana na trdne stebre. Veter, ki ga je zagnala, se je spremenil v vihar, ki je začel pometati po prašnih naših dvorih ... Zdaj smo ob zadnji številki. Dela je bilo res veliko — a uspeha za nas skoro nič. Celo nasprotno. Straža in stražarski pokret yspeva, se formira v protikomunistično kliko — spet nekaj nepotrebnega. Nekaj naših tovarišev nas je zapustilo, sicer prostovoljno. Bog ve, če še nam ne bo treba »prostovoljno oditi. No, bomo že videli, kako bo. Sicer pa korajžo! Morda celo na svidenje, ko bo grozdje zorelo. Slov. dij. zveza je prejela od »Pax Romane« sledeče pismo: V teh dneh, ko gledajo katoličani vseh dežel na Ljubljano, kjer se vrši veliki evharistični kongres za Vašo deželo, Vam hoče tudi »Pax Romana« poslati ta kratki pozdrav. Vemo, da so Vaši študenti v odlični meri sodelovali pri pripravah na kongres. Želimo Vam najobil-nejšega božjega blagoslova in mnogo uspeha, ki naj tudi močno vpliva na življenje katoliškega dijaštva. Za počitnice rab ie dobre čevlje! Dobite jih pri | Karolini Treo trgovina s čevlji Pogaiarjev trg Akademiki popust! drugod Osnovanje internačijonalnega sekretarijata katol. akademskih organizacij v Belgiji. Da bi se zagotovilo sodelovanje vseh velikih belgijskih katoliških organizacij v Pax Romani, se jo pred kratkim osnoval internacionalni sekretarijat, h kateremu pripadajo razen FBEC (Fedčration belgique des čtu-diants catholiques) — ustanovnega člana Pax Komane — tudi Univerzitetna katoliška mladina, Univerzitetna katoliška ženska mladina in Aucam. Londonski katoliški študentje in osnovanje katoliške stranke v Angliji. Društvo .katoliških študentov na londonski univerzi in katoliška zveza Ekonomskega instituta nista soglašala zaradi organizacije katoliške stranke v Angliji. Zadnji so poudarjali, da bi mogla katoliška stranka združiti vse angleške katoličane v močno akcijo, ki bi koristila prizadevanju za nov družabni red, kateri je neobhodno potreben. Skupen nastop katoličanov bi imel v pogledu na vprašanja sedanjega časa več vpliva kakor deklaracije posameznikov. Študentje londonske univerze pa so izjavili nasprotno, da bi bila taka akcija neprevidna in v formalnem protislovju z mnenjem cerkvenih avtoritet. Se več: iz tega bi sledile nevarne napetosti med angleškimi nazori. Končno pa manjkajo sredstva,-ki bi zagotovila uspeh. To mnenje ni prodrlo. Na vsak način pa se opaža velika živahnost angleške katoliške mladine. Dokument o verskem preganjanju. »The QueenVWork«, velika revija marijanskih kongregacij v Združenih državah, ki izhaja, v preko 80,000 izvodih, prinaša zelo zanimive do-, kumente o verskem preganjanju v Mehiki in poziva, naj se Mehika bojkotira. Ameriški katoliški študentje in pater CoUghlin. Po vsem svetu je že znana socijalna kampanja, ki jo vodi pater Charles E. Coughlin po radiju in pismih. Velika večina ameriških študentov odobrava njegovo delo in je sklenila, da bo začela voditi po vzoru njegove »Union Nationale« tudi katoliška akademska mladina podobno gibanje. Evharistija In svetovni mir Evharistično gibanje mora postati odločilno za utrditev svetovnega miru. Po miru hrepeni dandanes vse človeštvo. Neštete mednarodne konference, veliko ogrodje Zveze narodov — vse hoče služiti miru. Radi pripozna-vamo vsem tem prizadevanjem večjo ali manjšo mero dobre volje in idealizma. Če ni pravih uspehov, je krivo -pač to, da so težave prevelike. Utrditev svetovnega miru je res tudi politično in piavno vprašanje, toda ni samo to. Zadnji vzroki so globlji. Resničen je pač izrek apostola sv. Jakoba: Odkod boji in prepiri (bella et lites) med Vami? Ali ne od tod: iz vašega poželenja, ki se vojskuje v vaših udih?« (4, 1.) Greh je oni zadnji vzrok, ki ruši mir. Mir namreč ni nič drugega, kakor harmonija medsebojnih upravičenih interesov neke skupnosti. V začetku človeške zgodovine je izvirni greh porušil mir med Bogom in človekom. Človeku se je zatemnilo spoznanje, oslabela mu je volja. Razumljivo je bilo, da je greh kmalu rušil tudi razmerje med soljudmi (Kajn—Abel), mir med stanovi (razredni boj), med narodi in državami. Zopetna in čim najbolj popolna orijentacija človeštva nazaj k Bogu more biti edina Arhimedova točka, ki bo človeštvu zagotavljala tiajen mir. Zato se obračajo v evharističnih dneh naše oči s tem večjim zaupanjem do Gospoda v sv. Rešujem Telesu. Saj je to On, ki je na prvi krščanski veliki petek v strašnih mukah priboril človeštvu največji mir — odpuščanje božje in s tem mir med Bogom in človeštvom. V tabernaklju in pri obhajilni mizi nas pričakuje, da bi nas prešinil s Svojo milostjo. Na betlehemski poljani so angeli oznanjali pastirčkom Njegovo rojstvo kot pričetek miru za človeštvo, toda miru, ki izvira iz slave božje, ki jo mora človeštvo izkazovati Bogu-Stvamiku. Uspešno delo za svetovni mir zahteva zato resnične poglobitve krščanskega življenja v posameznikih, v družinah, stanovih, narodih in državah. Zahteva obilne molitve za mir, zahteva velike evharistične vneme. V evharistični šoli se učimo vseh onih kreposti, katerih pomanjkanje povzroča veliko sporov in sovraštva. Stvarnik in Odrešenik naš biva pod podobo kruha. Reven se je rodil, v popolnem uboštvu je visel na križu, toda še neprimerno bolj se poniža, ko si privzame podobo kruha — da nas osreči. Ali ne bi bili srečnejši, ako bi si pogosto predočili ponižnost in ljubezen do uboštva, kakor jih nas uči Gospod! V sv. Rešnjem Telesu pričakuje Gospod ves človeški rod. — Zanj ni razlik bo bogastvu, izobrazbi, narodnosti, rasah —- vse pričakuje. Zdi se, da se prav nikjer na svetu ne pokaže skupnost otrok božjih tako jasno, kakor pri sv. Evharistiji. Tu je tudi pravir resnične krščanske demokracije. Višek sv. Rešnjega Telesa pa je ljubezen. Ne gre morda za ljubezen, ki bi hotela nagraditi zasluge, ali že prejeto ljubezen. Ne, tu triumfira naj-čistejša altruistična ljubezen. Ljubezen, ki odpušča, ki osrečuje, ki blagoslavlja. Tu zažareva ljubezen, ki je v njenem žaru izginila nekoč tisočletna krivda človeštva. Ako si priznamo, da človeštvu najbolj manjka resnične, požrtvovalne in plemenite ljubezni in da je to pomanjkanje glavna zapreka do miru, tedaj nam bo tudi jasno: le evharistično gibanje nam bo dalo trdnih temeljev za trajni svetovni mir. Evharistija in naš pokret Življenjsko okolje, ki uas obdaja, nas je tako zelo poplitvilo, da se le redkokdo poglobi v pomen Evharistije. Kakor smo že ponovno napisali, živi skoraj v nas vseh predsodek, češ pogostno ali morda celo dnevno sv. obhajilo je za tercijalke, ne pa za mladega fanta. Iz tega zveni neki strah, da ne bi večkratno sv. obhajilo moške narave razorožilo možatosti, odločnosti in moža odmaknilo od sveta in življenja. Ta strah odvrača moža in fanta od večkratnega, morda dnevnega sv. obhajila. Prav v tem je največja pogreška. Ali pa si sploh moremo misliti mladino, ki zatrjuje, da je katoliška, da je včlenjena v katoliški pokret, pa se izogiba krščanskega središča, vira krščanske obnovitvene moči —*■ Evharistije? Ne! Katoliški pokret, katoliška mladina, katoliški fant mora zajemati moči v Evharistiji! Ni drugega studenca, kjer bi mogel za katoliško dejavnost dobiti sil. Kam naj opremo naše katoliško obnovitveno delo, kje iščimo pogona in zaleta za naš apostolat? Kristusov nauk je božji nauk, samo naravna sredstva za njegov prodor in zmago ne zadostujejo! Prejem sv. oibhajila je združitev s Kristusom, z Njim, katerega nauk nosimo in razširjamo. To spoznanje pa, če smo res katoliški, nas mora z nepremagljivo nujnostjo gnati k sv. obhajilu. Sicer smo polovičarji, udarniki brez udarne moči, borci brez orožja. Evharistija je sredstvo za katoliško udejstvovanje. Če tega ne razumemo in dejansko ne upoštevamo, se sami postavljamo v isto vrsto z drugimi, zgolj člo-veško-svetnimi tokovi. Potem smole eden izmed mnogih svetnih tokov. Naci- jonalistična in komunistična borbenost se dobi z zavestjo fizične moči in številčne sile. Njih dejavnost je zmagovita na osnovi prevarjenja drugih, nasilnega pogaženja nasprotnika, hinavstva v borbi. Nate j osnovi mi nujno podležemo, tu je vedno močnejši vsak drugi pokret, ker mu ni treba izbirati sredstva. Če ostanemo mi zgolj na osnovi naravnih sredstev, je bitka za nas že v principu izgubljena. Katoličani smo zmagoviti le s pomočjo nadnaravnih sredstev, ki nam nadomeščajo ono, kar drugi z neupoštevanjem morale in poštenosti v borbi imajo. Vera v božjo oporo in pomoč je nam n u j -n a. Zato opažamo, da katoličani, ki niso razumeli osrednjega vira krščanstva in zato niso svoje dejavnosti oprli nanj, temveč ostali zgolj na ravnini naravnih sredstev, izgubljajo, izginjajo s pozorišČa življenjskega dogajanja. Povsem umljivo! Nasprotno pa vidimo, da mladi katoličani v Belgiji, Španiji in Franciji, ki $o svojo dejavnost naslonili na središče krščanstva — na Evharistijo, zmagujejo na vse j črti. Kajti Evharistija je še močnejša v borbi kot nemorala. Saj je tudi že pri nas n. pr. na univerzi podobno. Z orožjem laži, hinavstva se mi boriti ne moremo! To orožje je privilegij brezbožnih, protikrščanskih sil. Naš privilegij pa je krščanska doslednost, samozavest in odločnost, ki jo črpamo iz dnevnega sv. obhajila in intenzivnega duhovno-verskega življenja. To je osrednji vir naše moči, udarnosti in zmagovitosti. To moramo razumeti, sicer smo boj izgubili. P rotinaj močnejšemu orožju Antikrista moramo m i uporabljati na j m o 6 n e j š e o r o ž -je — Kristusa samega. Zato je osnova vsemu našemu pok ret u, vsej naši dejavnosti, vsaki naši posamezni akciji na kateremkoli področju Evharistija. To je edini močni, zmagoviti, borbeni katolicizem naših dni. Dnevna združitev s Kristusom nas bo edina napraviiaspo-sobne, zamotano življenje jasno spoznati, pravilno in uspešno se bciiti in končno — zmagati povsod, na vseh področjih danes poganskega in n e k r š č a n s k e g a življenja. Evharistija je vir katoliške doslednosti, aktivnosti in zmage! Evharistični kongres, posebno za naše akademsko stanovsko zborovanje na univerzi naj vso slovensko akademsko mladino o tem prepriča! Beseda abiturijentom in abiiurijenikam Pozdravljamo vas, fantje in dekleta, in vam čestitamo. Pozdravljamo večino izmed vas kot svoje nove tovariše in tovarišice, ki vas bo jeseni sprejela slovenska univerza in vas vzgajala — Bogu v čast in domovini v korist. Čestitamo vam, da ste z vztrajnostjo in trudom dosegli srečen konec, ki ste mislili nanj osem let. Za vami je kos lepega življenja. Zmerom se boste spominjali na ta čas, kajti nikdar več se ne bo vrnil. Vsa disciplina, ki ste jo včasi s težavo prenašali, vse težke ure v šoli in vse drobne ne-piijetnosti — vse boste pozabili in kmalu se vam bo tožilo po tovarištvu in povezanosti, ki vas je di užila vrsto let. Za vami je čas, ki vam je oblikoval značaj in nazor. Na univerzi je svodoba. Vendar tudi svoboda zahteva močnih, preizkušenih ljudi. Vemo, vi ste se okrepili in prepojili z duhom svojih društev, kjer ste vsaj po večini bili. Doslej ste živeli mirno, posebnih svetovnonazorskih trenj ni bilo med vami. Na univerzi, boste videli, je vse opredeljeno in tekmuje in se bori za zmago svoje ideje. Riez dvoma čutite, v kako težkem času živimo. Morda prav zato delate trdne sklepe, da boste naj-višji študij činiprej dovršili in da se boste izogibali vsega univerzitetnega življenja,,ki ne bi bilo z vašo stioko v najožji zvezi. Imate pa tudi dolžnosti liaprani svojemu bližnjemu, uapram narodu. Ne bi bilo niti prav niti častno, da bi stali ob strani, ko živimo v težki prehodni dobi med trhlo preteklostjo in obrisi novega življenja. Vabimo vas na bližnji kongres. Pridite tedaj v belo Ljubljano vsi: iz Maribora, Ptuja, Celja, iz Kranja, iz Novega mesta in Kočevja! Videli boste tisoče in tisoče našega vernega preprostega ljudstva, kako bo izpričevalo svojo vero. In če je kateremu izmed vas obledela podoba Stvarnikova v duši, vam jo mora Njegov triumf vi niti še svetlejšo. Spoznali boste: edino veren človek bo razumel do kraja težave teh tisočev, 011 1)0 zanje lahko največ storil. Kajti v njihovih s.reih in v njegovem bo kraljeval isti Kristus. In jeseni: vabimo vas v svoje katoliške vrste. Pridite spočiti, močni, delavni in vztrajni! Veseli vas bomo mi, vesel' vas bo narod, vesel večni Kralji Nam v pomoč, narodu v korist. Njemu v slavo boste žrtvovali nekaj časa in sil. Tega se nadeja 1 o. v e 11 s k a k a t o 1 i š k a a k a <1 q .111 s. k a 111 1 a d i 11 a. Prvo leto zaključujemo. Nakazali smo svojo pot: katolicizem, globok in dosleden, nam je osnova vsega. Naša borba gre za sloveusko ljudstvo in njegovo bodočnost. Proti židovsko-kapitalistični boljševizaciji kulture se borimo za pravo krščansko ljudsko kulturo. Proti kapitalizmu in proti komunizmu hočemo federativne korporacije delovnih stanov kot naravno upravičene nosilke gospodarskega življenja. Proti dozdevni Jjudovladi in proti absolutističnemu etatizmu se borimo za krščansko ljudsko državo! V tem je naša edina bodočnost. Naše zveze 2: mednarodnim katoliškim svetom (Kongres slovanskega in evropskega katol. izobraženstva v Pragi in v Bratislavi na Češkoslovaškem.) Naše dijaštvo in katoliško starešinstvo je kot predstavništvo narodno najbolj aktivnega in najviš-jega dela po vojni stopilo v zveze z mednarodnim katoliškim svetom. Kot predstavnika samostojne narodne individualnosti slovenske sta vstopila v mednarodno federacijo katoliških akademskih organizacij Pax Romana, ki ima sedež v Švici ter predstavlja najvišji forum katoliškega dijaštva oziroma starešinstva v Evropi. Olienem je prav naše starešinstvo in dijaštvo izredno aktivno sodelovalo pri ustanovi slične slovanske katoliške federacije, ki je predlanskim dobila svoje dokončno ime Slavia Catholica, organizatorično in idejno pa ji je dal temelj prav slovenski kongres v Ljubljani 1. 1930. Slavia Catholica je federacija, ki združuje avtonomno slovanske katoliške akademske in senioral-ske zveze posameznih slovanskih katol. narodov (ne držav!) v višjo enoto. Člani Slavie Catholice so sedaj Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Poljaki, Hrvati in Slovenci, torej vsi katoliški slovanski narodi. Po Jubilej katoliških študentov v Dublinu. Katoliški študentje dublinske univerze so opravili v marcu velike svetoletne jubilejne svečanosti. Udeležilo se jih je preko 1500 študentov s profesorji na čelu. Posebno so poudarjali svoji' poslanstvo, ki ga imajo kot potomci velikih irskih učenikov in svetnikov. Kolumbija docet! Center katoliške mladine v Medellinu, ki obstoja že 22 let, vrši znamenito socijalno akcijo. Organiziral je delavske krožke, ki štejej osamo v provinci Autio-quia 22.000 članov. Njihov tednik Katoliški delavec ima 15.000 naročnikov. L. 1934 so člani tega centra, v katerem so skoraj izključno mladi akademiki, napravili 250 predavanj. Center aktivno sodeluje pri velikem katoliškem dnevniku Kolumbije La Defense . (JEC (Groupe des Etudiants Oatho)iques) v Nancvju prireja vsako leto 'počitniški tečaj za inozemske dijake, ki še žele naučiti francoščine. Na pobudo te organizacije prireja jezikovne tečaje univerza v Nancyju. Organizacija nudi gostom vso oskrbo v lastnih prostorih, za kar je treba plačati mesečno 500 frankov (150.0 Din). 'Pečaji se vrše od julija do oktobra. Salzburger Hochschul« ochen se bodo vršili letos že petič v času oil (i. do 25. avgusta. Visokošolski tedni so prvi začetek popotne katoliške univerze v Salzburgu, posvečene sv. Trojici. Univerza, ki je bila s posebnim zakonom že ustanovljena lansko leto ter uživajo njeni absolventi enakopravnost z onimi, ki študirajo na državnih univerzah, še ne delajo v vsem obsegu. Zaenkrat ima le po-. polno . teološke fakulteto, od drugih fakultet pa delujejo le posamezni instituti, izpopolnjevala se bo polagoma, ko ,bo zadostno oskrbljena s sredstvi, ki jih zbira že nad 50 let v ta namen Kath. U n i ve rsiUits verei n. Kljub temu, da. je. n. piv..univerza že sedaj s knjižnimi.za-: kladi mnogo bolje oskrbljena-kot naša, je .razumljivo, da se v stvareh, kjer gre res za velike vsote in to zbrane s prostovoljnimi darovi, ni prenag-liti. Predmet visokošolskih tednov, ko ta mlada katoliška univerza deluje takorekoč v polnem obsegu, so vsal;o leto predavanja, izbrana iz treh skupin: teološke, nato pa še dveh iz ostalih strok znanosti, letos iz filozofske in juridične. Tako iz-, redno zanimiva ter aktualna predavanja, kakor znameniti predavatelji bodo gotovo prl-< vabili tudi letos izredno število obiskovalcev. Čeprav ima univerza v Salzburgu največji pomen za nemške katoličane, bi rekli, da ni skoraj nič manj pomembna za nas kot njihove najbližje sosede. Prav to postojanko smatrajo Nemci kot okno na vzhod . kakor je pred leti izjavil kardinal Faulhaber, in je gotovo, da bi bila prav taka institucija, do katere ne bi nikdar mogle strasti dnevnih borb, najuspešnejša vez dveh kultur ter pot k zbližanju dveh narodov. Pa v. skrajnem slučaju, če bi tudi ničesar tega ne bilo, ne more nam škodovali, če se tudi pri Nemcih nekaj naučimo, vsaj njihove silne delavnosti in njihovega velikega zagona. Treba je, da jim sle-. dimo pri izvajanju njihovih načrtov od vsega začetka, sicer jih ne bomo nikdar dosegli. Predavanja bodo obravnavala v teološki skupini: mistično teologijo; v filozofski; zgodovino kulture in religije nastajajočega krščanskega zapada; v j u r i d i č n i : na- ravno in ljudsko pravo. Nekaj znamenitejših predavateljev: Dr. Paul Simon, bivši profesor na univerzi v Tiibingenu, bo imel glavno predavanje Moderni religijozni in teološki tokovi in Cerkev . V teološki skupini: Dr. W. Oehl iz Freiburga v Švici; Dr. P. A. Mager O. S. B. iz Salzburga; Slovenec privatni docent Dr. Rudolf Jagodič, z Dunaja: Dr. P. A. Gemelli, rektor kat. univ. v Milanu, in drugi. V filozofski skupini: univ. prof. dr. Erik Peterson iz Kima. A. Dempf iz lionna, Dr. Oskar pl. Stalecki iz Varšave, P. Ivan Kologrivov S. .1. iz Pariza. V' juridični: Dr. .1. Sanler z Dunaja, Dr. II. Trimborn iz. Madrida; škof dr. A. Hudal iz Kima in drugi. Kdor želi podrobnejših informacij o potovanjih na zgoraj omenjene prireditve, ali prospektov, naj se obrne na Slov. Vlij. zvezo, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. Kemično snaženle oblek, pranje in svetleli kanje perila Fr. Šimenc Kolodvorska ulica 8 Sprejemališče: Knafljeva ulica 2 FILM Film je danes skoro najmočnejše sredstvo za širjenje idej, ki so aktualne v sodobnem svetu. Film mnogo bolj vpliva kakor tisk. Misliti jiam da število oseb, ki po vsem svetu obiskujejo kino — saj znaša 700 milijonov na teden. Prav stalnih obiskovalcev kina je 250 milj. na teden, od teh 125 milj. mladine izpod 25 let. Moči in vplivu, ki ga ima kino na moralo, kriminaliteto in sploh na duševnost mladine, je treba posvečati kar največjo pozornost. To je v preteklem letu poudaril tudi papež Pij XI. ob priliki avdijenc.e zastopnikov filmskega tiska iz vsega sveta, ki so zborovali v Italiji. Papež ni prikrival težkih skrbi, ki mu jih že dalje časa povzroča kino z ozirom na žalostne posledice, ki jih ima slab film na krščansko in naravno moralo. Neki nemški pridigar pa je označil kino kot cerkev modernega sveta. Problem filma jr za krščanstvo izredno težak. Katoličani v filmski produkciji sploh ne eksistiramo. To dejstvo je za nas zelo porazno, ker ne pomislimo. da ni preveč rečeno, resolucijah ljubljanskega kongresa je namen te federacije katol. slovanskih akademskih izobražencev: a) razvijati na podlagi katolištva individualne slovanske vrednote in tako uveljaviti slovanski element v evropski kulturi in b) prizadevati si za versko obnovo slovanskega izobraženstva in slovanskih narodov v duhu katoliške akcije in Cirilmeto-dijske ideje. Obe ti dve federaciji katoliške inteligence, prva mednarodna, druga slovanska, imata letos kongres v ČSR. Kongresa, ki se višita istočasno v zadnjih dueli avgusta in prvih dneh septembra, in sicer v Pragi, središču Cehov, ter v Bratislavi, središču Slovakov, ter na Velehradu, slovanskem zbirališču, bosta deloma manifestaciji, še bolj pa delovni konferenci, ki naj skušata v medsebojnem razgovoru in v referatih piegledati delo katoličanov, zlasti izobražencev na svetovnem polju, poiskati smernice za novo delo ter obenem navdati navzoče z novim optimizmom, ki ga naša doba tako duši. Na kongresu Šlavie Catholice ho imel referat o praktičnem sodelovanju slovanskih katoliških narodov na polju verskega zedinjevanja msgr. dr. Fr. Grivec, koreferat pa Hrvati. Ostali člani bodo govorili o temah: Poljaki o delu na polju kulturnega sodelovanja, koreferat Ukrajinci, ter Čehi o delu na socijalnem polju, koreferat Slovaki. Oba kongresa obetata, da bosta dostojni manifestaciji katoliške mednarodne in slovanske skupnosti ter da bosta rodila praktične uspehe za mednarodno katoliško sožitje in /.a slovanski svel. Praga in Bratislava vabita. Slov. akad. starešinstvo ter Slov. dij. zveza bosta po možnosti poslali na oba kongresa kar najštevilnejšo delegacijo. N ud i se prilika, da vidimo čehoslovaško republiko, zlasti glavna mesta, navežemo realne stike s Slovani, pa tudi z mednarodnim katol. svetom. Podrobnejša poročila (bodisi o programu bodisi izdatkih in potnih stroških) bo objavilo pravočasno dnevno časopisje. Slovensko dijaštvo mora pokazati moč tudi v svetu. Obtožnica Že mnogokrat smo v našem listu odločno m odkrito analizirali in ugotavljali krute posledice, ki jih povzroča na slovenski zemlji moderni kapitalizem v gospodarskem in socijalnem. pa tudi v moralnem oziru. Danes hočemo naše ugotovitve strniti v pregledno vrsto, ki naj predstavlja eno samo veliko obtožnico. Dviga jo v imenu vsega naroda slovenska katoliška akademska mladina proti zlati kliki. 1. Razen enega polindustrijskega objekta (delavska žebljarska zadruga v Kropi, ki jo je organiziral rajni ,1. E. Krek) je vsa industrija na slovenskem ozemlju v rokah posameznikov in organiziranih družb kapitalističnih magnatov. 2. Na vseh večjih industrijah je poleg zgoraj omenjenega dejstva še v pretežni meri udeležen tuj. (židovski, nemški, francoski, češki) kapital. Dobički gredo ven! 3. Plače delavstva so sramotne. Ne določujejo se niti po stvarnih možnostih, niti na podlagi dogovorov med kapitalom in delavstvom, temveč po diktatu kapitala. Tudi, ako razmere pritirajo do štrajka, se mora ukloniti delavstvo. 4. Kapital ima najetih minimalno število delavcev. Ob konjunkturi si pomaga z nadurami, produkcijo povečuje z racionalizacijo obratov. 100 tisoč slovenskih ljudi pa preklinja, obupuje, životari v neprostovoljni lenobi, propada telesno, duševno, predvsem pa moralno, ker zanj ni dela. 5. Kapital .je upropastil slovensko obrt. Dejstvo je, da so ljudje tudi danes obuti in oblečeni, a čevljarji so brez naročil, samo še krpajo, in krojači skoraj samo še popravljajo. Kapital si je osnoval Bafo . Tivar . Soko itd. Tu je tipičen primer n e s o c i j a l il e racionalizacije, ki ni uravnana po resnično stvarnih, še manj po socialnih prilikah, temveč pomeni napredek zgolj v ab-straktno-tehničnem območju. Taka racionalizacija ne prinaša sreče, četudi bi omogočila zaposlitev vseh ljudi (dejansko je ravno nasprotno), ker vodi od gospodarske samostojnosti k sistematični -prole-tarizaciji množic. To je oni materialistični tok in-dustrijalizma , ki ga v neki meri obožujeta kapitalizem na zapadu in boljševizem na vzhodu. 6. Kapital je zrušil našega kmeta s tem, da je zavrl razmah njegovega zadružništva, predvsem pa povzročil propad našega kreditnega zadružništva. Zato kapital ne dopusti, da hi kmet dobil svojo stanovsko zbornico, ker bi potem kmet, ki predstavlja ogromno večino prebivalstva v državi, utegnil kot najmočnejši o r g a n i z i r a n i faktor doseči kapitalu nezaželjeno pravilno razmerje med tržno vrednostjo industrijskih in kmetskih pridelkov. — Agrarni, veleposestniški kapital se upira pravični agrarni reformi. 7. Propad kmeta onemogoča rešitev skoraj brezupnega položaja viničarjev in poljskega delavstva. 8. Poloni kapitalističnih bančnih koncernov in eksport deviz v inozemstvu je-upropastil množice malih vlagateljev. 9. Komu služijo naše 'Trbovlje, ki predstavljajo skoraj eno tretjino naravnega bogastva slovenske zemlje? Slovensko delavstvo je moralo v teh bogatih slovenskih rovih že ponovno z gladom protestirati proti tem vnebovpijočim krivicam ! Sirite katoliški tisk! 10. Kdo ima v izkoriščanju domala vse kinematografe, da v njih z židovskim šundoni moralno zastruplja ljudstvo ter ga onesposoblja za borbo proti sebi? Monopolni kapital s filmom ruši krščansko kulturo in moralo ter s psihološko preračunljivostjo v i s I i n a m e n predvaja tudi boljše-viške filme. Na račun ljudske morale filmski kapital bogati! 11. Kapital je po večini monopoliziran. Zato poljubno diktira produkcijo in cene 12. Organizirani kapital umetno vzbuja nove potrebe« in s tem na račun degeneracije širokih ljudskih plasti polni svoje žepe. US. Izračunajte razmerje med koristmi kapitala in koristmi slovenskega delavskega, kmetskega in obrtniškega ljudstva! In vendar ‘je zemlja slovenska i n vse delo na njej slovensko! To obtožnico dvigamo proti kapitalu. V žari r egi s m o le glede naslov a , k a 111 n a j j o v loži m o. Prava slovenska mladina more biti le krščanska, ker je krščansko naše ljudstvo, naša narodna kultura in življenje. Kar pri nas ni krščanskega, je slovenskemu ljudstvu tuje. Novo življenje 1. Človeška družba je živ organizem. Zato država ni edina in absolutna družabna tvorba, temveč med vsemi le najvišja glava, ki z d r u -ž u j e vse družabne ude v harmonično celoto. ‘2. Družina, občina, narod in poklicni stan so lastuop ravni družabni udje, ki so jim pravice in dolžnosti — funkcije, dane iz lastne narave. 3. Zato mora dejanski družabni red, ako naj odgovarja naravni socijološki strukturi človeške družbe, temeljiti na tej odgovarjajoči d ec e n-, tralizaciji in samo u p r a v i. Sistem formalne, številčno-mehanične demokracije, ki temelji zgolj na številčni masi, porazdeljeni v stranke, je naravni zgradbi človeške družbe nasproten, ker ne upošteva njenega naravnega organičnega sestava. Absolutistični, državno-totalitetni sistemi (boljševizem, narodni socijalizem itd.) pa naravnost kruto zatirajo vse prvine naravno-organične družabne zgradbe (družabni udje nimajo samouprave!). 4. Ker je družba organizem, je država le ona vrhovna oblast, ki skrbi za urejenost in naravno ravnovesje med posameznimi družabnimi udi. Izvršuje pa le tiste neposredne družabne funkcije, ki že po naravi sami nesporno služijo vsem članom človeške družbe kot državljanom brez ozira na pripadnost k eni ali drugi lastnopravni družabni edinici (n. pr. obramba države). V glavnem je naloga države zgolj s u b s i d i j a r n a. Kar že po naravi spada v delokrog manjših družabnih edinic in kar morejo te brez škode za občestvo same vršiti, tega naj si država ne lasti! (Gl. Quadragesimo anno !) 5. Nosilec kult u r n i h potreb in zahtev je narod; kultura je narodna svojina. Na področju kulture se vrši dejavnost v okviru narodne skupnosti. Kulturna skrb, kulturna politika je funkcija narodnega kulturnega sveta. (Posamezniki ne morejo biti lastniki kulturnih institucij [gledališč, kina], temveč le samopravno narodno telo in kulturno-prosvetne organizacije. Kultura ne sme služiti gospodarski in trgovski pridobitnosti. O vsem tem odloča narodni kulturni svet.) 6. Vzgoja je področje, ki je skupno d r u-ž i n i, narodne m u o b č e s t v u in c e r k v i. Te družabne tvorbe v ta namen sestavljajo poseben v z g o j n i svet. 7. Nosilec gospodarske dejavnosti, urejevatelj produkcije je delovni p okli c ni stan vsake gospodarske panoge. Narod sestavlja svojo zaključeno gospodarsko celoto. Celotno narodno g o -s p o d a r s t v o vodi. družabne odnose urejuje in uravnoveša narodni s v e I vseh delovnih poklicnih s t a n o v. 8. Industrija, kjer je delo najvažnejši produktivni faktor, naj se s o c i j a 1 i z i r a: manjša naj preide v lastnino stanovskih zadrug, večja v lastnino narodne celote (narodni svet delovnih poklicnih stanov). Le nekatera podjetja, ki so v enakem interesu za vso državno celoto, naj preidejo v lastnino države (centralni državni svet delovnih poklicnih stanov). 9. Poljedelsko produkcijo vodi organizirani kmetski stan. Prodaja kmetskih produktov in. nakup proizvajalnih vodstev naj se nasloni na k m e t s k o s t a n o v s k o z a d r u ž n i š t v o. Reforma kmetskega dednega nasledstva naj se izvrši v tej smeri, da po potrebi več bratov skupno Prevzame kmetijo, da ne pride do škodljive de- litve kmetij na premajhne parcele. Viničarji in poljski delavci — k i s o s e s t a v 1 -j a j o k m e t -s k i poklicni stan —naj dobe v lastno upravo primerne parcele (kjer to ni mogoče, pa primerno povišanje mezde), da jim je tako dana možnost za osnovanje družine. Na veleposestvih naj se izvrši s m o t r e n a agrarna r e f o r m a (porazdelitev v primerne parcele). Kot načelo naj na kmetijskem področju obvelja tip srednjih posestev, odgovarjajoče ' zemeljski strukturi posameznih predelov. Kmetska stanovska zbornica naj bo uravnalec celotnega kmetskega gospodarskega razvoja. 10. One gospodarske panoge, ki že po svoji n a r a v i terjajo individualno delo, se naj organizirajo v obrti (n. pr. čevljarstvo, kroja-štvo). Tehnični napredek in racionalizacija naj se na področjih teh panog usmeri v izpolnitev teh m a 1 i h obratov. Industrija teh panog ne sme zasesti! Sploh se mora sistem industrijskih veleobratov iz naravnih razlogov omejiti le na one panoge, ki lo po svoji naravi terjajo (n. pr. izdelava strojev, avtomobilov, traktorjev, vagonov itd.). Kajti sistem veleobratov je že sam po sebi le neko »nujno zlo«, ker v so-cijalnem oziru vodi od gospodarske samostojnosti k proletarizirani gospodarski nesamostojnosti. Meja med naravno in strokovno upravičenostjo industrijskih veleobratov in obrtnih malih obratov se mora točno določiti. V e d n o ni o rajo biti p a s o c i j a 1 n i oziri močnejši od abstraktno - te h n i č n i h. 11. Prodaja se naj v načelu prenese na proizvajal c a samega oziroma na p r o d u k -t i v n e stanovske zadruge. Upravičen tip p okli c n e g a trgovca — neproizvajalca, zgolj posredovalca med producentom in konzu-nientom je le trgovec na deželi, ki posreduje one produkte, ki bi jih moralo ljudstvo sicer nabaviti v mestu. 12.-Kredit naj se organizira izključno v okviru stanovskega kreditnega z a -d r u ž n i š t v a. 18. Nastanek kapitalskih d r u ž b (akcijskih, Holding-družb, trustov, kartelov, koncernov) mora biti že v principu izključen! * Borimo so za novo, človeka in njegovega dostojanstva vredno življenje proti nenaravnosti in modernemu suženjstvu v kapitalizmu, komunizmu in v vsakem etatističnem absolutizmu! Zahtevamo naravne pravice za posameznika in vse socijalne ude človeške družbe. Proti absolutizmu in anarhimzu hočemo o r ga nizi-r a n o sv o b o d o ! Ljudstvo mora biti udeleženo v upravi in vodstvu v s e h panog družabnega življenja. Zato zahtevamo s a m o u p r a v o v s e h u a r a v n i h d r u ž a b n i h edinic! Proti privatnemu kapitalizmu, proti državnemu kapitalizmu komunizma in nacijonalnega soci-jalizma, proti fašizmu hočemo f e d e r a t i v n e korporacije delovnih poklicnih stanov kot nosilke gospodarskega življenja! Hočemo novo življenj«', v katerem neurejenost in protinaravnost socijalnih in gospodarskih ustanov in naprav ne bo ovirala rasti krščanske kulture i n m orali' ! H o č o m o k r š č a n s k o ljudsko d r - ž a v o ! Četrta božja zapoved nam ukazuje tudi ljubezen do domovine in naroda, iz katerega smo izšli. če pravimo, da je vprašanje filma vprašanje krščanstva. Saj film usmerja neštete množice ljudi, mnogim je poleg morebitnih časopisnih novic edina duševna hrana! Sedaj pa poglejmo! Samo 5% filmov, ki jih izdelajo veliki filmski centri, je nenapadalnih, s čimer še seveda ne moremo reči, da so krščanski. Vsa druga produkcija je kr&tanslvu sovražna. Trenutno obstojajo štiri velika središča za filmsko produkcijo, in sicer Hollywood, Pariz, Berlin in Anglija. Katoličanom ne zadoščajo zgolj take metode, ki bi slabe filme obsojale in jih prepovedovale, pač pa moramo za zboljšanje filma aktivno sodelovati. tire zato, da ta splošna ljudska zabava ne vpliva na duhovni razvoj ljudstva zgolj negativno, ampak da ljudstvu pozitivno posreduje moralne ni kulturne vrednote! S lem ne zahtevamo izključno verskih filmov, ampak hočemo le to, da kino nudi ljudstvu dostojno in moralno brezhibno zabavo. Popolnoma zgrešeno in dvakrat graje vredno je to, da filmska podjetja iz zgolj go-hičkarskih vidikov na stroške ljudskega moralnega kapitala s svojo produkcijo računajo na najnižje 'instinkte ljudstva. Moralno globoko zasidrano ljudstvo se mora temu upreti. Katoličani moramo ustanoviti ali lastno filmsko središče ali pa dobiti vpliv na eno izmed obstoječih. To vprašanje ni zgolj zadeva duhovščine, ampak eminentna zadeva katoliških laikov, ki se ne morejo zlahka izmakniti odgovornosti, ki jo v tem oziru imajo. To velja posebno za velike katoliške narode. Film je star 40 let. Da je tako slab, je vzrok- ta, da smo bili tu katoliki 40 let odsotni. Treba se bo zganiti! Slovenska katoliška akademska mladina je odločno nastopila proti filmu Živele žene«, ki ga je predvajal elitni kino Matica. Razlogi, ki so gnali to mladino do takih korakov, so podani v gornjih načelnih mislili o kinu in njegovem pomenu. Pripomnimo naj le še to, da je argumentacija .lutra . ki pravi, da ta film ni predvajal drugega kot prizore iz kopališč in da zaradi lega ni bolj nemoralen kot kopališča, popolnoma zgrešena. Vsak narod, vsaka doba je kopališča umaknila iz javnosti in jih zakrila pred njo. Kopališč nimamo zato, da služijo kot gledališča vabljenemu občinstvu, ampak da v primerni in dostojni obliki dajo ljudem priliko za kopanje, kakor to zahteva higijena. ZK1). družba za eksploata-; cijo nacionalne in marksistične kulture, nam je v svojem kulturnem udejstvovanju zopet servirala kulturni film »Tihi Don . Spolzka vsebina: svo- bodna ljubezen, zakonolomstvo. Pa nežna, nedolžna bitja, ki so z napetimi očmi sledila filmu!? Kaj mislite, gospodje okoli ZKD, kakšne sadove bodo rodili taki filmi? Ali naj film, ki na surov, primitiven, židovsko - fra-masonski način rešuje probleme zakona, vzgoji in vzgaja našo mladino moralno močne, dobre državljane? In nikar potem ne blatite mladine po svojem časopisju, češ da je vandalska, da nima nikakega smisla za lepoto, da ji ne gre drugega po glavi kot zabava in šport. Da, da /.KI), men culpa, mea ma- xima culpa! Nihče ne dvomi, soborno< državo. Nočemo elite zaradi elite, marveč hočemo, da bo vsak njen član moderni apostol v svojem okolju in da bo ob vsaki priliki zastopal in zagovarjal krščanski svetovni nazor. Za tako poslanstvo pa se mora človek utrjevati v viharju življenja. Razumemo svoj čas tudi v ekonomskem pogledu. Naše življenje je razburkano in ljudje ne utegnejo mnogo brati, predvsem težjih stvari. Zato so naši članki kratki in jedrnati in zato nekatere stvari večkrat ponavljamo. Hočemo, da bi naše ideje obrodile sad. Prepričani smo, da bodo. Med preteklim In bodočim Stojim« ob sklepu prvega letnika »Straže v viharju«: dvajset številk je pred nami in v njih smo vsaj približno pokazali, kdo smo in kaj hočemo. Navada je, da se človek po uspelem delu za majhen čas ustavi, se ozre nazaj, se spomni ugodnih in neugodnih okoliščin, pretehta napore in uspeli, ugotovi morebitne pogreške in sklene, da jih kesneje več ne bo napravil. Storimo tudi mi tako! Ko je novembra lanskega leta pričel list izhajati, je takoj s prvimi številkami naletel na velike ovire. Kljub mladostnemu navdušenju se nas je začela polaščati skrit, ali bomo vztrajali. Pa je šlo. Skraja smo se borili za privlačno in zanimivo obliko. Z uvedbo robnikov smo napravili velik korak naprej. Skušali smo jih polniti predvsem s kritičnimi in polemičnimi drobci. Marsikdo je rekel, da z užitkom prebere najprej ta del. A naša borba je našla nerazumevanje celo tam, kjer se ga nismo nadejali. 31 i smo n a in r e č n a pove d a 1 i n e i z p r o s e n b o j liberalnemu k a t o 1 i c i z mu, o k I e v a -n ju in kompromisarstvu (vsak kompromis pomeni popuščanje pri načelih in ne privede daleč). Mnogi izmed tistih, ki so z omalovaževanjem gledali na naše delo, so že spoznali, da se bomo katoličani samo z brezpogojno načelnostjo uspešno borili za svoje pravice. Bodočnost pa bo še vsem ostalim razodela. da je danes čas dela in ne životarjenja. Naj tukaj še enkrat kratko omenimo mladinski problem! Kakor nikoli nam tudi pri tem vprašanju ni šlo za osebe, marveč za idejo. Samo ob sebi je umevno, da smo si nabrali tudi precej sovražnikov. Slaba vest povzroča bojazen, iz strahu se porodi sovraštvo. Naš list je mnogim, predvsem marksistom na univerzi, skeleč trn v peti. Pravijo, da smo fanatiki in reakcijonarji. Če je fanatizem doslednost v načelih in reakcijonarstvo volja, ostati katoliški, smo mi na to ponosni. Obljubljamo marksistom, da bomo odslej še z večjo pozornostjo zasledovali njihovo delo in opozarjali na nevarnost, ki preti slovenskemu narodu. Ne bodo nas ovirali še tako podli napadi, kajti naša pot je ravna. »Straža v viharju« je metla in mi smo pri- pravljeni. da bomo odločno pometali tudi pred svojim pragom. Nikakor ne tajimo, da tudi pri nas katoličanih ui vse v redu. Razume se, da nam to bolj ali manj škoduje. Ne bomo trpeli, da bi se sovražniki z našimi pogreškami borili zoper nas. In če hi na primer med kinom na Kodeljevem in ostalimi ljubljanskimi kinematografi bila razlika samo v vodstvu in ne tudi v filmih, mi bomo udarili po obojih. Nekateri gredo mimo našega zdravega pokreta z očitkom, da so naši članki anonimni. Ne izgubljajmo besed! Slovenci smo že sicer tako maloštevilni, stisnjeni skupaj in opredeljeni, da se vsaj po imenih, če že ne osebno poznamo med seboj. In vrednost posameznika se neredko sodi po imenu. Radi bi, da bi se sestavki tehtali po vsebini in no po piscih. Sicer pa smelo vprašamo: Komu bi podpisanost člankov koristila in komu anonimnost škoduje? Honorarjev Itak ne dajemo. In — ali niso nepodpisani članki zmerom izraz širokega kroga in ne posameznikov? — Zavedamo se, da bi odločno pisanih i n podpisanih člankov težko dobili v taki meri. To pa bi bila listu z udarno vsebino smrt. Že sam ZA POLETJE k n pite nogavice, rokavice, s ra j c e, kravate, žepne robce, modne in športne potrebščine itd. naj ce n e j e pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA Za vodo (blizu Prešernovega spomenik«) Akademiki 10% p o pust ! Evharistija je osrednji vir vse katoliške dejavnosti. Zato je evharistično življenje osnova našega pokreta. Če odmaknemo to osnovo, je naš katolicizem prazna beseda, zgolj krilatica, sistem brez duše. Evharistični križi, ki stoje po naših slovenskih hribih in gričih, pričajo, da je ljudstvo, ki na tej zemlji prebiva, krščansko in da si svoje vere ne bo dalo vzeti. ŠE NEKAJ »Naš kruh«, izdal evharistični odsek za akademike. Str. 138. V knjigi so zbrani referati, ki so jih imeli različni predavatelji na evharističnem tečaju za akademike (25.—26. marca). S tem je tudi naša inteligenca doprinesla svoj duhovni dar k proslavi evharistije. Relerati sijajno pojasnjujejo odnos Evharistije do problemov našega časa. Študentje iz kamniškega sreza so v Binkoštih 9. junija imeli občni zbor. Oživili so svoje počitniško društvo »Bistrico«. Društvo je bilo faktično ustanovljeno že takoj po vojni. Pa se je po nekaj letih zaradi neagilnosti članov razšlo. Poživili so ga zopet 1. 1927. Pa je po triletnem delovanju zopet zaspalo, ker je menda zmanjkalo sposobnih študentov, ki bi ga vodili. Letos so pa nekateri uvideli, da bi ne bilo n&pak, če bi imeli študentje zopet svoje društvo, ki naj bi posredovalo, da zaživijo med nami študenti iz kamniškega okraja ponovno osebni stiki in srčna prijateljstva. Kar bi društvo v naših razmerah moglo nuditi, bi vsem nudilo. Ker Bistrica uradno ni • bila razpuščena, smo si priskrbeli njena pravila, ki so pa bila na občnem zboru v toliko spremenjena, da smo se prilagodili sedanjim zahtevam oblasti in študentov. Za oživljenje naše »Bistrice« sla se precej trudila tovariša Lipovec Vinko, stud. fil. ter Škofič France. Na občnem zboru :>zopet oživljene Bistrice« je bilo navzočih tudi nekaj članov bivše »Bistrice«, ki so s tem pokazali, da jim je všeč naše započeto delo. Izvoljen je bil naslednji od-# bor: predsednik tov. Škofič’ France, stud. tecli., podpredsednik lov. Sluga Lojze, stud. agr., tajnica lov. Breznik Marija, stud. fil., blagajnik tov. Sušnik Pavle, stud. til., odbornik za organizacijo tov. Trobevšek Jože, cand. iur. Zato odbor vljudno vabi vse študente iz kamniškega sreza, da se vpišejo v naše počitniško društvo. Cas je danes tak, da nujno zahteva opredelitve, predvsem v smislu kulturne orijentacije. Naša katoliška orijentacija mora postajati močnejša, mora dobiti novih moči in te pričakuje od vas, tovariši. Današnji čas jo že tak, bodočnost kaže na to, da si moramo zelo vroče seči v roke in iti na delo za našo skupnost, za naš narod, ki potrebuje močno novih in mladih moči. Pridite z močnim in zdravim hotenjem v našo sredo, pridite s pripravljenostjo in dovzetnostjo za vse dobro v naše vrste. Študentovski tisk na zagrebški univerzi. Zagrebški akademiki izdajajo tri liste, kar odgovarja trem glavnim tokovom med zagrebško akademsko mladino. Hrvatski narodni akademiki izdajajo list Alma mater«. Pri tem sodelujejo tudi hrvatski katoliški akademiki. Jugo-slov. nacionalistični akademiki, ki študirajo na zagrebški univerzi, izdajajo »Študentske no-vine«, tretji list pa je »Novi študent«; izdaja ga radikalna marksistična grupa. Kakor smo zvedeli, nameravajo izdajati prihodnje leto hrv. kat. akademiki okrog akademskega križarskega bratstva >Mahnič« radikalno katoliško študentovsko glasilo. »Pax Romana«, osrednja organizacija katoliškega dijaštva, ki združuje v svojih vrstah sedaj že akademsko katoliško mladino vsega; Sveta, bo imela letos svoj vsakoletni kongres prve dni septembra na Češkoslovaškem. Zlasti v zadnjem letu se je organizacija znova močno dvignila, ker so se ji pridružile vse katoliške dijaške organizacije južnoameriških ter nekaterih azijskih držav. Prav v zadnjem času so prijavile svoj vpis celo katoliške organizacije kitajskega dijaštva. Tik pred zaključkom so tudi pogajanja za vstop mehiških katoliških dijaških organizacij, ki pa bodo z ozirom na njihov nad vse težavni položaj oproščene od izpolnitve vseh predpisanih formalnosti. V Mehiki namreč je zlasti di-jaštvo, ki je skoraj stoodstotno organizirano v katoliških krožkih, izpostavljeno vsemu najstrašnejšemu preganjanju. Kakor je Straža« že poročala, so prav v dijaških vrstah mučenci razmeroma najštevilnejši. Pristop teh mučeniških organizacij k >. Pax Romani« bo gotovo še bolj ojačil že itak nadvse marljivo in nesebično delo organizacije ter ji prinesel novega blagoslova. Delovanje ;Pax Romane« je visoko vzvišeno nad nivo tre-notriih sporov in nesporazumov med narodi. Organizacija se ne spušča v tok dnevnega političnega življenja, temveč nemoteno od vseh zunanjih dogodkov skuša prenoviti človeštvo v duhu krščanske obče-stvenosti, v duhu katoliške nadčasovnosti. Le iz tega duha, ki naj bi znova zavladal svetu, mu more vzkliti tudi znova časna sreča in blagostanje. V tem oziru bo za delo te organizacije zlasti pomemben letošnji njen svetovni kongres, ki se bo bavil s temo prenovitve osebnosti. Čim bolj je svet za-kovan v vse tostranstvo, minljivo, tembolj je treba, da se katoličani in zlasti katoliška inteligenca dvigne v višave, _ k Luči, kjer bo našla pot in izhod iz težkih dni. V organizaciji se je v zadnje mčasu izvršilo par sprememb; težka je izguba nemških katoliških organizacij, ki ne morejo več biti . članice >Pax Romane«, odkar so se fnorale organizirati na brez-konfesijonalni osnovi. K že obstoječim sekretarijatom* (so-cijalnemu, tiskovnemu, medicinskemu itd.) se je v aprilu pridružil nov, juridični, katerega vodstvo so prevzeli Holandci. Vodstvo socijalnega sekretariata pa je prevzel organizator luksemburškega kongresa in znani socialni delavec msgr. dr. Lambert Schaus. V organizaciji, katere centrala se nahaja v Fribourgu v Švici, smo bili Slovenci vedno z vso ljubeznijo sprejeti ter bi imeli tudi v bodoče še možnost, da se uveljavimo več kot proporcionalno našemu številu, kakor se nam ponekod tako rado dogaja. Kulturni boljševizem se je zagrizel v naše narodno telo: v njegovi službi so revije, založbe, film. Zato organih zirajmo močno Krščansko protikomunistično fronto! urednik mora slišati marsikatero trpko. Zato bomo pri anonimnosti ostali. Opiramo se predvsem na naše zdravo kmečko podeželje. Dobro vemo, v kako težkem času živi naša slovenska vas, saj smo katoliški akademiki v veliki večini tam doma. Tamkaj se ne širi pogubni materijalizem in naši preprosti ljudje ne poznajo fraz. Prosimo vse naše tovariše akademike, naj se nam pridružijo: pojdimo poleti s popotno palico po slovenski zemlji, poglabljajmo se v naš problem in poslušajmo iskre--ne b e s ed e kmetov in delavcev. Ko bodo videli, da se zanimamo zanje in da jim skušamo pomagati, bo izginila mržnja do iz-obraženstva, ki se ponekod upravičeno kaže. P o j d i m o zlasti v naše šibke pokrajine! Ali važnega dela, ako bi drugo lisi vrsto člankov, podprtih datki, o Slovenski Krajini, Halozah, o Suhi in Beli krajini? gospodarsko bi ne napravili leto prinesel naš s statičnimi po- ,,Stfraža“ hoče vzdramiti vse slovenske katoliške sile. Zatfo jo podprite! Obračamo se seveda do vseh prijateljev, naj nam povedo svoje mnenje o listu. Nekateri z dežele pišejo, da so naši članki težko razumljivi in da so pisani samo za akademike. Ta očitek je nekoliko utemeljen in ga bomo po možnosti upoštevali. Ne moremo pa tajiti, da je »Straža v viharju« v prvi vrsti dolžna udarjati tam, kjer je nevarnost največja: na univerzi, kjer se vzgaja naraščaj izobraženstva. Imamo laskava priznanja ljudi, ki so za naš narod mnogo, mnogo storili in žrtvovali. Imamo nasprotnike. Naša pot je odločna. Čas, ki ga žrtvujemo za delo pri listu, je dragocen. Odtrgati si ga moramo od študija. Nimamo in tudi ne iščemo koristi. Uspehi, ki smo jih že in jih še bomo dosegli, nam bodo najlepše za- doščenje za vse žrtve. Kdor se zaveda, da je naš pokret potreben, in čuti, da smo izpolnili veliko vrzel v slovenskem katoliškem življenju, naj se nam pridruži? Vemo, da bo v jeseni armada stražarjev še enkrat tako velika. In tedaj bomo z božjo pomočjo nadaljevali, začeto delo v blaginjo države in katoliškega slovenskega naroda. Hvala vsem, ki so nas že razumeli in so z nami v isti vrsti! Na svidenje! O *?? Slovenska mladina — Tvoja je „S4raža“! »Norme krščanstva, na katerili je zrasla evropska kultura, so za našo dobo anahronistične in škodljive. Torej jili uničimo!« Temu geslu sledijo lože in kominterna. Gostilna »Zadružna klet” - Kongresni trg »Svoji k svojim!“ Izdaja konzorcij »Straže«. (Anton Tepež) Urejuje Vinko Beličič 116 Tiska Jugoslovanska tiskarna. (K. Ceč)