Velja za Tie leto [Najtežji slovenski dnevnik 1 v Združenih državah i J_ TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 165. — ŠTEV. 165. . . $6.00 - - $3.00 B Zrn New York celo teto - $7.00 2a inozemstvo ceAo leto $7.00 Za pol leta • GLAS r List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United State«. Iss jed every day cxccpt S-r i-ijs and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York. N. Y-, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, TUESDAY, JULY 16.1929. TOREK. 16. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. 9 NARODOV NAČRT ARISTIDA BRLANDA GLEDE ZDRUŽENE EVROPE DOBIVA VEDNO VEČ PODPORE ZDR. DRŽAV EVROPE Zadeva bo predložena meseca septembra glavnemu odboru Lige narodov. — Med državami, ki ki podpirajo Brianda, sta tudi Jugoslavija in Italija. — Stališče MacDonaldove vlade ni znano. Konservativna vlada je bila proti načrtu. DELAVSTVO MED SEBOJ Unijski možje so napadli upravo ter jo prisilili, da je zatvorila rov. — Načrt je bil kapitaliziran s 30,000 dolarji. DANA. Indiana, 15. julija. — Eksperiment, da bi delavci lastovali in obratovali Bono premogorov, je dovedel do velikih sporov. Skupina bivših unijskih premolar j ev je prevzela zapuščen rov. Delali so na temelju načrta, da so vsi gospodarji in da bodo vsi deležni dobičkov. Vsak delavec je moral podpisati gotovo množino delnic. ŽENEVA, Švica, 1 5. julija. — Francoski zunanji minister Aristide Briand je sestavjl natančen načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope. Po njegovem mnenju si zamorejo evropske države le na ta način pomagati v ekonomskem oziru. Načrt namerava predložiti meseca septembra skupnemu odboru Lige narodov. Združena Evropa naj bi bila osnovana po vzorcu Združenih držav ameriških. To bi bilo velikega pomena za gospodarski napredek in za izkl j učenje vojne nevarnosti. Za Briandov načrt so se dosedaj zavzele: Nemčija, Italija, Poljska, Cehoslovaska, Jugoslavija, Romunska, Grška, Belgija in Avstrija. ' Edinole Anglija je ostala hladna. n i i • i • i a l • • • v i ii dolarja na dan več kot pa unijsqi Dokler je bila v Angliji se konservativna vlada delavcl na krmilu, je Briandov načrt odločno zavračala, \ dočim stalisče sedanje delavske vlade ni znano. Briandu povzročajo glavne težkoče tri države, namreč Anglija, Rusija in.Turčija, kajti te tri države so deloma evropske, deloma pa niso evropske, izključiti jih ne more, cepiti pa tudi ne. Briand je baje sestavil svoj načrt v soglasju z nemškim zunanjim ministrom Stresemannom. MEHIŠKI FANATIKI SO SE POMIRILI ANGL. KRALJ ŽE TRETJIČ OPERIRAN Unijski premogarji so skušali utavitl to podjetje, češ, da ne plačujejo Bono majnarji po unijski lestvici ter da s tem škodujejo trgovini. Nadalje baje škoduje to delo za nižje plače unijskim mezdnim zahtevam. Prodaja premoga jo nižji ceni škoduje onim premogovnim baronom, ki plačujejo unijske plače. Delavci v Bono rovu trdijo, da prodajajo svoj proizvod po tržnih cenah ter zaslužijo pri tem dva Načrt je bil kapitaliziran s svoto 30,000 dolarjev. 28. junija je prišlo sedemsto u-nijskih premogarjev iz bližnjih polja k Bono premogovniku. Prerezali so telefonske žice ter ustavili ventilacijske veternice, vsledčesar so morali majnarji prenehati z delom. ŽGANJE V DRŽAVNIH SKLADIŠČIH Ce je v državnih skladiščih manj kot deset milijonov galon žganja, bodo morali nakuhati nove zaloge. SEDEM ŽRTEV VIHARJA Po državi Missouri je divjal velik vihar, ki je v Moselles zahteval sedem človeških žrtev članov ene družine. EKSPLOZIJA V PHILADELPHI JI RUSI HOČEJO NAPASTI KITAJSKO Požar je zanetil več ton dinamita, spravljenega v skladišču reki. — Raz- Vsa sovjetska republika strelbo je bilo slišati na ie ogorčena vsled zaple- milje daleč. Mehiška lig* za versko Kralju so odstranili nekaj obrambo skuša na miroljuben način doseči pravice katoliške cerkve. MEXICO CITY, Mehika, 15. julija. — Narodna liga za versko o-brambo je izdala danes splošno povelje na vse svoje člane, na opu-ste vsa nadaljne sovražnosti proti vladi, ter s tem odkrito priznala, da je pospeševala in vodila versko vstajo v zadnjih treh letih. S tem to potrjene prejšnje izjave verskih oblasti, da ni imela cerkev kot taka nobenega stika z oboroženim programom vLige. Manifest Lige je podpisal tajnik Jose Tello ter rekel, da je dozorel čas, ko je treba odložiti orožje ter sprejeti nova sredstva, da se izno-va ustanovi pravice cerkve v deželi. Vsi člani Lig« ter tudi oni, ki so se udeležili t&koivane "cristerc" vstaje so dobil) navodila, naj prenehajo s sovražnostmi ter se v polni meri poslužijo prednosti ugotovila predsednika Portesa Gila. ki daje vsakemu pravico zahtevati iz-premembo v ustavi. Člani Lige so bili pozvani, naj prosijo kontrea, naj izpremeni državne postave, ki se tičejo cerkvc. nagnitih reber. — Operacijo je kljub svoji starosti izredno dobro prenesel. LONDON, Anglija, 15. julija. — Vsa Anglija se je danes oddahnila, ko so zdravniki objavili, da so vtre-tje operirali angleškega kralja. O-paracija je bila težavna, pa se je iz-borno posrečila. Kralj jo je kljub svoji visoki starosti dobro prenesel. Na desni strani prsi so mu odstranili dvoje reber in tako napravili pot, da se bo lahko odtekal gnoj, ki se je nabiral pod brazgotino, ki je/os tal a izza operacije,-katera je bila izvršena zadnjo zimo. Spomladi je bil drugič operiran. Operirala sta ga dr. Hugh Mac-Rigby in dr. Wilfred Trotter. Unijski premogarji so nekatere grdo pretepli, nekateri so pa pravočasno pobegnili. Odtakrat naprej ni rov več o-bratoval. Proti linijskim premog ar jem je bilo izdanih petdeset zapornih povelj. Uradniki United Mine Workers so izjavili governerju Leslie-u, da nima unija nobenega opravka z izgredom. y i Bono premogarji so naprosili za unijski čarter, a njih prošnja je bila zavrnjena. WASHINGTON, D. C., 15. julija. Prohibicijski komisar dr. Doran, bc pričel prihodnji teden čekirati zaloge žganja v državnih skladiščih. Vsega žganja bi moralo biti v skladiščih petnajst milijonov galon. Toda nekaj so ga popili, nekaj so ga pokradli, nekaj ga je steklo po tleh itd. ✓ Zastopniki distilerjev trdijo, da je sedaj v zalogi le še n„. ako sedem milijonov galon žganja. Ce ga je samo deset milijon ga-lonov ali manj, ga bodo morali začeti zopet kuhati, da se zadosti medicinskim zahtevam po predpisani štiri letni dobi. Žganje mora namreč ležati štiri leta v sodih, predno je dobro za zdravniško uporabo. Krajevna poročila glede množine žganja v različnih delih dežele bodo dospela v Doranov urad do konca tega meseca. Na leto se porabi v zdravilne svr-he nekako poldrugi milijon galon žganja. Če bi ne bilo nič pokradenega in bi se ga nič ne usušilo, bi trajala zaloga desetih milijonov galon le nekako šest let. Zdravniki pa zahtevajo, da je žganje ki ga predpisujejo bolnikom, štiri leta sta.o. Vsledtega je skrajni čas, da se prične s kuhanjem. BRZOVLAKI MED ANTWER-PENOM TER BERLINOM BERLIN, Nemčija, 15. julija. — Rekonštrukcja starih potovalnih sredstev med centralno Nemčijo in Belgijo, je bila dovršena, ko so zopet pričel voziti ekspresni vlaki med Antwerpenom in Berlinom. Služba je zopet uvedla udobnosti za trans-atlantiške potnike, ki so se pred vojno splošno posluževali te ugodnosti. MOSELLO, Mo., 15. julija. — Nad tukajšnjim krajem se je včeraj utrgal oblek, kar je povzročilo veliko povoden j in opustošenje. Na Bourbon mostu, ki vodi preko Maramec reke, se je nahajalo sedem oseb v avtomobilu. Avtomobil je padel v vodo in vseh sedem je utonilo. Tako je sporočil coroner Thomas Shafter iz Union. Mo Vsi ponesrečeni so bili člani ene družine. Dve trupli ponesrečenih so našli kmalu po završeni tragediji, in coroner je organiziral skupino, o premij eno z mrežami, da najde o-stale. Utonili so: William Beckmann iz St. Louisa, njegova žena, trije otroci, njegova tašča in svak. j ...... ......... j ! PHILADELPHIA. Pa.. 15 julija, j V bližini Delavare in Green Streeta j se nahaja pier štv. 4. kjer je bil t nagromaden dinamit. V bližini je j izbruhnil požar, vsled česar se unel dinamit in eksplodiral. Detonacijo je bilo slišati na milje in milje daleč. Skoro vsa požarna bramba mesta je prišla na pomoč in dolgotrajnemu prizadevanju ognjegas-cev se je posrečilo požar omejiti. Dim je omamil več ognjegascev, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Dim je pokrival ves centralni del mesta. Obseg škode ni določen, vendar se domneva, da je precejšnja. PAPEŽ ODLIKOVAL NEMŠKEGA POSLANIKA i RIM, Italija, 15. julij?a. — Ko | je bil podpisan konkordat med , Prusijo in papeževo državo, je podelil papež nemškemu zastopniku pri Vatikanu veliki križ reda Piano najvišje odlikovanje, ki ga more podeliti kakemu diplomatu. 46 KAZNJENCEV POBEGNILO V ENEM LETU IBN SAUD ZMAGOSLAVEN V VOJNI JERUZALEM. Palestina, 15. julija. — Ibn Saud, kralj Nedžasa in Hedžasa, je zmagal v odločilni bitki nad Wahabi vstaši katerih je bilo 700 ubitih. . Sile kralja je vodil emir iz Haas-se, in smaga je povzročila veliko veselje v Riddždah, glavnem mestu Nedžasa. Zadnji četrtek se je glasilo, da preti Ibn Saudu resna vstaja v Nedžasu in najbrž tudi v Hedžasu. Židovska brzojavna agentura je izjavila, da so se tri arabska plemena uprla proti kralju ter mu napovedala boj do trpkega konca. 725 VOJAKOV P0MIL0ŠCEN1H PARIZ, Francija, 15. julija — O priliki včerajšnjega narodntgai praznika je predsednik Domergue pomilostil 725 vojakov, ki so bili obsojeni na daljšo zaporno kazen. SPREJEM AMERIŠKIH AY1JAT1K0Y PRI PAPEŽU RIM, Italija. 15. julijo. — Papež Pij je sprejel včeraj ameriška avijatika Rogera Williamsa ter kapitana Lewisa Yanceya, z vsem sijajnim pompom, ki odlikuje vse vatikanske cerimonije. Pozdravil ju je prav dobrotno ter naravnost o-četovski. Papež je čestital avijatikoma k njunemu uspehu ter jima želel pomoč božjo pri vseh bodočih podjetjih, kateia bi poskusila za napredek avijatike. Podelil jima je apostolski blagoslov ter ju prosil, naj ga sporočita svojim družinam ter vsemu ameriškemu narodu. njenja kitajske železnice. — Arm a dno glasilo zahteva mobilizacijo . MOSKVA, Rusija, 15. julija. — Po vsej Rusiji je čuti rožljanje o-rožja, dočim sovjetska vlada čaka odgovora na ultimatum, ki ga je poslala kitajskim in mandžur-skim oblastim ter zahtevala takojšnje uravnanje spora, ki je nastal vsled zaplenjenja iztočne železnice v Mandžuriji. Na Kitajsko se Jezi ves ruski na-narod. Prva poročila o zadregah med obema silama so bila objavljena šele v soboto, a novice o tem so se razširile z bliskovito naglico po vsej rasženi republiki. Položaj je postal še bolj oster, ko je dospel v ) Cito prvi vlak s sovjetskimi iz-j gnanci iz Mandžurije. | Nekateri uradniki so morali tako hitro odpotovati, da niti svojih družin niso mogli odvesti seboj. V Mandžuriji' so aretirali skoro tisoč sovjetskih uradnikov. Sovjeti so v svoji poslanici iz-I razili svoje prijateljstvo napram ; kitajskemu narodu a odločno po-{ udarjali, da bodo morali poseči po drugih sredstvih za zavarovanje f svojih postavnih pravic, če ne bo bo mogoče miroljubno uravnati problema. Sovjetsko armadno glasilo "Rde-j ča "Zvezda" je posvarilo Kitajsko 1 imenu boljševiške armade. | List poudarja potrebo takojšnje mobilizacije in oborožitve delav-! cev. VČERAJ JE BIL SVETI SWITHIN rojaki, naročajte se na "GtA8 n AROV A ^NAJJEfi Ji B DNEVNIK OSSINING, N. Y., 15. julija. — Korekcijski komisar Raymund Kieb iz Beacona, je objavil številke, ki kažejo bege iz sedmih državnih zavodov ter so izvanredno nizke. V preteklih dvanajstih mesecih je pobegnilo L? Jetnišnic dvajset jetnikov, kojih devetnajst so zopet ujeli, dočim je eden ie danes profit. Le jetniAkih farm, kamor pripuste le "trusttes", je bilo vsega skupaj dvnjset begov. HAKODATE JE VULKANSKO OZEMLJE Hakodete "Gilbraltar Japonske", leti nekako 25 milj južno od gore Komagatake, aktivnega vulkana, ki je le vedno ovit v vulkanski dim vsled zadnje erupcije. Hoktide, otok, na katerem leži Hakodate, leži severno od japonske celine ter je pokrajina potresnih noenirov, kot sploh cela Japonska. "IT "SOUTHERN CROSS ' BO POLETEL IZ LONDONA V N. Y. "Southern Cross", prvi aeroplan, ki je preletel Pacifični ocean, bo prihodnje dni poletel iz Londona v New York. Pilota Charles Kingsford Smith in C. T. P. Ulm sta izjavila, da ju niso zadnii neuspehi avjiatikov čisto nid preplašili. Aaeroplan je v dobrem stanju, in odletela bosta, kakorhitro bo dovoljevalo vreme. KONFERENCA GOVERNER-JEV V CONNECTICUT NEW LONDON, Colin., 15. julir j a. — Tukaj so se sestali governer-ji 27 držav, ki se bodo udeležili eno-indvajsete konference governerjev, katera se%prične jutri. Governerji so gostje John H. Trumbulla. Konferenco bo trajala štiri dni. 99 AMERIKANCEV JE ODPOTOVALO V RUSUO BERLIN, Nemčija, 15. julija. — Danes je odpotovalo s posebnim vlakom v Moskvo 99 ameriških tr-£ivcev, akademikov, urednikov, znanstvenikov in. tehnikov. Njihovo inšpekcijsko potovanje po Rusiji bo trajalo mesec dni. DR. SOLF POSTAL ČASTNI DOKTOR PRAVA HEIDELBERG, Nemčija. 15. julija. — Tukajšnja univerza je imenovala danes častnim doktorjem dr. Solfa, bivšega nemškega poslanika na Japonskem. Včeraj so praznovali dan svetega Switbina. Soglasno s tradicijo prinaša* ta, dan "fcrijo v vremenskih razmerah, kajti neka legenda iz IZKOPAN STARI INDIJANSKI "CANOE" MIDDLETOWN, N. Y., 15. julija. Delavci, ki so čistili zemljo v bližini bojnega polja MinLsink v Sul-dCveteg^. stole,tja izjavlja, da bo de- ! Uvan okraju, so našli starodavni ževa^fia^estano'štirideset dni, če'indijanski "canoe". ko p^jOtež na Sa dan. \ Našli so ga v globini dvajsetih StevUke, katere so sestavili vre-j čevljev,v York jezeru ter Je izvrst-menslu proroki tekom dolge vrste no ohranjen. Razstavljen bo tekom let, pi ne soglašajo s to -napovedjo.1 sloves.iostf o ^prilik! proslave. ENAJST UČENK SE JE SMRT NO PONESREILO TEGUCIGALPA, Honduras, 15. julija. — Ko so se vračale učenke s nekega piknika, se je prevrnil bas ter padel po pobočju v reko. Enajst učenk - je bilo na. - mestu usmrče-nih, 22 pa težko poškodovanih. OCE SLEDIL SINU _I_: DUNAJ, Avštrija. 15. julija. — V soboto se je ustrelil tukaj sin slavnega pesnika Hugona Hoff-mannsthala. Včeraj se je vršil pogreb. Ko se je vrnil oče s pogreba, je odšel v svojo sobo in se zakleni. Ker se ni odzval klicanju, so vdrli vrata ter ga našli mrtvsga. Zadela ga je srčna kap. SLAVNI NEMŠKI ZGODOVINAR UMRL DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-' | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem i ceniku: Din. v Jugoslavijo i • 600 ...... $ 9.30 Lir 100 1,000 ........ $ 18.40 • 100 3,600 $ 46.75 ' M 800 6,000 ........ $ 30.60 <• 600 10,J00 ........ $180.00 1000 v Italijo 9 1.71 |54.2ft Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »mo vsled sporazuma s naiim svbbosk 9 »tarom kraju v stanu mižati pristojbino ta taka itpla&Ha od 3% sa 1%. BERLIN Nemčija, 15. julija. — Znani zgodovinar profesor Hans Delbrueck, ki je poučeval zgodovino na berlinski unverzi, Je umrl v f-S starosti osemdesetih let. -■ Predsednik Hindenburg je obiskal njegovo vdovo ter* ji Izrekel broje sožalje. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; - za $50 $1; za $100 V- $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navaden«, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka čilih priporočamo, da se poprej s nam cporasnmet* glede IZPLAČILA PO POŠT) SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREM VEONIS f§ i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EA S PRISTOJBINO 75o, SAKSER STATE BANK ■ ca ogbtllAndt st&bbt, * ' ToUphomos Bormlaf NHW 3TOS3C, K. X 0300 'GLAS NARODA" NEW YORK. TUESDAY, JULY 16, 1929 The LAKG EST SLOVENE DAILY In U. S. A. ff Glas Naroda rjmm D opisi. Owned and Published by SLOVENXC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Yellowstone Park, Wyo. Mnogo pozdravov iz Yellowstone Parka celemu uredništvu in vsem čitateljem Glas Naroda pošilja uda-ni Anton Šubelj. Porterville, CaL NOVICE IZ SLOVENIJE Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cclo leto velja list za Ameriko Jn Kanado ...........,..................$6.00 Za pol leta.....................................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto _______$7.00 Za pol leta ...................................43.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, Drobimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAHODA", 216 VV. 18th Street, New York, N. Y, Telephone: Chelsea 3878 ii'iiiitiirmiiiBBmi« iiaaiair^wiBiiiinaflitMa Slovenski pionirji, ki so orali trde brazde na ameriški celini, padajo v grobove, drug za drugim Pred kratkim srro bili obveščeni iz Oaklanda, da je v San Franciscc preminul dne 24. junija tega leta Jože Kočevar. Bil je tam pokopan po katoliškem obredu na Holycross Cemetery. Jože Kočevar je bil rojen v Ru- i četni vasi pred 70 leti. i tudi kanal. Da si ljudstvo pomaga i iz te zadrege, postavlja vsako leto več "pumping plants". Najnovejše sesalke fpumpe), pravilno postavljene s pomočjo električne moči, vlačijo iz globine zemlje vodo na površje. Tako "pumping plant" sem tudi jaz postavil pred par meseci. Ker pišem naslednje iz lastne prakse, vam obenem tudi podam sliko cali-fornijskega farmerja, ki se peča 2 irrigacijo. To spomlad sem sklenil sam pri sebi: — Pumpo "moram postaviti, ker primanjkuje vode v kanalu, ali pa ostane prazen najboljši del poravnanega zemljišča. Rečeno, storjeno. Napravil sem : načrt ter storil potrebne korake NAROČEN TAT n Ručetna vas meji na semiško ter ] vstran tega. Delo vrtanja je vodil črncmeljsko faro in spada v žup- ! r°Jaic Martin Simonič, ki je na gla-nijo Črnomelj. Ker mi je baš pri- BREZPRAVNOST DELAVCEV šlo na misel življenje mladih let, ko smo si fantje vsako nedeljo stavili vprašanje: — Kam gremo dane.4: k sv. maši? Ali v Semič ali v Črnomelj? — smo rekli ponavadi: — V Semič. Prvič, ker je bila ta pot su kot najboljši "well-driller" v celi dolini. Zavrtal je 14-palnčnc luknjo 195 čevljev globoko, za kar je potreboval 142 čevljev dvojnega jeklenega "casing", ki ga je potem na več mestih v prvi in drugi "strati" s težkim orodjem prerezal. Kar je pod "casingom" imenujejo tu- Znriuji r-aS s<» ne sliši dosti o stavkarskem gibanju v J« ksfilni industriji po južnih državah, s tem pa še ni rečeno, da so štrajki uravnani. V Klisalwthtonu j«* vse mirno. Mirujejo tudi v niji ter čakajo procesov, ki se bodo vrnili koncem julija pmti nekaterim stavkarskim voditeljem. V drugih okrajih, kakor naprimer v Ware Shoals in drugih tovarnah Južne Caroline se pa stavka nadaljuje. 1'nited Textile Workers of Amerika vodijo tam dosti iiolj^i in vztrajnejsi boj kot bi ga bilo pričakovati z ozimni na obstoječe razmere. Sta v kar ji imajo celo kopico organizatorjev, podpirajo jih pa tudi unijski voditelji v južnih državah. V Ware Shoals je deloval v interesu štrajkarjev tudi osvetil brzojavki isto pozf>most kot je po>večam vsem sporočilom takega značaja. John (i. Hi-chards, governer. Ta nesramen odgovor je razkačil tudi pristaše Ameriški' Delavske Federacije. Apelirali so na predsednika Greena, ki je obljubil, da sc l><> v tej zadevi posvetoval s Hoover jevo administracijo.i Posvetovanja naj bi vršila že prihodnje dni v zve-' znem glavnem mestu.» Oblasti bodo morale nekaj ukreniti, dasi si ne bodoi upale, kar meni nič, tebi nič. napovedati boja teroristični bandi v južnih'državah. Najbrž si bodo prizadevali skleniti ž njimi tak ali tak sporazum. Sporazumu, sklenjenemu na pametnem temelju, bi ne mogel nihče nasprotovati. Zal, da pa takega pametnega temelja ni. Vsa čast predsedniku United Textile Workers, Thomas F. MacMahonu, ker je odločno protestiral proti tero-riziranju št raj k ars ki h voditeljev. Skoro istočasno je pa zapel slavospev predsedniku Hooverju, ki hoče uvesti večjo carino na razne bombažne izdelke. Po mnenju MacMahona bo večja carina odpravila brezposelnost v južnih državah. MacMahon bi moral vendar vedeli, da imajo od za" ščitne eairne edinole kapitalisti dobiček in da na delavca presneto malo pdpade. Delavski voditelji si ne bodo z izkazovanjem lakaj* skih juslug pridobili pri fabpikantih nobenega rešpekta. za pol ure bližja in drugič, ker nas je v Semič vodila pot skozi slavne ! kai "°Pen hole"- da se stvarja ne-ručevske in kocke gorice. Ako pa j kak reservoar. Dva moža sta opra-je imel kateri med nami s seboj j vila t0 del° v dvanajstih delavnih ključe domačega hrama, si vsakdo j dneh. Prvo delo je bilo storjeno. Nato i i je prišel na vi'sto "pumpman", Mr. lahko misli, da nismo prišli žejni domov. Stara Podgarska vas, ki šteje kmetov, meji na zapadni strani na Kočevarje. V eni uri hoda čez reber si na Kočevskem. Bližnje vasi so Kleč, Planina in Rošpihel in ljudje navadno govore oba jezika. Pokojni je prišel v Porterville leta 1875. Okolica tega kraja je bila takrat še v divjem stanju. Sedanji Porterville je imel nekaj bajt ter nekako dvajset ljudi. Med tem časom pa se je razvil in razrastel v najlepše farmersko mesto v celi dolini in šteje danes okrog 7000 prebivalcev. Vzel je homestead ter se pečal 2 živinorejo in pridelovanjem pšenice celih 27 let. Ko je sprevidel,, da ni bil več kos svojemu podjetju, radi slabega zdravlja, je svoje tukajšnje posestvo razprodal in se napotil v San Francisco s precejšnjim kapitalom. Agenti, vedoč. da ima denar na banki, so ga pregovorili, da je kupil za večjo vsoto železniških delnic v Stocktonu. Mislil sj je, da je dobro investiral svoj denar, dokler so mu redno prihajali asesmenti. Konečno pa je lačni volk požrl majhno jagnje. S to špekulacijo je izgubil vse svoje imetje in drugega mu ni kazalo kot zopet poiskati si dela. Delal je po raznih hotelih, kjer je opravljal službo na dvigači Nevarno naraščanje Savinje. Zaradi skoro dvodnevnega deževja je Savinja z vsemi njenimi pritoki vred tako narasla, da je strah pred povodnijo objel vse prebivalstvo stanujoče v zgradbah na o-beh bregovih Savinje. 26. junija je dosegla Savinja, ki je podobna deročemu veletoku, višino mestnega parka in je preplavila na otoku v zvezi z naraslo Sušnico pretežni del velikega Pallosovega travnika in promenadno pot za Savinjo. O-krog 6. zjutraj pa je voda pričela upadati in je tekom dneva ostala v mejah struge. Po kalni in divje deroči strugi plavajo številna debla in hlodi, ki jih je voda spotoma nekje v Savinjski dolini pobrala in odnesla. Ljudje so še vedno v skrbeh, ker se nikakor noče prenehati. in po malem še vedno dežuje. Precejšno škodo je povzročila narasla Savinja pri regulacijskih delih ob izlivu Voglajne, kjer je zalila vse izkopane jame ob bregu, razrušila poljsko železnico ter ednesla precej pripravljenega stavbenega in regulacijskega materi-jala. Tatvine v orlovski dvorani. Čevljarski pomočnik Alojz Maj-nenič iz Depale vasi je prišel v Dravlje, kjer je telovadil na dvori šču orlovske telovadnice. Obleko je shranil v dvorani, kakor tudi o-stali. Ko pa je Majhenič prišel nazaj v dvorano in se zopet oblekel, je ugotovil, da mu je zmanjkala iz žepa zlata ura z verižico, v vrednosti 500 Din. Istočasno sta opazila tudi krojaški pomočnik MotkG Smolnikar in dijak France Valen-čič iz Št. Vida. da sta okradena Prvemu je zmanjka! bankovec za 100 dinarjev, drugemu pa nekaj drobiža. V dvorano so imeli po izjavi ženske, ki se je nahajala notri, dostop le telovadci. Hitro odkrita tatvina. Nad Trbovljem je razsajalo neurje. Treskalo in pokalo je. da groza. Strela je udarila večkrat v razna drevesa, večje nesreče pa ni bilo. Ko je nevihta razsajala najhujše. je hotel to priliko Izkoristiti v nepoštene namene delavec Hribar. Mislil si je. da pač, da bo imel v tem divjanj.: elementov najlepšo priliko, da pride do denarja. O-pazil je, da je v vratih Plevčakove mesarije i^jue, Neopaženo ga je o-brnil in smuknil in pobral ves denar, se izmuznil zopet iz mesarije zaprl vrata za seboj in izginil. Kc je prišel pozneje Plavčak po opravku v mesarijo, je videl, da je predal izpraznjen. Obevbtil je o tem takoj orožnike. Med tem pa se je že javila neka žena. ki je videla Hribarja, ko je prišel iz mesnice. Orožniki so imeli takoj pravo sled in so poiskali Hribarja, ki je bil med tem časom že v gostilni Ameršek, kjer so ga aretirali. Pri njem so našli še 2000 Din., Plevčak pa pogreša okrog 3000 dinarjev. Hribar je hotel odpotovati na Holandsko, in je menda imel že vse ootne listine v ta namen pripravljene. IŠČEM 15—20 GOZDARJEV. Gozd v ravnini. Dobro ponebje. Plača od corda $2.25. V. S i s t o, Liberty, N. Y. (2x 16&17) Francoski poslanik v Londonu objavlja v listu "Times" mičen doživljaj. Na nekem banketu je govoril 7. visokim angleškim častnikom o raznih tatvinah in dejal, da so pariški tatovi brez dvoma naj-spretnejši na celem svetu. General je bil mnenja, da londonski dolgo-prstneži prav nič ne zaostajajo za inozemskimi in je stavil s poslar.i-nikom. da bo naslednji dan med o-bedom, ki se bo vršil pri generalu, poslaniku ukradeno nekaj, kar bo imel pri sebi. General si je za drugi dan "naročil" v Scotland Yardu najbolj spretnega lata. ki ga imajo zaprtega. Oblekli so ga v livrejo, general mu je dal natančna navodila in mu obljubil, da ga bo priporočil \ pomiloščenje. če bo svojo nalogo dobro napravil. Poslanik je označil svojo uro kot predmet, ki naj ga tat ukrade. Tatu ie bilo naročeno da mora dati general ugotovo znamenje. ko bo izvršil svoje delo. Še preden so prvič odnesli krožnike je general vprašal poslanika, koliko je ura. Ta je segel v žep in med splošnim smehom privlekel iz žepa — repo. Segel je še v druge žepe in ugotovil, da mu manjka tudi — zlata cigaretna doza: celo njegov prstan je izginil. Poklicali so tata in general Yef-ferson mu je ukazal, da zopet vrne ukradene predmete. Zelo se je pa začudil, ko je tat predložil Kai dve uri, dva prstana in razne druge predmete. Dolgoprstnež je tudi generalu ukradel vse dragocenosti. ki jih je imel pri sebi. S tem bi se ta zgodba lahko končala in generalova trditev, da londonski tatovi ne zaostajajo za pariškimi, bi bila pravilna, ampak na splešno presenečenje se je pozneje dognalo, da je bil naročeni tat rojen — Parižan. Peter Zgaga Nasveti za zakon. PSIHIATRI 0 CIGANIH Primarij v blaznici v Košicah, dr. Jarcslav Stuchlik, je podal v veliki ciganski pravdi v Košicah izredno zanimivo strokovnjaško mnenje. Miselno in čustveno življenje ciganov, pravi Stuchlik. je docela drugčno nego pri normalnem človeku. Cigani ^o Indijci, ki se kljub tisočletnemu bivanju v Evropi niso bistveno izpremenili in po-menjajo za evropske narode tuj element in pravi bič. Cigani so še vedno nomadi; kot taki nimajo zmisla za osebno lastnino, kar se razteza celo na žene; cigan si vzame, kar najde na svojem ootu in ne vpraša, čegavo je. Pojma tatvine v našem zmislu ne pozna. Cigan je ostal na stopnji qtroka ter je ravno tako poželjiv, nepremiš ljen in krut kakor otroci. Večina zločinov, ki so si jih cigani v ko-šičkem procesu sami naprtili, so bahaška izmišljotina odnosno v strahu pred batinanjem podane neresnične izpovedbe. Na 15 umorov, ki so jih cigani po lastnih iz-povedbah storili, se sodišče niti o-ziralo ni, ker jih sploh ni bilo mogoče dokazati. Isto velja glede ljudožrstva, ki so ga cigani izpovedali deloma iz širokoustenja, ko so videli, kakšen vtis so s svojimi izpovedbami napravili .deloma pa iz strahu pred palicami. Na vsak način so cigani za svoja dejanja v kazenskopravnem zmislu manj odgovorni. VABILO NA IZLEiT (PICNIC) DRUŠTVO M. P. in SLOVENSKA GODBA ▼ LITTLE FALLS, N. Y. priredi SKUPNI IZLET v nedeljo, dne 21. julija na običajnem prostora Gun Club, Stop 44. Prostor je večinoma vsem tukajšnjem rojakom dobro poznan. Uljudno se vabi vse tukajšnje in vse rojake iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležite tega izle ta. Skrbelo se bo, da bo po možnosti vsem dobro poetreženo. Pričetek ob 10. uri dopoldne.— V slučaju slabega vremena se vrii piknik v Slov. Domu na 36 Danube Street. I Vstopnina za osebo 25 centov, otroci prosti. ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA — ODBOR DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE,, ZABAVE OGLASU J TE t* GLAS NARODA" ne čila samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okplici. CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE . ■-■■, .•■MV-'J. ■■ ■ - »■> Dragi prijalelj: Iz tvojega pisma sem izvedel, da boš to poletje porabil ia premišljevanje, če bi se oženil ali ne. SJovenci imamo značilen pregovor, ki pravi, da se je tri dni pred smrtjo dovolj zgodaj ženiti. Sreča, da nihče ne ve, kdaj ga čaka smrt. Kajti v tem slučaju bi bilo preveč vdov na svetu. Turki so bili jako nebrzdan narod ter so imeli hareme polne žena Za njihova zlodejstva jih je Bog že na tem svetu kaznoval. Kemal pa^a jih je te nadloge odrešil ter odločil da ena žena slehernemu popolnoma zadostuje. Sam je šel pa še dalje - in se je tdine žene iznebii. Stori po svoji pameti, prijatelj, in po svojem preudarku. Odgovornosti ne prevzamem nobene. Piedvsem ti želim, da bi ob .svoji izvoljenki t^ko lad stanoval, kot ru.ste oljka poleg vinske trte ter ji duje veliko mero rodovitnosti. Kočljiva stvar pa je la. še du danes ne poznaš svoje izvoljenke in ne ve.s, kakšno bi -i izbral Tukaj ti dam par nasvetov: — Ne vzemi lepe ženske. Če vzarneš lepotico, si nakoplje.š veliko skrb na vrat. Kajti tisto, na kar so obrnjene oči vseh. je težke čuvati in varovati. Ne vzemi grde, kajti križ boš imel vse večne čase. Po pravici bo namreč domnevala, da neprestano I hrepeniš po kaki lepši kot je ona Mlada ne zna gospodinjiti, stara je pa čmerna, jezikava in nima o-trok. Čc se poročiš z bogato, ti bo kmalu začela očitati, da si jo vzel za-, stran denarja, in boš moral pri vsaki jedi slišati, da ješ za njen denar. Ne vzemi revne. Take imajo ponavadi dosti otrok Noo in dan boš moral delati, da boš preživel svojo družino. Ne vzemi nober." visokega rodu Od zgoraj doli te bo gledala ter te smatrala sebi nevrednim. Če bo nizkega rodu, je ne bo nih-i ce cenil, in sovražiti jo boš začel ; zaradi drugih ljudi. Če se poročiš z vdovo, bos moral : od jutra do večera poslušati hvalo, ki jo bo pela svojemu ranjkemu j možu. J Z mladimi je križ. ker so neizkušene. Neumne ne smeš poročiti, kajti v tem slučaju bi ti sosedje vodili gospodarstvo, ne pa ona. Če vzameš pametno, se priporoči Bogu in vsem svetnikom. Če so otroci dobro vzgojeni in potem umro, boš jokal za njimi. Če bodo otroci slabo vzgojeni, si'bos pulil lase. Otroci so namreč nož, ki reže srca očetom. Če boš imel lepo her, boš težko pazil nanjo. Če boš imel grdo hčer, je zlepa ne boš mogel oddati. Če ne bo otrok, ne bos imel nobenega veselja. Ako vzameš za ženo vzorno žensko, se boš mora vedno bati, da ti umre. Če vzameš sitno in godmjavo. boš imel podnevi in ponoči zlodja poleg sebe. Torej poročiti se hočeš, dragi prijatelj? Tresem se zate! Ako pa ni nobenega drugega izhoda, ti želim, da bi imel orlov pogled, volkov nos, lisjakov jezik, nojev želodec, volov, hrbet in Rocke-fellerjevo bogastvo. Kajti vseh teh stvari v zakonu neobhodno potrebuješ. Človek se rad iznebi dima, ognja in hude ženske. Ogenj pogasiš z vodo, pa ni ne ognja ne dima. Zoper hudo žensko pa ni nobenega sredstva na svetu. Če že ne gre drugače in se hočeš na vsak način poročiti, vzemi kolikor mogoče, majhno žensko, kajti če so člbvetu na razpolago številne slabe stvari, je najboljše, če si izbere nied njin^i najmanjšo. MMMMllllllMIIIIIMHlillUI IJi III JIJLJ. II .. Ji "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESJJAY, JULY 16, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. L'PTON SINCLAIR: JOE GUNDHA Usoda carskega zimskega dvorca. Rusko, sovjetska vlada ne ve, kaj bi napravila s palačami iz carske dobe od katerih so bile nekatere Leta 1927 je bil zimski dvorec preurejen tako, kako je izgledal prvotno. Rdečo barvo so odstrani- DIAMANTI V NOJEVEM ŽELODCU BELE HIŠKE V MEDICINI zgrajene samo zato, da kažejo moč li in nadomestili z belo-zeleno bar Prišli smo do prostora za vrta- ce klešč in potisnite klešče poleg mnogo ranil in čez nekaj dni je nje. Sveder je bil že iz jame. Okrog trupla. Najprej! Skrbite, da se čim- bil otrok zopet popolnoma zdrav, so ležale cevi. Zeleznožičasta vrv prej konča. Upam, da bo ta nesre- Življenje je bilo čudno. Da bi ti-je bila spuščena v jamo. Dave Mur-' ča nauk in opomin drugim." stega dne ostal v mestu, bi Bunny gins, nadzornik, jih zagleda in pri- 1 Oče stopi iz avtomobila in naroči Rossiof Taintor bil na nogometni Bunnyu, da se prtljaga odpelje k tekmi. In v tistem trenutku, ko ?e hiši in Ruthi oprezno sporoči o ne- Joe Gundha padel v jamo, bi c.n srečnem slučaju. Moglo bi na njo navdušeno kričal nad golom za to vplivati strašno, posebno ker :e njegov klub. Zvečer bi odšel na Joa osebno poznala. ples. Resnično, Bertie je sedaj ne Bunny je razumel ,da oče ne ma- nekem plesu v hiši svojega ele-ra, da bi ostal tu, ko potegnejo raz- gantnega prijatelja, ali v kakšnem trgano telo iz jame. Ker ni mogel odličnem hotelu. Bunny vidi v du-koristiti, obrne avto molče in se od- hu pred seboj sestro. Svetla, kakor pelje. V mislih je videl, kako se ve sneg bela ramena, bele prsi, meh-like klešče pritrjujejo na držaj ka, sijajna obleka, živ, radostipoln svedra. Bile so orodje, ki so vse obraz. Pije morda šampanjec ali beži. Videlo se je na nJem. da se je nekaj dogodilo. "Nesreča, gospod Rocs." "Kaj se je zgodilo?" •Delavec je padel v jamo." "Za Boga! Kateri?" Bunnyevo srce je jelo močno u-tripati. Razume se. takoj je pomislil, da je to Paul. "Po imenu Joe Gundha. Ne poznate ga." "Kako se je zgodilo?" "Nikdo ne ve. Menjali smo vrh' predmete, popavše v jame izvlači- igra z Ashleigh Mathensom, s fan- na svedru, a on se je radi nečesa odvlekel v klet. Nobenega posla ni imel tam. Nekaj časa p« nikdo mislil nanj." 'Ali je zagotovo padel v jamo0' "Iskali smo s'kavljem in potegnili ven kos njegove srajce." Bunny je bil bled kakor kreda; celo na ustnicah. "Oče, ali še morda živi?" "Kako dolgo je že v jami?" "2e pol ure ga iščemo." ■ Potem se je zadušil v Matu. Kako je globoko?" "Okrog petdeset čevljev globoko se pogrezne blato, ko iz-vlačlmo sveder. Moral je pasti z le z oitrimi zobovi. Morda primejo torn, v katerega je ravnokar za-Joe Gundha za nogo, ali morda za ljubljena. A teta Ema igra karte, obrjiz — oh! Boljše je, da na to ne Lepo je oblečena in babica slika misli. Drugače ga petrolej več ne nekega mladega lorda ali kneza v bo veselil. j kratkih hlačah in židanih nogavi- I cah, kako poljublja roko svoje dra-Gospod Ross je prišel domov dve j „e ure pozneje in za trenutek legel j " Da> živijenje je čudno — in kru-telo so izvlekli in po telefonu za- ■ tQ živi se v ozkem krogu lastne za- carizma. Nekatere palače so porabili za državne urade, seveda same v tem slučaju, če je bila preureditev lahka ni ne predraga. Druge palače so preuredili za muzeje, nekatere pa so določene za zasebna stanovanja. Razumljivo je, da zgradbe pri tem trpe veliko škodo Težka usoda je zadela posebne palačo v Ljeningradu ,v prvi vrsti zimski dvorec, to največjo vladarsko palačo na svetu, katero je zgradil najslavnejši arhitekt 18. stoletja Rastrelii. Revolucija je že večkrat menjala usodo te palače. Prvič revolucija leta 1905. Po znanem 22. januarju, ko so na trgu pred zimskim dvorcem streljali na mncžico, katero je vodil pop Ga-pon, se je zadnji car za vedno preselil iz Petrograda in se nastanil v plači blizu Carskega sela. Revolucija v marcu leta 1917 je iz zimskega dvorca napravila sedež začasne vlade in njen glavni predstavnik Aleksande- Kerenski v o. Vendar so tako slabo delali, da je barva na mnogih mestih odpadla in palača danes izgleda še slabše, kakor je bila. Palača je ogromna, zob časa kvari zidove, slike, okraske, popravljajo pa samo površno in še-le takrat. kadar že dež bije skozi streho v dvorane. Palača še do danes, ni bila vsa pregledana in tudi inventar ni bil popisan. Čeprav \ njej za carske vlade ni bilo dosti vmetnln, vendar pa je bilo mnege predmetov, ki so predstavljali veliko vrednost. Revolucijonarji nosijo te predmete na kupe. zbirajo kateri so dragoceejši in jih prodajajo tistemu, ki jih vet da. Ostanek ponovno razvrste in prodaja-jajo dalje. Ostanek ponovno razvrste in prodajajo dalje. Sedaj se v zimskem dvorcu redno vrše javne dražbe ostankov carske slave in sramote. Tam lahko kupiš vse od kristalov co oblek, ki so jih na ma- Drobne bele miške Igrajo V medicini in še drugih znanstvenih | strokah veliko ulogo, ker jih upo-dva' rabI-iaj° za r^zne poizkuse. Tako i goje b*»le miške tudi na psihiatričnih klinikah za zdravljenje pa-ralitikov. Miši vzbrizgajo klice malarije. Bolezen se razvije in žival dobi visoke vročino: vsa nemirna j bega po stekleni posodi, v kateri je Miš malo nato omotijo s in ji z injekcijsko Neki znan lovec je nedavno Južnozapadni Afriki ustrelil divja noja in slučajno odkril, da sta bila njuna želodca pravi skrinjici draguljev. Našel je v enem 53. v j drugem pa 17 čistih, belih diaman- j tov. Bili so to prekrasni dragulji! velike vrednosti, ki jih je najti sa mo v deželi Namaqua. To je bila'zaprta za lovca nenadejana velika sreča, ikloroformcm saj divji noj drugače nima skoraji brizgalnico izsesajo iz srca z mala-nobene vrednosti. Odkar so ženske rii° okuženo kri do zadnje kaplji-1. 1912 nehale nositi na klobukin|ce- To kn vbrizgajo potem parali-nojeva peresa - tisto leto so doži- i tiku- ki oboii za »alanjo. pri tem veli polom bogati južnoafriški {ar.! pa ozdravi od strasne paralize. Ne marji, ki so se pečali z rejo nojev i vse^eJ- seveda. — z nojevim perjem ni več nobene Mrtvo miško, ki je morala umre-kupčije; perje divjega noja. ki ;e|ti da bi živei človek, polože za 24 vsled ostrega -trnjevega grmovja vse razcefrano, pa sploh nikoli r.i imelo nikake vrednosti Meso se da pač na solncu posušiti in je potem dobra hrana, drugače pa ni od noja nobene koristi. Preje so tekale po neobljudenih peščenih planjavah, ki so jih lani proglasili za državna diamantna polja, velike črede divjih nojev. Odkar pa so od- j ur v močno sublimatno raztopino, ki uniči še morebitne zaostale rna-larične klice, nato pa miško vržejo v smeti. Uboga bela modia! dvorec osvojila bol j še viška revolucionarna vojska in aretirala vse ministre razen Kerenskega, ter jih v kot in čita: navadna, malenkost- Evropi vsled takih nesrečnih čo, odkoder so bili izgnani zadnj na poročila, napisana z otroškim sjUčajev umirali! Od>Flandrije do vladarji Rusije. Bal se je, da ne bi htevali, da se sestavi komisija, ni! vesti in t0 kar ni poznano, ne naj ugotovi smrt in da dovoljenje za pripaša boiečine. A sedaj je vsa pogreb. Paul je v sobi ponesrečene- j radost zastrupljena, ker se je neki ga pregledal svoje stvari ter jih ubQgi delavec zvalil v vrelec, ki je odvedla v trdnjavo Petropavlovsk zložil, da jih pošlje vdovi. Oce je no-, slučajno pripadal Bunnyu. Ali tu-Tako sil v žepu nekoliko Pisem, ki jih je di na drugih poljih, v celi državi Velikanska palača, katero je še Pavel našel. In ker ni hotel, da so se dogajaii stoteri in tisočeri Nikolaj I. dal rdeče pobarvati, jc Bunny misli, da je denar lahko za- nesrečni slučaji delavcev. Ali to ga lako padla revoluciji v roke. Niso glavo naorej ker bi se mu drugače siužiti' ali da je živlienie otroška ni niti najmanje ganilo. Ali kako pa vedeli, kaj bi ž njo napravili posrečilo, da bi obdržal glavo nad da pis™a" ^ bi pomislil na vse tiste ljudi, ki to Ljenin se ni hotel preseliti v pala- blatom in zakričal." I "Moj Bog, moj Bog," je stokal gospod Ross. "Najrajše bi vse pustil. Kako se naj sploh pomaga ljudem ki se sami ne znajo čuvati? ' Bunny je ta vzklik že tisočkrat slišal. Na jami je bil pokrov. In kdorkoli je šel v klet, bi ga moral potegniti nad jamo. Po robovih ie je neprestano krušila zemlja tako da jc bila pot blatna in polzla. A k temu je prihajal še petrolej. In vendar so se ljudje ob robovih te polzke razpoke igrali z življenjem.' "Ima družino?" vpraša oče. "Govoril je Paulu Watkinsu, da živi žena in nekoliko otrok v Ok-lahomi. P-eje je delal tam na pe-trolejskih poljih." Oče je sedel nepremično in gledal pred se. Nikdo ne spregovori besedice. Vsi so vedeli, da gospod rokopisom, so javljala, da je rekel gvice so cele armade ležale v ro zdravnik, da bo Sussiino srce po vih Dan in noč so bombardirale, gripi še dolgo slabo, da Baby do- Tisočeri so istotako razmesarjeni, biva dva nova zoba ter celi dan , kako da so jih zagrabile velike kle-joka, da je teta Mary bila ravno šče In to dejStvo ga je puščalo pri njih in rekla, da Willie v Cika-j hladnega, ni mu kvarilo apetita gu dobro izhaja. Nato so bili še ma- Ti !judje pomenijo za nekatere li krogi in križi: poljubčkov matere, manj> neg0 prepelice, na katere bo Susie in Bobya. V nekem stavku jUtri šel na lov. sta oče in Bunny našln malo vese- j Drzavni organ za pregled mrliča lja in tolažbe: i pride> joe Gundha pokopljejo na "Kako se radujem, da imaš tako; vrhu nekega hribčka. Leseni križ dobrega delodajalca!'" j ie oznanjeval mesto. Pogreba se je i udeležil duhovnik in še nekateri Večer je bil žalosten. Malo so stari moški in ženske* ki radi hc-jedli dobre jedi, ki jo je pripravila j dijQ na p0grebe. Gospod Ross se je Ruth. Nič jim ni dišalo. Pripovedo- j vidno razveselil njihove udeležbe, vali so mnogo o nesrečnih slučajih.; ker so vedeli, kako se dela v takih škeradah nosile dvorne dame. Kuje stanovah v sobah bivšeea carja \ piš lahko stare igrače velikih kne- ! krili, da so noji pravi potujoči dia-1 Aleksapdra III. Bcljševiški vodni- . zev in velikih knegmj. darove pc- j mantni rudniki, jih zalezujejo do-' ki, ki kažejo obiskovalcem te sobe danikov carjem, carske jahalne j rnačini in belokožci tako. da jih bo-še danes pravijo, da ie v njih sta- hlače in caričino perilo. ! do skoraj iztrebili, noval .Aleksander m. — V zim- ( Američani kupujejo te predmete j Vse ptičji rod rad skem dvorcu je bilo konec tudi za- i kot najzanimivejše posebnosti, vla-časne vlade, ko je 7. novembra 1917 j da pa vedno dovoljuje izvoz. Polagoma se bodo vse starine preselile iz zimskega dvorca v dolarsko deželo. Cene so visoke in jih zmorejo samo Američani. Ko bo palača izpraznjena, bo zopet na razpolago cela vrsta velikih sob. Še danes pa nihče ne več, kaj bo s prižemi jem zimskega dvorca. V njem ni mogoče stanovati, praktično se pa ne da uporabiti. Tukaj je revolucija proti cariz-mu brez moči. Oče je pripovedoval o nekem, ki se je zgodil pri njegovem prvem pe- slučajih, on pa tega ni vedel. Saj je vsaj nekdo molil na truplom. Da Ross vodi pošteno račun o svojih trolejskem viru: prodrli so v zem-; zato stisne pogrebcem v roko nekaj delavcih. Ustrezal je svojemu oseb- ljo okrog trideset čevljev, kar se nemu ponosu, da se je trenutno nek majhen otročiček splazi v klet brigal za nje. Bunnyu je bilo hudo: in Pade v Jamo- Lcvili so z veii" Bilo je zares strašno, da se je vprav kim kavljem. Posrečilo se jim je, na njegovem viru na njegovem pr- vem, s katerim se Je odprlo novo polje, zgodila nesreča.... Zanj je sedaj propadlo skoro vse. Ne more se več radovati petroleju, ako se bo zares našel. "A kaj delate sedaj?", ga vpraša naposled gospod Ross. "Dvigate jn pogrezate kavelj? Tako ga ne boste nikdar izvlekli. Velike klešče morate vzeti." •Mislili smo.... ali raztrgalo ga bode." reče obotavljajoč se Dave Murgins. v "Vem, vendar morate tako narediti. On itak ni več živ. Ovijte zo'o- troka in ga tako previdno vlečejo ven. Ali se tedaj telo otroka nekako v nekaj krepko zadene. Pomagati . Ave., : Cicero. 111. Dne 30. junija t. 1. je | kot običajno vstala, a takoj po | zajtrku se ji je pričelo obračati na j slabše. Zgrudila :>e je na tla 4n za-i kilčala. Leva roka ir. noga ta postali mrtvoudni. Hitro sem jo po-i bral in v posteljo ter poklical dva 1 zdravnika, a na žalo.st sta mi izjavila, da ni zanjo nobene pomoči. 'Še istega dne ob 1.30 je'za vedno i poljih", sta osnovala dva zdravni-; ! ka v Pretoriji ekspedicijo v pušča-' zaspala. Truplo pokojnice smo še isti dan prepeljali v Linhardov pogrebni zavod na 5320 W. 25. St., Cicero, 111., ter položili krsto med i vo Kalahari. Prvi uspehi ekspedi- ----! cije niso ravno sijajni — živali so Ameriški Čeh dr. Aleš Hudlička, i kakor rečeno preplahe. Razen tega učenjak svetovnega slovesa, je organiziral nauuno ekspedicijo na Alaskc. Ekspedicija bo potovola najprej v čolnih po reki Jukonu. Proučavala bo indijanska ter eskimska plamena raziskovala raz- 1 strel v trup trdoživega noja ne po- grmado vencev in cvetlic. Pogreb dere; treba ga je zadeti v tilnik ali i -e vršil 3- iuliJa ot> I0- uri dopol-noge, kar pa na daljavo lahko pogoditi. Sedaj pripravljajo drugo ekspe- i Royal Neighbors, ki .so jo spremile dicijo, ki bo mnogo bolje oprem-' do groba na Woodlawn pokopali- ni tako i °'D veliki udeležbi prijateljev in štirih belo oblečenih članic novljeni muzej revolucije, ki je na- ' valine in grobove in skušala dogna- , ljena. meščen v neposredni bližini stanovanja zadnjega carja v prvem nadstropju in predstavlja razvoj revolucije v Rusiji in njen višek. Pozneje so prišli na to, da ta razvrstitev ni dobra in da bi se dvorane boljše izkoristile, če bi v njih razvstili bogate zbirke muzeja Er-mitaža. Muzej revolucije so nate see. Južr.i I Pokojna zapušča žaluio ega so-v gol-' proga in štiri ožer.jene sinove v ti poti, po katerih naj bi prišli prvi Nedavno je neki lovec v ljudje iz Azije v Ameriko. Profesor, Afriki našel diamante tudi Hudlička je pristaš teorije, da je ši manjših ptičev. Tako je našel v, starosti 25 do 36 let. kateri se vsi bilo prvotno ameriško prebivalstvo golši ruševca dva diamanta, kater.h skupno najiskrenejše zahvaljujejo azijatskega, mongolskega plemena. 1 eden je tehtal tri karate. Tudi je- j vsem, ki ste prihiteli z venci in Prof. Hudiičko spremlja docent* rebice in fazani zobljejo diman- ; cvetlicami ter jih položili okoli krte. Tako tekmujejo ptice z ljudmi 1 ste v zadnji, prijateljski pozdrav, v iskanju diamantov; razlika je Nadalje hvala Mr. in Mrs. Sier- ta, da jih iščejo ljudje iz dobička- i zinar. Mr .in Mrs. Omerza, Mr. in praškega vseučilišča dr. Maly, ki bc, ko se vrne ekspedicija z Alaske, proučeval vpliv ameriškega podnebja in socijalno-kulturnih raz- preselill v pritličje in ga namestili okoli malih sobic carja Nikolaja I.. {mer na čehoslovaške izseljence. kjer je je še danes. j. _ Stanovanje zadnjega carja in sta- ' novanji obeh zadnjih Aleksandrov ; INDIJANCI NA GROBU KARLA MAYA. vira izkopalf hodnik, v katerem sta Gospod Ross ji je svetoval, da jih delala lahko dva delavca. Odstra-1 naloži v dobrih državnih papirjih, njali so zemljo z velikimi kavi ji,1 naj pa2i( da je ne bodo ogoljufali in na katerih so visela vedra. Drugi j m naj ne kupuje ne petrolejske, ne delavci, vsi trdi od grozote, so praznili vendra. Ko sta tista dva delavca prišla do otroka, sta mu prišla od strani. Kavelj se mu je zasadil za lobanjo. K sreči je r.i kakšne druge nezanesljive papirje. S tem je ta stvar urejena in oče je mislil, da sedaj lahko gredo na lov na prepelice ter da pozabijo na li II S nesrečo, ki se več ne da popraviti. (Prevedel I. V.) Pošljite nam mi i)REL NAPADEL DEKLICO PRI KOPANJU vam bomo posijali 2 meseca 'Glas Naroda" iS m prepričani smo, da boste potem j j mmšSSagf .................. V nekm kopališču Schwarzort ob Vzhodnem morju so se na samotnem kraju kopale deklice. Nad njimi je krotil velik orel, ki se je naenkrat pustil na tla in napadel deklice. Prišlo je do strašne borbe, med katero je obdeloval orel deklice s kljunom, kremplji in perutnicami. Na vpitje deklic je prihitelo par n.oških, nakar je orel od-letel. Par dni kasneje je na istem mestu stalo nekaj moških. Naenkrat se je zopet pojavil orel, ki je nekaj časa krožil nad njimi, nato pa se je spustil in napadel mote. Ti so se branili s palicami in šele po težkem boju se jim je posrečilo, da so ubili orla. ADVERTISE in "GLAS NARODA" so preurejena v zgodovinske muze- ] je, ki naj bi širokim slojem revo- j - lucijornarne Rusije kazali, kako so Indijanci so dobro obveščeni o živeli zadnji aladarji. Ta del palače ! nemškem pisatelju Karlu Mayu, ki je bil najbolj obiskan. Kmalu pa so te muzeje ukinili in takozvane zgodovinske sobe dali na razpolago zbirkam muzeja Ermitaža, ki zavzema v zimskem dvorcu vedne več prostora. Danes je muzej Er-mitaž glavni stanovalec bivše carske prestolice. Ima na razpolage celo prvo nadstropje vseh številnih kril palače. Za Ermitaž izdaja vlada velike vsote, pa je tudi obisk velik in prinaša dosti dohodkov. je napisal v svojih povestih toliko lepega o Indijancih. Kadarkoli pride kak odličnejši Indijanec v Evropo, ne pozabi obiskati pisateljevega groba v Radebeulu m njegovega muzeja. Te dni je prišel v Radebuel indijanski poglavar "White horse Eagle 'Beli orel> s svojo "Belo ženo**. Položila sta na grob krasna venca, a poglavar je imenoval Ma-yevo vdovo za indijansko princesi-njo. imajo velik uspeh H željnosti, ptice pa zaradi — prebave. 4 KAKO POSTANE ČLOVEK SLAVEN V Kopenhagnu je živel neznaten uradnik, ki je bil sict-r popolnoma srečen, mučila ga je ie vroča želja, kako bi mogel postati slaven. In d j tega mu je pomagal slučaj. V malem mestu je umrl njegov sorodnik, dežnikar, in mu zapustil več sto dežnikov. Srečen dedič je spravil dežnike v svojem stanovanju; za svojo porabo si je izbral najlepši dežnik in napisal nanj z rdečilom svoje ime. Na dedščino ni več mislil. Nekega dne je šel v slaščičarno in tam pozabil dežnik. Drugi dan je v nekem zelo razširjenem dnevniku bral med Malimi oglasi': 'Gospod Henrik Jesperson je včeraj v moji slaščičarni pozabil svoj dežnik. Dobi ga, če mi povrne stroške za uvrščen je tega oglasa'. Henrik Jesperson ni niti mislil ni, da bi to storil, saj je imel doma celo zalogo dežnikov; prišel pa je na izvrstno idejo. Mislil si je: Oglas je gotovo bral ves Kopenhagen in gotovo tudi polovica Danske. Na ta način bi človek lahko postal slaven. Zato je vse svoje dežnike o-premil s svojim imenom in vsak dan je po en dežnik kje "pozabil". Od tedaj si lahko vsak dan bral v časopisih: "Gospod Henrik Jesperson je topot pozabil svoj dežnik pri meni v trgovini" in tako so z njegovo pomočjo delali trgovci za sebe rekiamo, ves Kopenhagen pa se je od srca smejal "pcoablji-vemu" uradniku. Ampak on je posti slaveni, kar je bila njegova vroča želja. Vsak otrok je poznal njegovo ime. s pro-fesorji je pa konkuriral v raztrese-nosti. Te dni je umrl in imel zelo lep pogreb. Mrs. Wess. Mr. ill Mrs. Knapich, Mr. in Mrs. Banovec, Mrs. Malina družina ZlatopOr, družina Stanek, Mr. in Mrs. Trepp. Mrs. W. Kokalj, De Kalb. 111., Mr. in Mrs. Pegan Mr. in Mrs. Jer.ih. Mr. in Mrs. Push-nik, Mr. in Mrs. Wershay, Mr. Končan. Mr. in Mrs. Hogedorn, Mr. Stanek. Mr. in Mrs. Stefi. Mr. in Mrs. Hibelj. Mr. Kubal. Mrs. Baty Wellik, družina Stanek in uniji št 26 in 67 tiakovnikov. Nadalje se lepo zahvaljujem ženam Mrs. Prešern. Mrs. Adam. Mrs. Križanich, ki so nabirale okoli prijateljev ter skupno zložili in naročili izredno velik, krasen venec pri Mr. Putcu. Darovali so sledeči: Mrs. Adam, Mr. in Mrs. Križanich. Mr. in Mrs. Prešern. Praprotnik, Terseiich, Bariol. Deles. Mergole. Mrs. Wo-kral. J. Godvin. L. Bradach. F. Kure, Beton. J. Adam. J. Poteh, Fr. Jurjovec. Komočar, Sedlar, M. Po-tokar. Fr. Potokar. Mrs. Pire. Fr. Podiipec. J. Shvigelj. Prus. Blažun. Mr S. Ellis, kontraktor parnih kotlov. Vsem darovalcem možem in ženam. se toplo zahvaljujem, kakor tudi vsem .kateri ste obiskali krsto in jo spremili k večnemu počit- KU. Zahvaljujem se tudi Mr. James Dudyha pred odnosom ranjke in na pokopališču za ganljivi govor. Tebi, draga soproga moja in mati, pa želimo počivaj mirno v grobu hladnem. Tolažbe ni je več, odkar življenje Tvoje je proč; v grobu hladnem pod cvetlicami počivaš sedaj in mene vabiš, pa saj itak ni daleč več, ko sešii se bomo s teboj. Žalujoči ostali: John Fabian, soprog. John, Emil, Max in Albin, sinovi. Cicero, 111. "<3LA8 HAROOA" HtW VdRl TTOIRA*. JTO1 1«. 1«» The UUMI EST SLOVKNK 9A&9 la V. P. Mlada ljubezen R O M A N - Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Vse kaže, da se drži zvesto abeja Bordesa! — je nadaljevala Ja-koblna. — Ni se treba bati, da bi se premaknila s svojega mesta! Nato sta nadaljevala svojo pot in ker se je človek lahko izpoddrs-nil na ostrih kamnih, se je pustila mlada deklic avoditi od Silverja. Korakala sta uspešno naprej, kajti mudilo se jima je, da dospe-ta na na vrhunec Gargosa, te divje gore, koje strmi obronki so se ku-plčili v najbolj smelih oblikah. - Ali ga morava tu spredaj napasti, gospod Siver? Jaz ne vidim nobenega dohoda' — On se le dela nedostopnim! Treba je poznati njegove zvijače. Ekušajva ga obiti ob levi strani! Tam je z lahkoto priti na njegov široki hrbet in predno bo potekla ena ura, bova lahko sedela na njegovem tilniku. V sled tega $ta »adhitela naprej. Da nudi svoji tovorišici prilike, za odpotitek, je sedel Silver sem-patam na kako udobno ležečo skalo in Jakobina, ki se je očividno bala solne a, je sedla v senco svojega tovariša. Ta senca je bila močno skraj-sana, kajti bilo je skoro poldne in vsled tega sta se ozrla, ko sta korakala stran ob strani, kako se je solnce borilo z oblaki. To je bila silna bitka, ko so solncni žarki prodrli kot pšice oklep oblakov ter ga raztrgali. Konečno pa je zmagalo solnce in oblaki so konečno izginili v modrem nebu, Jakobina je opazovala vse to in se zahvaljevala Silverju s pogledom, smehljajem ali pritiskom roke. Njene od čistega nebeškega zraka prevzete prsi niso našle nobene besede več. Vsakdanji vzkliki veselja so se ji zdeli pusti ter brezomembni napram prej nepoznani blaženosti, ki je plula skozi njeno deviško srce. NI več počivala, pač pa je korakala vztrajno naprej, s povešenc glavo, kajti boriti se je morala proti vetru, ki je pričel pihati z vrhunca. Gorela je poželjenja, da doseže najvišji vrh gore, skrivnostni cilj zaželjene sreče. Z nervoznim nemirom sta korakala preko sivih skal ne da bi kaj govorila. Polagoma so postale skale nižje, vrh gore se je navidez pobesil, tla so se izravnala in od vseh strani so se pojavile — Pireneje! — Tukaj so! — je vzkliknil Silvester, tresoč se od navdušenja ir razburjenja. — Vse prihajajo na dan, najkrasnejše ter najvišje! O. jaz sem srečen, kadar pridem sem gori, in meni je, kot da obkrožajc mojo dušo! Oglejte si ta krasni venec gora! S tresočo roko je pokazal na najbolj slavne vrhunce, ki so st dvigali, obdani od cele mase gorskih slemen, med katerimi je bil Gar-gos eden. — Tukaj na iztoku je Pic de Midi de Vigorre, poleg raztrganega grebena Toumaleta. na desno je ledenik Ville de Neous in gore Mau-dits! Tukaj na jugu je vrhunec Mont Perdu-ja, Marbore s svojimi stolpi ter Roland prelaz in amfiteater Gavarnie, s katerega pada reka iz višine štiri in dvajsetih sto metrov! Tam, na severu pa leži Francija! — je zaključil Silver ter pokazal na sinjo razdaljo. Bil Je bled in njegovi ustnici sta se tresli. Celo njegovo bistvo je bilo prevzeto od mrzlice. Zaprl je oči ter mrmral: — Oprostite mi! Jaz ne morem drugače, — jaz moram jokati! In solze so se mu ulile po licu. Naenkrat pa je čutil, kako se ga je dotaknilo lice in dvoje ustnic je poljubilo njegove oči. — Silver, jaz te ljubim! — je slišal reči Jakobino. Ob istem času pa je zopet odprl oči. Ko je videl, da so se tudi oči mlade deklice napolnile s solzami, je vzdihnil: — O, moj Bog, kaj pravite? Kaj ste rekli? _ Pravim, da vas ljubim, — je odvrnila Jakobina, — in da vam posvečam svoje življenje, če hočete! Nato pa je iznova zaprl svoje oči, globoko zavzdihnil ter nadalje potihem jokal, ne da bi prišla kaka beseda preko njegovih ustnic. Kmalu nato pa je zakričal, kajti čutil je ležati mlado deklico nezavestno v svojem naročju. — Gospodična Jakobina! — je vzklikni. — Kaj pa vam je? Vi ven- Zadnji poziv na Izlet v Domovina z najnovejšim parnikom francoske družbe ILE DE FRANCE DNE 26. JULIJA Naši potniki bodo potovali pod osebnim spremstvom našega uradnika gospoda John Krečič-a. Takojšne prijave za rezervacije je poslati na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. CAR MIHAEL" - NJEGOV 2AČF7FK iu KOHE i Pi-eu kratkim so časopisi poročalo o procesu in justifikacjii "carja Mihaela" in treh kmetov, njegovih ožjih sotrudnikov. Sovjetski list "Krasnaja Armija" prinaša v eni res Ta izjava, mesto da bi potolažila abeja ga je spravila v popolen srd. zadnjih številk podrobnosti te zanimive zgodbe. i "Car Mihael" — piše 'Krasnaja Armija" — se je v začetku nazival car Nikolaj II., pri čemur mu je pomagala njegova podobnost s pokojnim carjem, še-le pozneje, ko je sklenil, da pokrene med kmeti akcijo proti sovjetom, si je nadel ime Mihael. Car-samozvanec je bil po poklicu preprost kmet, doma iz okolice Tardiševa, njegovo pravo ime je bilo Nikita Zmurčuk. Pred revolucijo je bil zaposlen v neki vojaški bolnišnici. — Po demobili -zaciji leta 1918 si je Zmurčuk prisvojil veliko množino zdravil in se izdajal za zdravnika. Kmalu pa se je Zmurčuk naveličal "zdravniškega" poklica, vstopil je v kmečko protirevolucijonarno organizacijo, kjer se je prvič začel izdajati za carja Nikolaja II. Ker je bilo zelo podoben ustreljenemu carju, si je kmalu pridobil veliko zaupanje med kmeti, Ki so mu podarili zlato, da iz njega napravi žezlo in krono. To se je zgodilo leta 1925. ko je Zmurčuk biv^.1 v jekatarinoslavski guberniji. Leta 1926 je Zmurčuk odšel v u-; mansko okrožje, kjer se ni več Kretan je ParaikoT -— Shipping News — JH.JI 17. julija: President Rooaevalt Cherbourg. Br» meri 18. julija: atuttgurt, Boulogne tur Mer. Br» men 1®. Julija.: France. Havr« Olympic. Cherhour* Fennland, Cherbourg, Antwerx>ea 20. Juti |a: Mlnnrtonka. (hprbouri Albert Rallln. Ch«rV>urg. Hamburi j Come Biancamitno, Napoti, Ceno v; £3. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen _ Pravični Bog! Moja nečakinja je znorela! — je vzkliknil ter dvignil roki proti nebu. Nato je pričel korakati gorindol ter si brisati pot s čela, ne da bi j [zdajl7za carTa Nikola II., "marveč vedel če ga je spravila v to stanje jeza oli pa strmo plezanje v višino. ___a_ -------- ~ ___ Pomišljal pa je, kaj naj reče ter mislil na ostri ukor, a konečno se mu \ je zdelo bolj priprosto. če prime svojo varovanko za uho ter jo pošlje domov kot razvajenega otroka. _ Takoj v župrrfšče! — ji je rekel. — In jutri boš odšla zopet v klošter, moja gospodična! — In če ti to še ne zadostuje, bom zbral družinski svet. da te bodo pravili v poboljševalnico! Sedaj pa proč od tukaj! _ Gospod župnik! — je prosil fant, —-o ne storite ji nič zalega, rotim vas! Tedaj pa se je obrnil duhovnik, si prekrižal z ošabno kretnjo roki ter rekel Silverju: — Oho, ti sin golščarice! Kdo pa ti je dovolil dvigniti glas proti meščanu Bigorrja? Ti, "cagot"! Ali ti niso povedali, da ne velja pričevanje pred sodiščem petih takih kot si ti, toliko kot ono enega poštenega mtra' mi ne veš, da imajo vse cerkve dežele posebna vrata za gobavce ter ljudi tvoje vrste? Da vam je bilo prepovedano stanovati poleg poštenih ljudi in da ste morali pri smrtni kazni bežati, če se vam je krščanska duša vsled zmote preveč približala? Gospod, moj Bog! Če le mislim, da si je bitje take vrste drznilo dvoriti moji nečakinji! Čakaj, "cagot"! Sel bom k županu v Aigues-Vives in spodili te bodo kot psa! (Dalje prihodnjič.) za carja Mihaela. Na shode proti revolucionarnih organizacij je prihajal z žezlom v roki in krono na glavi. "Car" se je aktivno udeleževal v protirevolucijonarnem gibanju. Pozival je kmete na odkrit boj proti sovjetom in trdil, da bo v najkrajšem času prišla v Rusijo inozemska vojska, ki bo zatrla sovjete. Istega leta se je "car Mihael" na svojem potovanju sestal s svojo staro znanko Zinaido Suharevo, katero je pregovoril, da se je izdajala CIGANSKA NADLOGA V AVSTRIJI Novodobna Avstrija je dobila z Burško zelo dvomljiv dar v obliki 6200 ciganov, ki žive tamkaj mno-gokje v celih vaseh. Iz Burške so se mnogoštevilne ciganske tolpe raz- dar ne boste umrli?.. O, moj Bog!.... / Dvignil jo je v svoji roki ter odnesel prav na višek gore ter kričal;šle po vsej državi, največ pa se jih neprestano: je priklatila na Štajersko in Koro- — Gospodična Jakobina i Gospodična Jakobina! ško, pa tudi na Dunaj, ter so po- Pohitel je naprej, tako hitro kot je le mogel. Kljub nervozni pre- vsodi postali prava nadloga. napetosti trenutka je čutil vendar, da ga zapuščajo moči in moral je Ciganske vasi na Burškem so či-poiožiti deklico ob rob poti. Vzel je tudi nekoliko snega ter pričel dr- st0 odrezane od ostalega kulturne-gniti ž njim telo, ona ni niti odprla oči, niti ni odgovorila na klic svoje- ga sveta. Pokore se le svojim "voj-ga prijatelja. z ^ . [vodom" in starodavnim običajem, — O, moj Beg, pomagaj mi! — je stokal mali prebivalec dupline ki so jih prinesli še iz svoje prado-ter prelival sol*£. * i movine. Med 6200 cigani v Burškl je Vzel jo je zopet v naročje ter hitel navzdol, proto vasi in svoji okroglo 3300 moških in 2900 žensk, duplini. I od tega zopet 2500 otrok pod 14 le- — Tam najdem medicine, — si je rekel, — in prišla bo zopet k ti. Toda ciganski otroci veliko prej CIGAN FILKE DOBIL ŽEN1T-NO PONUDBO NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje od plut je: SATURNIA 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA VULCANIA 23. AVG. — 27. SEPT. 1. NOV. Saturnia in Vulcanla prekaSa vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nuili najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na te^i motornih iadjab vključno plavalni bazen v ' drugem razredu. PI1ELFS KROS. i CO. Cen Agent Jej 17 Battery Piaca, New York 24. julija: M ti ure lan la, Cherbourg (,'Mrtte WkihiRf'on Cherbourg. Bem-uit-o 2®. julija: 11« de Prune«. Havra (Glavni polat- n» lafet) Homen-lc. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen N«« Amsterdam. Boulogne fur Mer Rcraa, Napoti, Gei^n 27. julija: Belg»-nland. Cherbourg. Antwerpes St. Louis, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Chtr!"1""i M innekahda, Boulogne aur Her 31. julija: £>resoen, Cherbourg America, Cherbourg. Br p m en -t-n 1. Jesenski izlet, — »ep. 6.. France". Te aa 2. Jesenski France" izlet, — okt 18. "lie da Božični skupni izlet, — 6. dec., "Hi de France". MICHIGAN Calumet, M Detroit, J. F. Koha. R« rt ill. An t. J a nesle*. je "car Mihael"' potoval stalno v družbi "velike knjeginje Olge", s katero se je tudi fotografiral v carskem odelu z žezlom v roki in krono na dozore nego pri srednjeevropskih plemenih in po ciganskih vaseh je vse polno konkubinatov med 8 sebi! ^ Njegove solze so tekle prosto na lase Jakobine. Dvakrat jo je moral položiti na tla, da ujame dovolj sape in medtem je kleče molil z vso iskrenostjo svoje duše naglas, da bi se te sladke oči zopet od- do 9-letnimi ciganskimi deklicami prle. — Odpirajo se! — je vzkliknil nato, ves iz sebe, od veselja. — Jakobina, vi ste rešena! O, kako velika je božja dobrota! V resnici je prišla zopet popolnoma k zavesti ter oklenil^ z rokama vrat svojega prijatelja. — Da božja dobrota je velika! — je rekla, — in midva hočeva skupaj motiti k njemu. Silver, združena do smrti! Cigan Aleksander Filke, glavni obtoženec v velikem ciganskem procesu v Košicah, kjer so cigani poleg velikega števila roparskih umorov izpovedali celo, da so svoje žrtve spekli in pojedli, je prejel že-nitno ponudbo neke ločene žene. Ženska piše, da je hodila ves čas poslušat porotno razpravo in da se je tu zaljubila vanj. Pravi, da ve, da je njena ponudba brez pomena ker bo Filke pač v najboljšem slu-* čaju obsojen v dosmrtno jeco. Vendar mu je hotela povedati, da ga razume, čeprav sfe je njegova roka omadeževala s človeško krvjo. Listi ne. objavljajo imena te ženske, ki se je hodila naslajat v porotno dvorano in izgubila tam še zadnjo iskrico pameti, ako jo je sploh še imela. za njegovo hčer Olgo. Od tega časa MINNESOT* ChisbolBi. Fran* Uoule, a Parna* Frank PucelJ. Bly, Joa. J. Peatiei, Fr. Hck *la Bveleth. Louts Uouir Gilbert. Lotil* Vesxel glavi. S temi fotografijami )e pri- Hibblns, John Pov*h dobil tudi tiste, ki so nekaj sumili, Virginia, lfrank Hrvaticb in število njegovih pristašev se je mi&»0UK1 množilo od dneva do dneva. Ta u- St. LouJ*. a Nabrit speh je pcimoral Zmurčuka, da je Kacine m udolicu, trans Jelen« postal previdnejši in zato je za svo- MONTANA je bivališče izbral samo zelo skrite Klein. Jobn R. Bon kraje. Skrival se je pri svojih naj- Waahoe. t*. Champa boljših prijateljih, ki so mu napravi- NEBRASKA 11 "carsko prestolico" 6 metrov pod timaha. p. Brudert«*. zemljo. — V tej jami je "car skri-; \FU iiiiik val svoje orožje in hrano, kakor " u , , Uowanoa, Karl ttternlffl a tudi orožje svojih prijateljev, —j ^^ MNfUA> "Carju Mihaelu" se je kmalu pridružila cela vrsta okoliških vasi. JoUn Balantf jQIS HltL Njegova slava je rastla, obenem si 4jlt.«t»od, A^ton Bobek, Cbarie. je pa tudi bližal konec. Sovjetski Karlinjfer. Luula Kudman. Anton aim vohuni so izsledili njegovo skriva- Aaath. aiepnlk lišče. Sledila je aretacija, sodba in Oregou (llj, 4. ftiKliti- g DNI PREKO OCEANA1 Najkrajia 1»» najbolj ugoSna po« aa, ootovanje na ogromnih oarniklh: | FRANCK 19. julija; 15. augusta (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 26. ju!.; 20. aug. (7. P. M.) PARIS 2. avgusta; 27. avgusta (3 P. M.) (Ob polnoči) Srn: r«Jia pot po fteMsnjcl. vaakdw Je > posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti — Pijana In alavna tranc-o«ka kuhinja, lare^no nizke cene. VpraAaJt« kateregakoli pooblsACenega agenta FRENCH LiNE 1« »TATE STREET NEW YORK. N. Y. in 11 —112-letnimi ciganskimi dečki. Zakonito poročenih je le približno 800 ciganov, vsi drugi žive \ divjem zakonu. Vsa prizadevanja oblasti, da bi se ciganska mladina obvarovala pred ! nravno propalostjo, so ostala do- Nato sta se dvignila oba. Jakobina je zopet lahko šla in priročno 5 slej brezuspešna. Istotako ni bilo sta se vrnila po gori navzdol, kot sta prišla, blaženo smehljaje. Čutila : doslej mogoče preprečiti nravnih sa, da jima je nebo danes dodelilo obilo sreče, dovolj sreče, da bodo solnčna bodoča leta njunega življenpa. Ko sta dospela do dupline, sta vstopila in tam, skoro nezavestno, v navalu mladostne sreče sta se poljubila. V istem trentku pa je bilo čuti krik; ^ _ O, moj Bog! Kaj vidim? Poljubujeta se! — je zabobnel za njima neki moški glas. Abej Bordes se je namreč vrnil iz Toulosa. Stal je tam ter kričal. _ Pravični Bog! Ali se mi sanja? Vsa zmedena sta ljubimca odskočila ter sklonila glavi vspričo preklinjanja vse časti vrednega duhovnika. — Tako naj torej najdem stvari pri svojem povratku! Oslico v mojem vrtu in mojo varovanko v rokah "cagota"! Ko je korakal proti mladima človekoma, je kričala: _i Ha, vidva nesrečneža! Otroka satana! In to se je zgodilo medtem ko sem jaz v Toulousu iskal moža zate! _ Ali si ga našel, stric — je vprašala Jakobina, ki je dovila nazaj svojo prejšnjo smelost. — Da, seveala sem ga našel, ti lahkomišljena vlačuga! Še danes boš šla ž njim k obedu! — Ni treba! Da ti prihranim napor, sem si ga sama izbrala, namreč gospoda Silverja Montguilhelma, katerega ljubim in ki te bo prosil za mojo roko! B zločinov nad ciganskimi o krvdskrunskih zvez med hčerami, materami in sinovi ter streljanje... BERLIN V ŠTEVILKAH brati in sestrami. Kazensk^ posto,-panj*e je skoraj otežkočeno, ker niti ni bilo mogoče ugotoviti pravih i-men ciganov. Da bi se kolikor toliko omogočilo nadzorstvo, so oblasti uvedle za vse nad 14 let stare cigane identi-tetne Izkaznice s fotografijami. Cigan, ki je pismen, se mora v Izkaznici jjodpisati, ostali pritisnejo namesto podpisa svoj prst. Dognali so da je bila večina ciganov že opeto-vano kaznovana zaradi tatvin, telesnih poškodb, nenravnih zločinov, vlomov, nekateri tudi zaradi umorov In ropov. Pripadniki posameznih ciganskih rodov nosijo ime svojega vojvode. Najštevilnejši ciganski rodovi "tia' Burškem so: Sarkozl, Karoly, Ba- Tri petine vseh Berlinčanov so doseljenci iz vseh delom Nemčije. Od moškega preblvastva je v pridobitnem delu zaposlenih 74.9 odstotkov, od ženskega pa 36.8 odstot-in kov. Približno vsak drugi prebiva-ter lec je delavec, vsak četrti nameš- čenec ali uradnik. Ena petina Berlinčanov živi od kovinske industrije. Berlin je največje celinsko trgovsko mesto v Evropi in šteje 122.000 trgovskih o-bratov, v katerih je zaposelnih 444 tisoč oseb. Vse nemške delniške banke upravljajo 11 milijard tujega denarja, od tega je v rokah sedmih berlinskih bank 8.6 milijarde mark. En kilometer podzemske železnice v notranjem mestu stane 11 milijonov mark gradbenih stroškov; v prihodnjih 15 letih nameravajo zgraditi 85 km podzemskih železnic. Berlin Ima, okroglo 1000 šol, 18,000 učiteljskih moči In 500,000 učencev obojega^ spola, Leta 1928 so sezidali 24,000 sta- Pozor, rojaki! Ii naslov« iu listu, katerega prejemat* je rasvldmo, kdaj Vam je naročnina pošla. Re čakajte to-raj, da se Vas opominja, temve* "bnovite naročnino ali direktno, %li pa pri enem sledečih naftih -astopnikoT: CALIFORNIA Fontanm A. Hoebevg.. Srna Frmnelsee. Jacob Lenrta. ranyai, Hodosi, Ujvary In Kolom- novanj. Vsako leto je treba 4000 no- par. vlh stanovanj. COLORADO Denver. J. Schntte. Pueblo, Peter Cullg. Jotin Qer» rr. Janeab, A. 8aftlC. Salida, Louis Coatello. WaUeoburg. M. J. Ba*uJt INDIANA liidtwaylla. Lcula BinUS 4LLINOIK Aurora* J. Verolefi Chicago: Jo«epl» Pl' i. Bev«r 4 rs. F; Lan rich. Cteerfc, J. F&Man. Do Poe, Andrew SplUar Jotiet, A. Anzelc, Mar; Bamblct) Zaletel. Jobn Krea. Jonevb Urovti La Salta. J. Spelich. MaMoatah. Frank Angogtlo North Chicago. Anton Kot*' Spripffield. Matija BarborUD Summit, J. Horratb Wmokecan. Frank Fetlcovtek In Jote Zelene. KANSAS Agnes MoCnl> City, Frank 2*g»' i Plttahorg, Jobn Bopovt Badld, F. Bajt. GM, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Koal JBJes, Frank^JfofOTfiek._ Warm, Mr*. F. p--*— Yeongstewn, Anton Klketj PENNSYLVANIA Aiubridge, Frank JakSe. tlesMifiier, Luula UrHint.« Braddoek. J. A. Uerm Brvughtvn, Anton lpavec. 1'larMce, Fr. Tuahar. A. Jerina. LontttaHUgh. J. Brezovec. J. JPlke V Hovandek.. Crafton, Fr. Macbek. Export, G. Pre vie, Lou j a S ti pandit A. Piker H Farrell, Jerry Okor* Forest City. Main. Kamla. Oroensburg. Frank Noras. Burner City in okolic«, Frank F» renchack Irwin, Mike Paosbek Johnstown. John Polanc. Martin K< rasteta. Kraja, AoL Tantelj Ltuerne, Anton OaoLnlk. Manor, Fr. Demsbar. Meadow Lands, J. Koprlrie* Midway, Jobn Ž ust Moon Bna. Fr. PodmlUMr Pittsburgh, Z. Jaksbe. Ig. Maglstoi Vine. Arb Tk O. Jakoblch, I. Gens J Pogatar. Presto. J Demsbar. Reading, J. Pesdlro. •ttoelton. A Hrejn. Unity Sta. In sfcollee. J. SkeiZj, Fi ftcbltrer. Woat Newton, Joseph Jovaa. WBlock. J. PeteroeL « TAB Fr Kroba Milwaukee, Joseph Tratnik in Jot "hebnyran, Jobn Zorman. West Allis. Frank Skok. WYOMING Rorfc Springs, ^ouls Tancbes. Diamond vlile. A. Z. Arko. V J. Oerao. >, -Wt. Vodoulrea ?«sk ssHtopntk Isda potrdilo sa svo o. katero Je preJeL "^stopnlke roja *i«n» tnnln priporočam«* VaroAnlsa as "Glas NarocflF-— raVtMi is pol lets f&OP; «a *tir| taesos §2.00; sd tstrt tats tiim varoealaa aa Bwspa Ja 91. m t— Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Van) mi zatnaremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-snjb vsaj en m.esec odpotova- li jem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni-ikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne posije permit po posti, ampak ga mora iti iskat vsak prosi-teč osebno, bodisi v najbližji nasel-djški urad »11 ^ pa ga. dobi v New Yorkn pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti sveje žene n neporočene otroke izpod 21. leta .er ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še /edno ff!l priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni jtariši ameriških državljanov, mož-e ameriških državljank, ki so se >a 1. junija 1928. leta poročili in M>ljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih aedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v evoti, od ostalih sorodnikov kakor: iratov, sester, nečakov, nečakinj td., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amezikanske vi-žeje. SAKSER STATE _ BANK _ ^ 82 CORT^ANI^ NEW YORK /