Dopisi. Hajdina pri Ptuju. 11. sept. je tukaj v Slovenji vesi po poldaa 18 hiš pogorelo. Večji del so bli sicer ti pogorelei zavarovani, veadar so eai zamudili ali aiso zniogli ob pravem času plačati, ia so torej v veliki nevolji, ker jim je vse pogorelo, ia nobedea Bimu svojega lesa za stavbo, pa tudi cegla ni z čcsa delati, ker tukaj ui take prati. Letiua poprek je Ba ptujskem polju letos srednja, če ne celo slaba imenovati. Zelje so večidel goseaice pojele, žito je aiegla spila, ia tudi ajda ai preveliko prizaneala, jb kakor trdijo, je tadi turščica pred časoin dozorela. Prasičja kaga^se tudi po gosteai tu ia tam prikazuje. Soiski ia crkveai odbor je aarodea z očetom Merkušem Ba čelu ia bo meada tudi zaačajea, ki sta si šola, crkev ia fara Ba roko. Od sv. Jakoba. v slov. goricali. Daaes 3. septembra imeli stuo šolski izpit ali skašojo. Obče Ijubljeai aam gosp. dekan iz Jereaiae obiskali so prvokrat zbrauo uiladino. Ko v šolo stopijo, jib pozdravi Celcerjeva Fraaca rekoč: ,,Veličastni gosp. dekaB! Blagovolite sprejeti, ker Baa daaes prvokrat obiščete, tri cvetlice: cvetlico spoštovanja, ljubezai ia srčae zabvale". Takaj podeli dekliea gosp. dekana šopek cvetlic, poteru smo zapeli Praprotnikovo -Zjutiaj" ter zraven poklicali s Daba na pomoč in izpit se začae. Najprej so izpraševali gosp. katebet iz katehizraa, koiega so otroci glatlko odgovarjali, potera pridejo noviaci aa vrsto v glaskovanju, za Djiriii pa prvi in drugi razred v kurzoričaem ia štataričaem čitanju. Ia Jaaežičeve sloveaske slpvnice se je izpraševalo ,,besedo- in oblikoslovje" ia sicer iz oblikoslovja sklaajatev samostavnikov, pridevaikov ia zaimkov, pa tudi spregatev glagolov z ozirom na spisje in pravopisje. Vsakemu rodoljubu je lebko srce veselja igralo, ko je slišal dečico v čistom svojem maternem jeziku gladko odgovarjati. ŠeBtjakobčaaje! poaosai bodite aa avojo deco, kajti aarodai dab je globoko vsajea v aježaa jihova srca, pa zraven tadi pazite, da te blage cirne ae izpalite. Po izpitu je sopet Celcerjeva Fraaca aagovorila gosp. dekaaa tako le: Velečastai gosp. dekaa! V imeBa vseh inojih soačencev ia soačeak se jaz Vam, veličastai gosp. dekaa, kakor tudi Varn občeljabljeai Barn gosp. faJBiešter ia vsera dragiai častitim gostern srčao lepo zabvaliai, da ste aas daaes pri vaašem izpitu s svojo pričajočaostjo počastiti blagovolili. Ce ravno aisrao tako odgovarjali, kot ste raeada od aas pričakovali, veadar upam v naeau aas vseb reči, da siao vse storili, kar je aaši še rahli ialadosti mogoče bilo, zato prosira, da blagovolite zadovoljai biti z Baširn šclskha aapredkom. Lepo se zahvaliai ludi Vaai čast. gosp. katebet ia gosp. ačitelj za Vajin trud, da sta aas tako lepo vodila po pota v aveta aebesa. Zato zapojnio: ,,Kje seai doaia?" —Takaj srno zapeli prelepo Sloaišekovo po Praprotaikovem aapeva: nV aebesih seai doma. — Vas pa ljabi aioji součeaci ia soueeake opoaiiajaai tukaj aa sv. torišču aa koacu šolakega leta, da aikdar ae pozabite zlatib aaakov, kojih ate se v svojera detiastvu aaačili. Le tako bote enkrat pridai kristjaai, aad kterinii aeBog ia av. crkev raduje, pa tadi pridai državljani, koji so zvesti svojemu cara". Tako deklica. Koaečao še nazaaajaai, da pride že laasko leto obljubljeaja kajižica: ,,Navod v glaskovaaje v zvezi z pisaajeia" bitro po aoveni leta aa svetlo. Do tistib dob še potrpite vsi aioji sobratje, kteri ste me že vpraaali po imeaovaBi kajižici. Strniski. Politični ogled. Iz štajarskega deželaega zbora. V 8. ia 9. seji t. j. 9. ia 10. septenibra jc bila aa daevaera reda adresaa debata, ta debata je bila tako živahaa kakor še morebiti aobeaa draga dozdaj v štajarskeia zboru, ia k sledajema so bili Becuški liberalci že tako razdraženi, da so celo osebaosti vpletali v svoje govore. Vse, kar se je 10 ur za ia proti adresi govorilo, aaš raali list priaesti aeraore, bočemo zato saaio aeke za aas važae točke iz te debate aavesti. Dr. Scbloffer, ki je aaj prej v imeaa večine astavaega odbora poročal, je naznaajal aagibe ia vzroke, zakaj je odbor priporočal adreso. Oa se je tradil dokazati, da Avstrija le niore obstati, če se državae osBOvae postave popolaonia izvršijo. Za tim je posebao povdarjal ,,versko straa". Ves koakordat se aaj zruši, ker je proti osaovBiai postavam, ia ker je spravil Avstrijo v pogibelj ob veljavo itd. Da je vprašaaje ali še ima cesar ia deželtii zbor pravico poatave dajati ali Be itd. Priporoča k sledajeiau adreso, ktero prebere Kot poročevalec maajšiae proti adresi je za njirn govoril g. HermaB ia začae s tem, da se je v Avstriji proti svobodi tiai več gresilo, čini bolj širokoustuo seje ozaaajala, naštera velike grehe ia pnhloat sedajae dobe, pravi, da je oktoberska diploma edina mogočna osaovaa postava, kcr oaa varuje avtoaoinijo. Ta diploma pa se je spet porašila po februarni ia decemberski astavi, ki aarao Nemceia predaost daje proti vsern dragim aarodom naeusaiileao" postopa. Tudi ogersko državao pravo ae je aekdaj ravao tako pretepalo, kakor zdaj česko pravo; tadi daalizem so iaieli prej za aesrečo, kakor se to zdaj o federalizma trdi ia veadar saaio od tega zdaj narodi pričakajejo pomoč. Nemci pravijo nAvstrija aaio mi". Da bi ae pokazali prav liberalfli so aapadli koakordat. — GerujaaiziraBJe, aatikoakordatiraaje, to je zdaj jih odločaa beseda, • naam Sloveacem pa bočejo vrata pokazati". — Državai zbor m vse, kar je aapravil, je sarao oktrojiraBO. Kako raore državai zbor brez Čebov, o Čehih kaj odločiti? — Česki upor je legalea. — Vkljab §. 19 bočejo veadar Sloveace aaičiti. Ravaopravaosti drage pri nas m, samo ndačiae bakvice" 80 aloveaske ravaopravae z aemškiaii, dragače pa je Sloveaec, blapec v lastai hiši. Deželai zbor ia deželae oblastaije aeumejo Sloveacev, kterim bo le pomagaao, če se zdražijo v jedao celoto. Temu, kar zahteva aarod, se aiora zadovoljiti, prej ko se srne govoriti o državljaBski svobodi. Vaab apor je zastoaj, čim več se bodo Sloveaci zatirali, tiai tcžejše bo ataaje Neaicev. Toraj kličemo: Vraite se! pobotajte se s Čehi, pobotajte se s vsemi aarodi. Baroa Hakelberg aapada grdo ,,Volksblatt" ; trdi tudi, da živi že više 13 let med Sloveaci, da mu celo ai zaaao, da bi se ti boteli združiti z dragimi Sloveaci ia ločiti od štirskih Neaicev. Sarao Neaicem se iaiamo za vse zahvaliti. Napada tndi duhovstvo ia priporoča adreso. Zdaj je proti adresi govoril baroa Buol. Jegov govor je bil izvrstea, kai1 pripozaajo tudi aasprotaiki. Govoril je iz crkveaega stališča ia pravi, da se od svoje straai ia crkveao-koaservativae straai, ktero zastopa ne raore zložiti s tera, da bi ae izrekla hvala za državae osaovae ia crkveae postave; pripozaa tudi, da je obveljava federalističaih aačel ediaa rešitev za Avstrijo. Crkveaib postav pa crkveaa straaka zato Be aiore odobriti, ker se je aepostavao segaolo v koakordatao pogodbo. Caraeri. Zagovarjaja astavao straako, pravi, da dubovaištvo, federalizem ia slavizem skupej grede spef hočejo pokopaa absolatizera oživiti. Pravi, da duhovščiaa slabo skrbi za šole ia aavaja aeke barke iz aialega berila, kar kaže, da stoji šola aa slabeia. Da se je Caraerov govor zlo dopal, aaia al treba praviti. Dr. Vosajak pobija res prav krepko adreso. Oa pravi da tadi oa ae prezira, kar je v aovili postavah svobode, astavljati pa se vendar mora svojeglavai pristraaski politiki vladajoče sisteiae, ktera Avstrijo v pogubo tira ia posebao zatiraaju Slovaaov v Avstriji ia aa Ogerskem. Pravi, da še laa oktobeiska diploma zmirora več valja, kakor vse druge osaovae postave. Belkrcdi je hodil po pravi poti, po kteri bi se jediao aiogla Avstrija astaaoviti; ta skašaja se ije veadar razbila po oai straaki, ki si je hotela vladarstvo pridobiti. Na to dojde tujecBeast ia kar Kraljevgradec ai zamogel, Barnreč Avstrijo razcepiti je ou z jedaim peresairn potezajeia atoril. Popisaje po tera strašao pregaaaaje Čehov ia žalostao staaje Sloveacev aa Štajarskeai ia pravi: ,,To je svetla alika Bove svobodae dobe". Sloveacem se tudi v aovi dobi slabo godi, aeiaški aradaiki so se prestavili aa Sloveasko, sloveaski pa za kazea aa Nemško ia veadar še Sloveaci aiso aikdar žagali, da hočejo Avstrijo zapuatiti. Da pa se Sloveaci hočejo združiti, prisilili so jih leNemci. Dalje pravi govoraik, da aemški liberalci zaiirom žugajo, da hočejo odpasti; tega Sloveaci aiso aikdar storili ia če bi Šloveaci bili to govorili, kar so govorili Nemci, bi že davaej sedeli v krimiaalu. Daaliati bi se morali zatožbi podvreči, ker so vzrok, da se država pogabi biiža, apa veadar ia to je jegova tolažba, da še bodo ravao tako dobri federalisti postali, kakor so iz ceatralistov postali daalisti. Zadaji govoraik je še bil dr. Graf, ki je maogo govoril o nadresi šestBajsterib", ali veadar celo aič aovega, ampak saaio, karseježepo vseh aasprotBih časaikib davaej prežvekovalo ia reče, naj se aove postave od vladiae straai ljudstvu raztolmačijo. Tudi Sloveacem je daval dobre aaake. — (Komaj snio jib že pričakovali.) Tein se je prvi daa koačala adresiaa debata, ker ao veadar Sloveaci v tej Neaice popolaoaia pobili, se je odložila debata aa dragi daa, da bi se Nemci lože okoristili ia aa odboj pripravili. Dragi daa prešteje predsedaik dolgo vrste zapisaflih govornikov ia da aaj prej besedo dr. Waseru, ki pravi, da so vse pritožbe slov. poslaacev aepravičae, kervladaje dovolila železaico aa K raajskeai (!) ia BaČeskem ia ker je stera gotovo pokazala, da boče biti vsem aarodoai pravičaa. Koaečao tadi reče, da se ae more zlagati koakordat z aatavo; ia da so aeka mesta v spodajem Štajarskem za astava demoštrirala. Kaiserfeld jegovoril celo uro o veliki vredaosti aove astave, o aepotrebnosti koakordata ia da je bil aesreča Avatriji itd. Oskar Scbmid je govoril samo o svojib proteataatih ia se v ajib imeaa zahvaluje za verske postave. Braadstetter pravi, da se štajarski Sloveaci tudi zlažejo s prijatelji astave ia da bi jih poslaaci tudi aiorali aiisliti aa zabvalo za daao ustavo. Dr. Mihl pravi, da v irneaa aaiversitete glasuje za adreso, ker zaaaost rnora z ljudstvom živeti ia zaati, kaj je ljudstvu potrebao. Če astava ai absolutao dobra je veadar relativao dobra pri zdajaih okolščiaah. Moraaio še čekati, dokler bo astava priaesla aad. Dr. Recbbaucr je posebao grdo aapadal sloveaske poslaace ia zagovarjal astavo. Feyrer je aekaj o starih prošajab govoril. Dr. Vosajak ia Hermaa še sta po tem eakrat po prejela besedo ia dobro odvrBola vse aapade, ktere je tolik govoraikov na aja aavalilo. Deželai poglavar Mecsery tadi govori za po8tavBost astav in obžaluje, da je debata bila tako razdražeaa. Schloffer irna zadajo besedo ia povdarja, da če b cesarstvo razpadlo Be bodo krivi Nemci, ampak drage straBk bi se aaj bolj tega bati aiorale. Adresa se je z 48 glasi proti 4 sprejela ea bloc. H koaca je deželai glavar nazaanil, d se je dr. Razlag poslaastva odpovedal. V 10. seji dežel. zbora 12 sept. se je naj prej podpira Braadstetterjev aasvet, aaj se aapravi deželua postava, Isteni Baj odpravi zapreke, ki ao dozdaj overale, da se aiso mogl Bapraviti veče sreflje. Nasvetovalec dokazaje, da so vekš srecje potrebae, ker samo te aiorejo vspešao delati. Ker se veadar maogi srenjski odboraiki takiai sreBJam vstavljajo, aaj se da deželaim ia okrajaim zastopom pravica, da bi smeli maBJše sreaje zdražiti v vekše. Nasvet se izroči odboru za sreBJ8ke ia okrajae zadeve. Lipold poroča o Bekterih odstavkih deželaega račnaa. dr. Altmaaa poroča o stroških za deželao zastopaiatvo ia upravo. Syz poroča o nasvetn Baj se vstaaovi aa tehaičai viši šoli stolica za mehaBiuao tebflologio ia popularai aaak o aiašiaab. Za to stolico se dovoli vsako leto 400 gld. ia za prve priprave 1000 gld. Mestni sreaji Kaittelfeld se po dolgem besedovaaja dovoli, da se siae ločiti od 14 ž ajo zdra žeaih občia. T u n e r poroča o spregleda delavBosti više tebaiške šole in realke. Deželai zbor odobrava vse, kar je v teb zadevah odločil deželai odbor, kteiemu ae daja tadi pravica, da saie raed šole po deželi razdeliti vse kajige, kar jih aepotrebaje kajižaica aa Jobaaeaaia, Pri deželflib šolab se za zdaj še bodo davala šolska darila. Kapčijski oddelek više realke se aaj razpasti ia za to se uaj da kupčijski ia obrtniški aka deaiiji v Gradcu 3000 gld. letae podpore. Za to bo aiorala akadeaiija brezplačao spiejemati aekoliko ačeacev, kterim bo obiskovaaje dovolil deželai odbor. Za perovodji sta voIjeaa baroa Buol ia Sessler. V 11. seji dežel. zbora 14. sept. je deželai glavar aaj prej oaieBil, da so sloveaski poslaaci oglasili iaterpelacijo do vlade zastraa izpeljaaja aarodae ravBopravaosti. Dr. Baier je poročal o račuBskib zadevab poseuao o poravaaBJu potokov ia rek. Stroški 8e odobrijo. Tuner poroča o pregledovaaja račaaov, ktere je položil deželfli zbor o deželaib aradib; dalje poroča v imeau račuastveaega odseka zastraa prodaje Eiseaerza, Mariazela ia Neaberga: po tem zastraa železaice cesarjeviča Radolfa itd. Feyrer sporoča o večih račuastveBih zadevab, ktere se vse odobrijo. Braadstettcr poroča o vstaaovljeBJa viaske šole pri Maribora; celi aačrt se odobri samo, ko je došla aa vrsto točka, v kakera jezika bi se naj učilo, ia ko se je izreklo sauio VBemškem se podigae ostro besedovaBJe proti fernu ia sloveaski poslaaci zahtevajo prav dokazljivo, da je sila potrebao, da se vpelje sloveaski učfli jezik; govorili so za to: Dr. Vošajak, Heraiaa ia dr. Prelog (govore priaesemo v kratkeai prihodajič) ali vendar vse zastonj. Ogovarjal je jira samo nekoliko KottaliBski, Kaiserfeld ia Langer vsi skupejsosaaio rekli, da je deželaa aola ia mora tedaj po večiai prebivavcev biti le sarao aemška, ačitelja vrtaar ia sodar morata veadar tadi zaati sloveaski. Ker se slovenščiaa od ravaatelja m prvega ačitelja ai zahtevala, je Lipold vprašal zakaj pa se to bc zahteva od te prve uaj bolj važae osebe, mu Kottaliflski odgovori, da hočeje za to slažbo aajeti aekega Nernca od Riaa — tako! — ker v Avstriji tako izvedeaih ljudi za to Bi. Streaiajer veadar k sledajema predloži, da se tadi ravaatelj aaj sloveaski uči (v 50 letib bo ae^že aaučil) ia ta predlog se prime. Okrajaeum zastopaištvu v Maribora, ki je prosilo, da se uaj troški za boleae viačarje iz dcželae blagajaice plaeajejo, se prošaja odbije. V Ljabljaaskeai deželaem zborajebilo zastraa odobrenja volitve v Postojai, Verhaiki ia Loga, prav ostro besedovaaje ; zBiagala je vendar aarodaa straflka. V deželaeai zboru v Liacu je tudi bilo 7 glasov soper adreso do cesarja ib 8 glasov soper adrese do niiaisterstvu. Česki deželai zbor je za oseai dai Bebal zborovati. Hrvaški deželai zbor bo poslal pismo sožalovaaja srbski vladi zastraa amorjeaja kajeza