Pavlami Iranko « driavl SHS. 215. štev. V Liubliani, v soboto 18. septembra 1920. W Posamezna iiev. 1 krono. Leto IV. Izhaja razen nedelj (n praznlkou v s a It dan ob 19. url dopeldne. Crcdnitlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/7., Učiteljska liskama. Dopise frankirali in podpisati, sicer se jih ne pri« ulici. Rokopise se r.e vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X Mm/jj po K 1'50. Uradni »azglasi, poslano ter notice igli prostor K 2'—. !'ri večjem naročilu popust. ^SSg£»Si«iBJgiMa5KaBfalJiBi«.^PgW Glasilo Jugosfov. socilaEno - demokratične strank©, Tektonska it. 31?. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 210, za pol ietn K 120, za četrt lelo K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za osislo tujino in Amerika K 360. Reklamacijo za list so poštnine proste. Upravništvo jov Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6^., Učiteljska tiskarna. Pred vladno krizo. Zagreb, 17. „Novosti“ javljajo iz Belgrada: Poizkus ministra za kon--tituanto dr. Laze Markoviča v parlamentu glede davkov je izzval v klubi!) živahno zanimanje in kritiziranje. Doznavajo, da je do sedaj edini radikalni klub pripravljen pristati na predlog dr. Markoviča. Demokrati zahtevajo pa nekatere izpremembe. Narodni in Jugoslovanski klub sta v ostri opoziciji. Član Narodnega kluba je izjavil, da ni izključeno, da pride vsled tega vprašanja še do krize vlade. Ostavka ljubljanske vlade odklonjena. Zagreb, 17. „Riječ“ javlja iz Belgrada, da se ostavka ljubljanske vlade ni vzela na znanje. Rešitev uradniškega vprašanja. Belgrad, 17. Ministrski komite se je zedinil v lem, da se izvede rešenje uradniškega vprašanja, da se uradnikom povišajo dohodki in to: v krajih bivše monarhije se zvišajo uradnikom vsi dohodki za 50 odstotkov, onim pa v ostalih krajih sc povišajo dnevnice. Ministrski svet bo to vprašanje končnoveljavno reši! v jutrišnji seji. Začetek neposrednih pogajanj z Italijo. Zagreb, 17. ..Jutarnji list“ javlja iz Belgrada, da je zelo verjetno, da se bodo pričela neposredna pogajanja z Italijo že 20. ali 30. t. m. Mesto, v katerem se bodo pogajanja vršila, še ni znano. Najbrž bo to Pariz, ali že bolj verjetno, London, kar bi si Italijani bolj želeli. Pred volitvami novega francoskega predsednika. Pariz, 17. Kakor javlja ltJourpa)‘\ je predsednik Descbanel naznanil ministrskemu predsedniku Millerandu svoj odstopi. Člaiioin senata.-so brzojavno naznili, da se parlament takoj sestane. ... > 1 ariz, 17. Ministrski svet ie skenil sklicati parlament, za prihodnji četrtek, da mu naznani odstop predsednika Deschanela. Kongres »se sestane 25. septembra, da izvoli novega predsednika. . KRIZA V ČEŠKI SOCi.IALNl DE-MOKRAČIII. Pratfa. 16. Češki tiskovni urad Iavlia: Uredniško, uoravniško. od- favniško in tiskarni«>o osobie lista »Pravo lidu« ie ustanovilo danes dopoldne obratni svet* sodeluieio tudi zastopniki noriških tovarniških rMavcev Obratni svet ie vzel v svote varstvo vse nodietie lista •Pravo Udu?.. dokl/r ne izvoli kongres stranke novesra izvrševalneea odbora I.ist bo nastopal nevtralno za vse socialnodemokratske smeri in bo deloval za nomiricnic soorov in enotnost v stranki. V ta namim nn v niihovi neizmerni vladihlennosti nikakor ne gre v edavo Vladaio v Sloveniii absolutno že poldrugo desetletje, zato se n>kakor ne moreio več uživeti v po-ložai da bi morali dati to vlado iz rok. Zanie noment centralizem politično smrt. notom avtonomne pa nuslBo vzdržati na Hublianski deželni vladi še _ vedno miliionaria Breica in terorizirati Sloveniio. Kakor torei vidimo, vodiio glede tega vnrašania vse naše politične strank?* ivoli strankarski motivi in to ie tudi iaseu dokaz, da ie vsem našim političnim _ strankam liudski blagor deveta^ briga, deveta briga iini ie tudi država, vse iim ie na n liho va sfra-ikarskn korist in s tem ; seveda tudi osebna korist raznih političnih voditeliev- Žalostna ie ta „NAPREJ“. kcnslataci’? a resnična , in kaže le na globoko oropalost vseea našega političnega živlienia. zlasti pa na nv- nalost naših meščanskih strank. Kai nraviuio na k temu vpraša-nut mi sociialni demokratie? Mi erfedamo na to vprašanie s popolnoma treznim očesom. Ml vemo. da so živele posamezne pokrajine doslei žaJ popolnoma 1 ločeno in sa-mnstoino politično živlienie in ined niimi ni bilo skoro nobene zveze. Tudi kulturno smo se razvijali popolnoma satiiostoino. vsako pleme zase. Enako seveda tudi v drugih poodcdilt. v gospodarskem, upravnem itd. Če pogledamo torej danes na našo Jueoslavlio. vidimo, da sc-stoij iz plemen In iz ookraiin. kj niso imele doslej nrav ničesar skupnega med seboi. Veže nas za enkrat edinole velika sorodnost iezika. Le slepec ali pa bebec bo torei skušal stlačiti vse te ookraiine. ki so živele doslei stolctia ločeno med seboi. v eno vrečo in iih uravnati po istem kopitu, ne elede na to. da le n. pr. Macedoniia ali pa Črna gora povsem neka; drugega, nevo SIo-veniia. in ne ir lede na to. da Je to 2e z ozirom na razorane Drometne In dri"? prilike tudi tehnično popolnoma neizvedliivo. To naju je pokazala dovoli iasno že jjosedaivia praksa. Dve leti živimo Že v zffammtrir centralizma In pos^leimo, uspehe. Pri nas propada indusfrHa. narašča brozposeliiost. oronict ie vsak dan slabši, uprava vsak dan boli zanikrna in vse to gre seveda na račun revnega ljudstva Merodajni faktorli v Belgradu ne ooznaio naših razmer in cotreb. se ne brbaio mnogo zanie, zato gleda-io ns vse s svoijmi srbskimi, bosanskimi ali oa celo macedonskimi očmi. Mi moramo postati čim preje ureiena država in to ho oa mogoče le tedai. če nam bo daial državni zhor v Belgradu le riaiglavnelSe di- re/ktive. okvirne zakone, sicer nai si na uredi vsaka pokrajina svoie zadeve po svoiili potrebah in oo svoiih razmerah. In potrebe Slovenije bodo brez dvoma popolnoma dnigiačne nego potrebe Macedoniie ali oa črne gore Le tako bo mogla oriti liudska volin (!n ta nam le nad vse) v resnici do nonolneea in neoineienejga udeistvovania. Za vzgled ši, stavimo mi Angleško in Zedlniene držav«?, zlasti na Švico. Z ozirom na vse to zastopamo mi mnenie: F. da nai vodi Belgrad Ie vse v resnici skunne zadeve kakor so n. or. zimama politika gospodarska politika, promet itd. Skupni parlament nai i/daia le okvirne zakone. II. Vsa podrobna izvedba postav in zakonov »e premiščena izvoženim n ^Vrn tinski m zborom, ki imaio tudi zakonodajno moč v okviru skunnih državnih postav. Pokraiinski zbori z niimi odgovornimi deželnimi vladami uoraviiaio popolnoma avtonomno vse zadeve dotične ookra-i>r,e in razpolagaio seveda tudi z lastnimi denarnimi sredstvi. III. Enako samoupravo na najširši podlagi zahtevamo tudi za okraie in občine, ker bo le na ta način nrj-š’a req do veliave liudska volia v nm'šir?erri nomenu besede. To ie v širokih potezah in na kratko naš program. V znamenju avtonomiie Jiomo šli v volilni boi ker se zavedamo, da edmo ta more mesiti kulturne, gospodarske in politične potrebe našega ljudstva! St. Koroški plebiscit in firedenta. Nikdar nisem mislil, da bodo koroški sopiialni demokralie onkrai Drave tako grešili kakor so. Vdali so sc z vso svoio agitacijsko prid- nostjo nemškim šovinistom: služilo z vso svoio agilnostio raznim naciio-nalisiičnim fabrikantom, velenosest-nikom in koroškim grofom, ki sb nekdoi izžemali pridne, roke slovenskega delava - trpina. Celovški sa-ciialni demokratk; K so celo začeli. izdalaii lisi v agitarne svriie za ko-, roški plebiscit z nazivom -Sozialdo-. mokratisclic Mitteilungen tiii das Absiimmunesgebiet«. Vprašuiemo. kie so ostala naša načela, kaiti sociialisti so se vdiniali v službo fabrikanta Ogrisa, ki ie bo-roveliske nuškarie do skrarsosti izženi dl in ki ie imel vse te Hudi. ki so se v potu svoip^a obraza v svoiih majhnih domovih zaui trudili, v materije:! ni odvisnosti: to ie tistemu Ogrisu, av.strii.skemii velepatri.k)tu, ki ie znal dati zadnii vinar puškar-1 zadruae v Borovliah za voino posoiilo. tako. da ta zadruga po preobratu ni imela niti vinaria gotovine. To ie oni Ogris, ki ie nahujskal m organiziral boroveljski proletariiat v »Abwehrkompanije«. sam pa se je, ko ie zagledal prvega Srba Pod Liubelicm. s posebmm vlakom odpeljal v Celoyec in ie prepustil pro-Iftariiat svoli usodi. V prvi številki sSozialdemokra-tische Mitteilungen« čitamo na prvem mestu oklic, ki ie naslovlicn na delov, lludslvo plebiscitnega ozemlja in v katerem nozivlia deželno so« ciialno demokratično vodstvo za Koroško, da nai delavci v plebiscitr nem ozemliu glasuieio svobodno. — Toda iz drugih člankov oa vidimo* kako lilanoevstvo nemškega naeikv nalizma je vse delo celovških soci-»alrib demokratov. S. Groger pravir »Nemška Avstriia ie svobodna republika, v kateri Hudstvo samo vlada.« Mi na povemo s. Gr6gru, da je tudi Francija svobodna republika. _ ali na Francoskem vlada kapitalizem j in to ne le Francosko, ampak skero celo Evropo. Tudi v Aistrili danes ne vinda liudstvo. temveč kapitalizem s krščanskimi sociialcl na čelu. Avstrlta le oodebjia danes leDeinu dekletu, ki ie v svilnati obleki, oa skraino tuberkulozno, tako izededaio tudi socilalne reforme v AvsHii. — Jit"cslaviia na ie mogočen in žjvlie-nia ooln orink ki ie še v orteni in v strgani obleki. • Ali ravno socialna demoikracia bo oni. ki bo dal Jugo-slnviH novo obleko. S. Grrtger se iezi nad kraljem Petrom češ da nam on ukazuie. S. Groger naibrž na nožna srbske di-Hastiie in nienih pravic ter državne ustave ker sicer bi tega ne izustil. Nam, s. Groger. pa krali Peter ne dola orav iv)bene preglavice, ker brez državnega zbora ne sme prav ničsar ukreniti. Celovški sociialisti so postali navadni hlanci nemških naciionalistov. To nribiiemo še enkrat' kaiti v svo* iih sMitteiluugah« Iažeio na Hubo nemškim kapitalistom in nemškim grofom. S. Ordger nai ve. da ie bila zi-belika slovanske demokraciie ravno na Koroškem v »Zollfeldu« in da so nam io pokopali nemški plemiči. Tud5 nemško demokraciio poznamo in sicer prav dobro: ona se pričenfa že v hlevu tam ie že razloček med »Oberknechtom« in »Unterknech-tom. česiar mi Slovani nismo poznali nikdar. Sedai. in ravno sedai se nam nu« di prilika, da si izkopliemo ono zlato zibeliko slovanske demokracije^ ki so nam io leta 1651. nemški plemiči ot&onaii na Gosposvetskem noliu. In zadnii vojvodski kmet. slep in reven, koiecra posestvo so prodali nemškim plemičem in ki ie moral iti v Celovec: ta kmetič bo vstal Iz preb a ob posledicah tega plebiscitnega elasovania in se bo vrnil nazai na svoie posestvo., Mi slovenski so-ciialisti r^umemo. zakal se ie ko-rošdfim grofom posrečilo celovške sociialne demokrate vpreči v svoi aRjtac:iski voz. kaiti erofie iih rabijo tudi. ker sc boie naše agrarne ro forme. Rekli smo že: roke proč od plebiscita! In to smo povedali iz dveh razlogov, namreč: Prvič, ker ie plebiscit delo nacionalistov in drucfič. ker smo slovenski sociialisti orenričani, da živi v nlebscitnem ozemliu otrromiia večina Slovcncev in ker hočemo, kar ie tudi naše načelo, da sociialni deni okra tie ene narodnosti žive skuo-no in se skiiDno kulturno razviiaio. Mi se ne bojimo slovenskega klerikalizma. dasi nravi s. Groger. da se trn ie treba bati. Ravno to. da slovenski klerikalizem z vsemi štirimi tolče okrog sebe. nam ie dokaz, da nra ie pričela teči voda v grlo. Sodr. Groger na nai sc raie zanima za av-striiskl klerikalizem, ki drži pred avstrijskim proletariatom krušno košaro v škripcih. Govorili bomo o Dlebiscitu. dasi smo hoteli molčati, trovorili bomo o ntem. ker ste nas izzvali in povedali bomo vse. kar bo treba, da koroški nroietariiat izve: pravili na bomo golo resnico in navaiali eola deistva. Koroški, posebno celovški soci-iabii demokratie hočeio liudstvu v plebiscitnem ozemliu dopovedati, da mora že lz gospodarskih razlogov glasovati za Nemško Avstriio. Iz kakšnih gospodarskih razlogov pa? Celovec ie bil vedno mrtev, imel te le hne »deželno glavno mesto«. Iz tega imena so se pa Kudie. ki nekoliko celovške razmere poznaio. samo norčevali in praviti so: »Klagen-furt bei Villach«. Nemci so tako govorili! Ml smo že povedal!, da Avstrija sama ni zmožna obstoia: Vi sami oa pišete, da pride v Avstriii na 15 Hudi en uradnik. Ali hočete tudi slo-sbven. kmete v Rožu in Junskj dolini tako kot one v Avstriii razdeliti? Ne mislite, da Vam bode pomagal one miliiarde dolgov, ki lih ima Avstrija. plačevat? slovenski kmet iz Roža. Labuške in Junske doline, ali oa industrijski delavec iz Boroveii in Bistrice! Mislimo, da se »usta koroški kmet in industrijski delavec že orei premslila. preden bosta glasovala za Nemško Avstriio. Grogru ie jugoslovanski militarizem na noti. Nam tudi. Ali o tem vsem bomo še odločevali, ko sc vsedemo v konstituanti skuuai! Zakai na Grogru italijanski militarizem in itnliianski bataljoni niso^ nrav nič na poti in zakai iih celovški sociial. nikier ne omemaio in ne orotestiraio proti niim? Mi smo strogi nasprotniki vsakega militarizma in koroški kmet ter delavec bosta o tem. kako ie bilo naše vojaštvo na Koroškem Dotreb-no. šele sodila. Koroškega kaižaria ie »Volkswehr« le okradla. Tu navajam le dva slučaia. ori katerih sem bil sam navzoč. V Svečah so me prišli kmetie orosit, da nai interveniram nri vladi v Ljubljani. da nošlie srbske voiake. »Volkswehr« iitn »e namreč ukradla vso živino in sploh vse. kar ii ie prišlo ood roko. — Pod Ljubeljem oa so revnemu delavcu. ki le bival tam s svoio ma-terio. ukradli vse. kar ie imel. Enako tudi materi. Boroveliskim milijonarjem alla Ogris se seveda ni ničesar premaknilo. Sai ie bilo tako odreie no! Šele iz teh ozirov je bilo potrebno voiaštvo. Ml slovenski sociialisti odklanjamo vsako odgovornost, ki bi nas vsled agitaciie celovških sociiallstov v "tohisettnem ozemliu mogoče zadela Dunajska sociialna demokracija ni nikdar noznala deželnega patriio-tizma. kakor ga tudi mi ne po^-namo Mi hočemo — kot že omenjeno — le. da narodi skuono žive In da se s tem orenreči vsak iredentizem. Zato svemiemo slovenskemu oroletariiatu. da glasnic za Jugoslavijo. ker vemo. da ima v plebiscitnem ozemliu večino, kar tudi Gro-ger sam priznava. Ignacii Mihevc. Vsem organizacijam in somišljenikom J SDS. Načelstvo JSDS Je sklenilo v svoji seH dne 17. septembra L 1., razpravljajoč o pripravah za predstoječe državnozborske volitve, med drugimi tudi to, da osnuje velik VOLILNI SKLAD. Sodni«! in 8 c družic e! Vse nasprotne stranke bodo razpolagale ob volitvah z ogromnimi sredstvi, ml bomo imeli pa to. kar bomo žrtvovali sami. Poživljamo zato vse zavedne somišljenike JSDS, da prispevajo po svojih močeh v ta volilni sklad. Nihče nai ne manjkal Vse organizacije in vsi zaupniki na) uvedejo takoj posebne zbirke. Važnost pred stoječih volitev sama dovoli utemeljuje ta sklep, zato pričakuje načelstvo, da se bodo temu pozivu odzvale vse organizacije in vsi zaupniki polnoštevilno in z znatnimi vsotami. Ves denar je pošljati edinole »Splošnemu kreditnemu društvu“ v Ljubljano z označbo „Za volilni sklad“. Vsi doposlani Meški ge bodo izkazovan vsako soboto v »Napreju*. Na delo vsi in takoj! Načelstvo JSDS. Zadružna banka. Leno razvliaioče se naše zadruge nred več meseci zaprosile ministrstvo za trgovino in ohrt. da iim dovoM osnovati delniško družbo. »Zadružna banka« tri ki bo upravičena: ustanavliatl konzumne In oroduktivne zadruge, posoeševatl niih razvoi z dovotie-•vaniem kredita, nosredovatl iim nakup in prodajo blaga in surovin ter rta sploh posredovati denarno izravnavo »Zadružna banka« bo dalie I —BM esfcomotovaia in reeskomotovala vse obrtniške in trgovske menice, dnvolievala akceptne. kontorentne in v«e druee kredite kot vsaka druga banka. Prav tako bo nakupovala in orodaiala blago in surovine vseh vrst. vrednostne oanjrle. valute Itd. Tudi bo daiala posolila vseh vrst. Itd. itd. Z odlokom dne 6. avgusta 1.1. le minister za treovino In obrt dovolil orononentom. da se »Zadružna banka« sme osnovati, to se pravi: pro-nonenti so dobili koncesijo. Vsled tega ic v avgustu izšel d o/,iv v našem in drugih, zadružništvu blizu stoiečih listih poziv na SUBSKRIPCI.IO. tr> se pravi: koncesiionarii »Zadružne banke« in sicer: Nakupovalna zadruga. Konsmnno društvo za Slovenijo. Splošno kreditno društvo. Slo-g.%. Ljudska tiskarna in mariborski »Liudski dom« — so pozvali slovenske delavce, obrtnike in vse one. ki vedo ceniti ustanovitev lastnega denarnega zaveda« da nodpišeio delnice. ki se bodo glasile na 400 kron. na 2000 kron ali 4000 kron. Pozivu se ie odzvalo že leno število sodnigov — mnogo iih ie pa še. ki čakaio in se še niso oriiavili. Na konferencah, ki so se o namenu In p-osnenu Zadružne banke že vršile v Lkibliani. na Jesenicah, v Celju. Mariboru in v Prevaliah. so sicer izrekli posamezniki želio. da se rok podaljša do 15. oktobra, ker ic do 20 sent. prekratka doba za potrebno propagando. Kompan ioni se niso še izrekli, ali prepričani smo. da se ie priglasiti do 5. okt. še mogoče, ker — kakor vemo. bo ustanovni občni zbor Zadružne banke sredi oktobra. Prav bi bilo. da se oriiatelii našega. tako leno nrocvitaiočcga zadružništva in zadrugarii sami čim r/reie odločiio ter oodDišeio sub-skrinciiske iziave. Tudi strokovne organizacie imaio sedai leno priliko roko v roki delali z zadrugami. Priporočamo ustnovitev »Zadružne banke« našim čitateliem ter iih ooozariamo. da čas subskrinciie že poteka. ____________________ . Z. Politične vesti. Grika vlada zahteva izročitev 170 y listi imenoma navedenih bolgarskih častnikov, ki so odolženl, da so zavratno umorili Grke. Med temi sta tudi Imenovana ministra Popov in Tončev ter generalisim 7.0-kov. -r Spor med LIoyd Geogeom In Kame-njevim. Angleški ministrski predsednik ]e na poslovilno pismo Kamenjeva, uradno odgovoril, kakor sledi: 1. Kamenjev }e trdil, da ni ničesar vedel o prodaji ruskih kronskih draguljev. Angleška vlada Ima dokaze, da je vedel o prodaji, da je o tem poročal svoji vladi da je Iz izkupička dal »Daily Heraldu« veliki) svoto In da je nameraval temu listu ponuditi nadaljnjih 70.000 funtov Sterllngov. 2. Angleška vlada Ima tudi dokazov o tem, da je Izkupiček prodaje, ki se je izvršila z največ jo previdnostjo in brez posredovanja bank, Ml Izročen ne enemu izmed ravnateljev, temveč sinu. Izdajatelja Usta. 3. Kamenjev Je namenoma izpremenil mirovne pogoje za Poljsko, ki jih je prejel od svoje vlade. Ti pogoji so vsebovali čisto jasno zahtevo, da se poljsko delavstvo oboroži pod nadzorstvom zastpnlkov poljskih, ruskih in norveških strokovnih organizacij. 4. Angleška vlada obžaluje, da je morala to stvar splošno objaviti, toda ker sovjetski zastopniki niso držali svoje besede, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Anglije, se le smatrala prisiljeno to storiti, + Komunisti se ne sprejmejo v angleško Delavsko stranko. Izvršilni odsek Delavske stranke je odklonil predlog nove ln- munistične stranke, da bi lo sprejeli v svoje vrste, ker se je Izrekla za sovjetski sistem, za diktaturo proietarijata in pristop k tretji Internacijonali. -I- Sovjetska vlada dementira vesti o vstajali. »Vestnik« piše: Francoske brezžične postaje zopet razširjajo napačne vesti lz Rusije. Tako objavljajo poročilo Iz Kodanja, da je v Petrogradu izbruhnila revolucija, da Je več ljudskih komisarjev bilo umorjenih in da so njihova trupla vrglivNewoC. Kaj takega se sploh ni pripetilo: nemirov ni nikjer in ljudski komisarji so vsi na svojem mestu. + Cičerln o notranjem položaju Rusije. Cičerin je brzojavil Kraslnu v London, da je ruska armada fcolj -pripravljena, kakor pa pred umikom pr! Varšavi. V vsej državi vlada mir. Vesti o vstajt proti vladi so ns-resnične. Rusija želi miru, da bi se mogla posvetiti obnovi. + Wraiusol rekrutira 4z Romunske. »Dt-mineatzo® objavlja izjave generala Gheorg VVranglovcga odposlanca v Bukarešti! Tale gospod je pripovedoval: »Poslal me je general VVrangel, da ustvarim vojaške zveze z Romunsko in s sosednimi državami Na podlagi dogovora med VVranglom in Romunsko, se je prevozil del ubeglih ruskih čet preko romunskega ozemlja in sicer neoboroženih, da se ukrcajo v Reniju in nadaljujejo svojo pot proti Krimu? Koliko je na teh Izjavah resnice, ne bomo preiskovali brezpogojna resnica pa bo, da gre komandantu Wranglu trda za nohtmi. Narodno predstavništvo. Razkritje soduga Kneževiča glede zadnje krize. Belgrad, 16. 126. redni sestanek narodnega predstavništva. Prečita se interpelacija posl. Bukšega In tov, na min. predsednika o žigosanju živine In uporu Seljakov na Hrvatskem. Posl. 2ugič, opozarja, da ministrov ni na seji, kadar se jim stavljajo vprašanja; prihajajo še le tedaj, ko so končana. Proti temu protestira. — Posl. Radovič (neodvisen Črnogorec) vpraša ustno ministra za zgradbe o dovoljenju kredita Črni gori za Izvrševanje zgradb. Petem interpelira radi prometnih razmer v črni gori. Nadalje vpraša ministra za prehrano ta obnovo zemlje radi težkega stanja v črni gori glede prehrane in zahteva, da se pošlje v Orno goro komisija. Minister za prehrano in obnovo zemlje odgovarja, da so v Črni gori velike težave radi transportov; obljubi, da se bo pobrigal za to, da se te tež-koče odpravijo. Post. Kneževlč (socialist) govori o glasovih za časa zadnje krize, da kriza ni nastala radi člena 15. volilnega zako- na, temveč radi tega, ker je Francija zahtevala, da pošljemo 100.000 mož Poljski v pomoč proti boljševikom. Za to vpraša, ali Je res, da je na banketu, ki ga je priredil predsednik vlade ua čast francoskemu poslaniku, ie-ta zahteval pomoč 100.000 naših vojakov proti boljševlški Rusiji. Ako je to res, je Ii vlada odgovorila, kakšno Je razpoloženje naše vlade na-pram tej zahtevi? Predsednik vlade dr, Vesnič odgovarja, da se zahteva, o kateri govori g. poslanec in o kateri Je naše časopisje pisalo tako malo taktno, ni stavila vladi po nikomer in v nikaki obliki. — Zbornica preide na to na dnevni red. Nadaljevanje razprave o odborovem poročilu glede mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi državami ter Avstrijo fn glede protokola ter deklaracije, podpisane v St. Germalnu dne 10. septembra 1919. K točki dnevnega reda so govorili sodrug ICtieževeč, Črnogorec RadoviS, demokrat Frmanja, Vasiljevič, dr. Ivan Marija Čok, Kurtovlč in Manejalovič. So-drug Kncževič ie med drugim izjavil: Vsak narod mora biti nasprotnik Imperializma, ker noben narod ne Zeli volne in mora biti protivnftc kapitalističnega sistema in kapitalističnega načina proizvajanja. Samo s Izpremembo tega sistema se more i/premeniti politična situacija. >0 more nastati mir med narodi. Seja se je zaključila ob polu ene po-* noči. Pred zaključkom seje Je naznanil predsednik, da odpotuje Nj. Vis. prestola-' naslednik regent Aleksander v sobota, dne 18. t. m. ob polu devetih v Sarajevo. Prihodnja seia bo jutri v petek ob devetih. Dnevne vesti. Netopir. (Za vse, ki hočejo še vedno sedeti na dveh stolih, velja naslednja Stritarjeva pesem.) Na tla je padel netopir podnevi. Podlasica ga zgrabi; tu pa reče: »Oh prizanesi mi, revi ubogi!« 'f »»Ne more biti, stara pravda teče med ptiči in menoj.«« — »O to ni nič; pohlevna jaz sem miška, ne pa ptič.« »»Pa bodi; zdrava mi ostani, miška!«« To reče, ga pusti in gie. — Kar zviška : postolka madenj doli prileti. Prestrašen milo netopir kriči: »Usmiljenje imej, postolka, z mano!« »»Zakaj pa? Miši meni so za hrano.«* »Jaz nisem miška, ptič sem kakor tl, ptič, ki so oslabele mu moči, pač res nekoliko podoben miši.« »»Naj bo, kaj novega vsak dan se sliši!« Zdaj miš, zdaj ptič, kakor najbolje kaže, tako, seve, izhaja se najlaže. Pred volitvami. Pod tem naslovom bomo prinašali odslej v zadnjem stolpcu na tretji stran! našega lista redno vsa potrebna navodila glede predstoječih volitev. Pozivljemo vse somišljenike, zlasti pa Se vse zaupnike in člane volivnib odborov, da to rubriko redno berejo in si jo tudi izrežejo ter shranilo^ ker bodo potrebovali ta navodila v voliv-nem boju in volivnem postopanju vedno. Za ttradnlštvo sc sedaj na enkrat navdušujejo vse naše meščanske stranke, zlasti po svojem časo« pisju, ki je vse ogorčeno, da klerikalno-libe-ralna vlada še vedno ni rešla tega vprašanja. Se pač vidi, da prihajamo v volivni boj. § 14 Vsi vemo, kaj je počela ranjka Avstrija s tem paragrafom. Uvedla je lahko z njim najhujši absolutizem. Nekaj podobnega pripravlja sedaj tudi Vesnič-Koroščeva vlada v Belgradu s takozvanim tikaz-zakonom. Od narodnega predstavništva bo zahtevala pooblastilo, da bo izdajala lahko sama zakone z navadnim ukazom in s sklepom ministrskega sveta. Radi verujemo, da bi klerika!-. no-libera!na vlada dobila sedaj pred volitvami prav rada tako pooblastilo, ki ga bo krvavo rabila, če bo hotela zmagati. RaJo-vednl smo, katere stranke bodo glasovale za tak — absolutizem. ^ Centralni odbor in nadzorstvo društva lesnih delavcev v Liubijanl ima v nedeljo, dne 19. t m. ob 9. uri dop. v društveni pisarni važno sejo. Točna udeležba dolžnost! — Predsednik. Podružnica dciavske izobraževalne zveze »Svoboda* Novi Vodmat . Mosta vabi na veliko delavsko vrtno veselico, ki se bo vršila v nedeljo 19. septembra t. 1. na vrtu, v slučaju slabega vremena v notranjih prostorih gostilne pri Podobniku v Novem Vodmatu. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored bo jako zanimiv in zabaven. Sodelovala bo godba odseka »Svobode«. Po sporedu ples. Vstopnina za osebo 6 K. Otroci v spremstvi! staršev so vstopnine prosti Vstopnice se dobe v predprodaji pri zaupnikih v društvenem prostoru In na veselici pri blagajni. Čisti dohodek Je namenjen za »Delavski dom« v Mostah. Za dobro postrežbo, vsestransko zabavo in vzoren red skrbi vesc,i£?,2^b°k{ kateri pričakuje mnogobroine ttd® ’ _ naj donese temelj »Do,° da pr!- P. S« «1- nesejo kozarce s se> bor. b5uDCMg LISTEK. SliliMt JIUII! rt". Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Morilec le tukai. v eradu. ker stoplnle Se niso odšle. Prišel le v erad skoz odnrto okno na koncu ealerile: solazil se le mimo sobe Friderika Larsana. mimo moie. na oea-lu se ie obrnil Droti desni ealerMi na desno ter le vstoofl v srosoodlčino sobo. Stoiiin pred vratmi stanova-nia. nred vratmi predsobe: nanol so odorta. brez šuma iih še nekoliko odrinem. Sedai sem v predsobi ter zacledam nod vrati sobe ozko svetlo ŠDranio Prisluškujem. Nic. Nobenega srlasu. še diha ne. Ah.^ če bi ino^el vedeti, kai se eodi v tišini za temi vrati. Oči so m>-čila »Nove Dobe« posnemamo priznanje, da dosedanji voditelji niso bili zmožni invalide koristno organizirati, ker so imeli sebične cilje a la D’ Annunzio. Poudrja obenem tudi, da invalide ni nemogoče organizirati. Kako smešno prilizovanje je to od znane tete »N'«-ve Dobe«. Zakaj dobro ve, da so bili njeni pristaši tisti, ki so invalidsko organiiaciio v Celju ubili. Imeli so demokrati v odboru večino. Njih tajnik Hor%'at je igral glavno vlogo pri razdiranju organizacije, ki je na konferenci v Bos. Brodu kot komunist z legitimacijo iz Ljubljane nastopil, v Celju zasledoval delavsko gibanje In se pridružil soc. dem. stranki: obenem pa je stal v ozkih stikih z narodnimi socijalisti (sorodniki »Nove D.«). Med časom njegovega delovanla v invalidski organizaciji je zanemaril veliko dela, ker jo ie le izrabljal v politično pustolovščino in v svoje sebične svrhe. V najnovejšem času se je pojavil neki društveni diletant, ki je lastnik dveh obrtov v Celju, ki rabi Invalidsko organizacijo »Sloeo« za svoje obrtne reklame, seveda, da mu ne gredo več na ltmance invalidi, Je razumljivo. Glede govorjenja o prihodnjih volitvah jo pa imel invalid čisto prav, da je povedal, kdo izkorišča revno ljudstvo zlasti Invalide In, da bodo vedeli invalidi vsaj pri volitvah svojo moč izrabiti in sicer tako izr.ibiti, da bodo dali brco liberalcem in klerikalcem in narodnim socijalcem. Tovariši invalidi, pripravite se na volilni boj! Vaše geslo mora bti: sem z agrarno reformo! Sem s preskrbo invalidovi Iz Vidma pri Krškem. Ko sem bil pred nekaj dnevi na deželi, sem hodil po okoli ci Vidma. Seznanil sem se na potu v hrib s tamkajšnjim pismonošem. Sicer izprva nisem vedel, s kom imam opraviti, ker ga nisem spoznal. Pri nas se poštni uslužben ci takoj spoznajo po obleki, ali tukaj ni tako. Tu pa hodi pismonoša v svoji civilni in raztrgani obleki kot berač. Vsakovrstne barve ima na sebi kakor božja mavrica, povrhu vsega se mu še kolena svetijo, ker ima hlače raztrgane. Med drugim sem ga tudi vprašal, čemu ne prosi za službeno obleko; odgovoril ml je, da so že večkrat prosili, pa Je bila prošnia vedno odbita iz različnih vzrokov. Seveda krivo Je bilo to, ker ni bil do sedaj stalno nameščen, ampak provizorično. Ker Je pa sedaj s prvim avgustom stalno nameščen, ima upanje, da dobi službeno obleko, in sicer zimsko, da sl tako svoja kolena obvaruje pred zimo Med drugim sem ga tudi vprašal, kako Je tukaj s plačo, ali dobil sem skoro neverjeten odgovor. Povedal je, da Je Imel do-sedaj okrog petsto kron mesečne plače In to Je moral imeti za obleko In hrano ter Je že porabil čez tri tisoč kron prihranjenega denarja. Kako sl naj sedaj na zimo kupi še zimsko obleko? KJe leži tu krivda, naj si vsak sam tolmači. Pomoč mu Je potrebna, zima že trka na duri aJi odpreti Ji ne smemo, dokler nismo pripravljeni. Radoveden sem, ali bo res vsak korak brezuspešen? Ali se res ne da temu odpomočl? Pred volitvami. Milni i a usiailn skupim (konsiituan!®). Ustavotvorna skupščina. ki sc sestane 12. decembra 1920 v Bel-erradn. ima nalom da izdela ustavo za nn?o državo Niena naiotra ie tore! nadvse važna, kaiti ustava ie temsli vsaki državi. Pozneiši parlament ne more skleniti nikakeea zakona Ici bi nasprotoval ustavi. Zato lahko mirno rečemo, da bo ustavo-tvorna skupščina določila razvoi države za doleo število let. Samcobsebi ie umevno, da pola-* eamo zato sociialni demokratie na volitve za ustavotvorno skupščino naivečio važnost. Kai da zahtevamo sociialni demokratie od ustavo-tvorne skupščine, to Vam bo povedal volilni manifest, ki era stranka izda za volitve. S »temi vrsticami pa Vas hočemo le seznaniti z nal važnejšimi določili volilnega reda za ustavotvorno skupščino, ki ie pred nekai dnevi iz« šej. Vsak naš volilec mora poznati davna določila voliineea reda. ker se mu lahko z^odi. da drueače ne bo ■imel nrilike oddati svoietra triasu za snciialno demokratične kandidate. Pa celo to se mn utetrne prieoditi. da bi bil kaznovan, če ne bi pravilno volil. Potrebno ie torei. da si vse to, kar Vam naoiš^o o volilnem redu, natančno zapomnite. Posebno pa ie važno za naše asrf-tatorie. d*» poznate volilni red. da zamoreio nadzorovati ostale politične stranke, da se natančno drže določil volilneea zakona. Posebna naloga naših »pjtatorfev In zaupni* ko.v obstoii tudi v tem da natančno oaziio na vse roke. ki iih orednisule volilni zakon. Kaiti za skoraj vsa vo-lilna deiania ie v zakonu oredoisan določen rok (čas), v katerem se mora io izvršiti Ako se v določenem času ne izvrše se naknadno ne mo-reto več izvršiti, kar utetrne imeti škodliive posledice za iziid volitve. Sicer na priporočamo vsem aeitator-tem in vsem drueim volilcetn. da sl kunlio volilni zakon, ki ie izšel v 106. številki »Uradneera lista«, ki stana K 1 S pomočio pričujočih navodil hodo trlavna določila zakona lahko razumeli. 1. Kdaf s© vrše volitve v ustavo* tvorno skupščino? Volitve v ustavotvorno skuoSei-no se vrše oo celi državi na liedelio dne 28. novembra 1920. Le iz prav, posebnih vzrokov se smek) vršiti v posameznih kralih volitve pozneie, 2. Kdo le volllcc v ustavotvorno sktiD.ščbio? Volilno oravioo za ustavotvorno skupščino imaio: a) samo moški (ženske so izključene) • b) moški mora vsai do 25. sept, 1920 izpopolniti 21. leto svoie starosti. c) mora biti Slovan oo rezlku Iti imeti domovinsko nravico v kaki ohčinf ali delu občine v državi ali oa imeti naše državlianstvo ali na sa ra ara do 25. sept. 1920 stalno naseliti v naši državi. Nemci in Madžari nimaio volilne pravice, druel neskuvani samo tedarf če Imaio dH nas domovinsko oravico ali državlianstvo. ki so sra orldobili pred l« dec. 1918. (Dalje prihodnjič.) ZA VOLILNI SKLAD. (I. Izkaz.) Člani načelstva: 1000 Ki A. K.: 1000 K| Dr. M. K.: 500 K; Neimenovan: 200 K; N. N. 50 K: A. P.: 200 K: D. L.: 100 K; Neimenovan: 20 K: zbirka iz vesele družbe: 735 K, Skupaj 3805 K. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Izdalatell: Ivan MHnar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. Ugodna prilika! Etopisi. Z Ollnc pri Ljubljani nam pišejo: Minuli teden so razni »komunisti« med seboj In na-pram drugim pripovedovali, kako bo R. P. Proda se zaradi bolezni takoj moderni bencin motor 12 HP., dobroznane tvrdke Langemvolf. Motor se je rabil prav malo časa v pilarski obrti. — Podrobnosti in ugodni prodajni pogoji pri lastniku Jerneju Pirnat pilarna, Sv. Martina c. 8. Ljubljana. Pri združeni brat. skladu id v Hrastniku ee razpisuje mesfo računovodja. duira se samo na prvovrstne, samostojne suoei, ki so v tej ali vsaj v temu podobni stroki že delovale. Plača po dogovoru, nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in s spričevali naj se do 1. okt. dopcsljejo na lokalni odbor brat. skladniee v Hrastnik-n. ,BALKAN4. Trgov, špedicijska in komisijska de!, družba. -....... Brzojavni naslov: „BALKANSPED/‘ pr LJUBLJANA—MARIBOR —TRST—WIEN. Špedicija vseh vi st. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacaiir.anja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi ra vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom jiiž. žel. -- I. ljubljansko javno skladišče. Naiveiie donale ipetSidisko podietie. 1 ženski in 2 moška šivalna J fit »J? ® 825i sv. Arhitekt in stavbenik ŠTAMPILJE Viljem Treo '(jBAV&t/jfssv K .. stavbeno pod etje :: ANT.ČERNE) glGasiicsvctska cesta Katalog Iranko LJUBLJANA vf vonKi tb^J^ meterska in žagana, ~ trda in mehka postavljena na d o m na debelo in drobno so dob8 pri: Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Petrolejske vrče in zaboje po K 50*— kupujemo (zaboj z dvema vrčema) Iranko postaja od pošiljatelja. Hrovat & Konto. Ljubljana. Poleg realke. Erjavec & Turk, štev. 10, ~oo~ 'ilglMie i stali Tetoo io solne. V meili! is sa deželi. Fripctoiem te sl. oiitinstra MS POKSE, mliimlit »liiimiiev lisllzea, n cesIs 41 KAJ® zlatar trs draguljar LiubBjana priporoča svojo zlaMo in fraeniiBtsko Pilita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoicih in merah, uhane i. t. d. Ii upu j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih centjli, ali pa izmenjava za novo blago. i M 2ca= Na debelo I bt*v3bhi J os. Fabiani, Ljubljana, Prešernova ullCa 34, i=3a nasproti glavne pošte me Telefon intcrnrban 148. Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin -- i i m pri »Zlati lopati" »m preje Mammersi hrnldt, m IjnUlna, Mnndn ho Rev. 7. nasproti Krllanske cerkve. ! Proti C5ril*! Zdravniško priporočeno Srno dalmat. vlito PSF* vseli vrst cd preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke pmmo cerm. v Stobo, pošla Domžale pri LjtihljSRi. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi 'ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. -------- IToiifekciiska tovarna. družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta-Stožice Tel. 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova ccs!a 3. Tel. 532. IiGOilmfia izdelsvsMca mole. tlele in COSUUCH-UNE TRST-AMERIKA Silili - UflMB -11 Ulil - ilTM - H Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri - limon Kmetec. Ljubljane, Kolodvorska ulica štev. 26. == Samo na debelo! Samo na debelo 1 «VIIItVUVI| špedicijsko in komisijskopudjetje Selenburgova ulica St. 4. Veletrgovina 3 premogom, drvmi, loto in raznim kurilnim materijatom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerne cene! Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnjc oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 se dobi edino v gostilni IdJHMT.MiiM. PFAFF šivalne stooJe PUCH vozna kolesa plašče in cevi priporofa ADRESAR za Slovenilo ia lato 1021 se že tiska in izide v začetku novembra. RAZPREDELBA vseh državnih — pokrajinskih — mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen NASLOVNIK vseh industrijskih in trgovskih podjetij. A D R E S A H vsebuje preko 100-000 NASLOVOV raznih uradov — zdravnikov — notarjev — odvetnikov — inženirjev — trgovcev in obrtnikov raznih družb — društev in zasebnih prosvetnih — dobrodelnih in športnih zavodov. Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane ADRESAR K 240— PREDNAROČILA sprejema uredništvo proti naplačilu K 130’ ih sicer do 16. OKTOBRA. Pri poznejših naročilih in prosti prodaji preostalih izvodov, so cena zviša. OGLASE ZA ADRESAR sprejemamo še do 15. OKTOBRA. i JiMia ta UtMlau. tankarieno cMe It. S. CEK5SSZEKS2KSE3 EaM taji. Teina postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospodo, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. J. SANDRIN, Ljubljana, M-2EtnI trg st. 6 {vhod skozi velo na levo). ------------e------------ Malika zaloga vsakovrstnega usnja, kcS, poCpkto«, gonilnih Jermenov la sedlarskega usnja na debete.