V DežLgrajsta ol>6ini je letos cieitj-vaao i ito^iu- uoaa. vt;c &.01 iu rnia^inuev u. ueaigrajaiuri kiubo? KaraHh lclubov ald sekaij. OA teh je v repubiiSkih je bilo v zadiitjUi letih poklicanih v republiSko mla- ligah sodelovalo kar 5 članskih, 1 ženska, 3 mladin- dinafco reprezentanoo, več najboljSth ^rnlCCT pa Ske in dve ptonirstai vTsti. V pnimerjavi z ostaJimi so klubd že dali drugim. občdnami v SloveniijJ je to vteak« Stevllka, poscbno Posajnetml fclubi so skuSali dskati možnosU, ka- še, 6e upoštevamo tudi tekmovanje dveh ftlanskih, teo bi iz te množi&iosti ztorali tudi kvaliteto, — dveh mladinskih in treh picaurskih vrst v medob- saj so imeli tvaKtetae igraloe — in se prebili med čkBki Mgi. 2e U podatM nam povedo, da je ko- vodilne kltibe v Slovenijd. Pri tem so v glavnera šaito v občini zelo razSirjena in mnoiMSna. gledali na sroj razvoj in zaradi pogojov, v kaiterili Pogoft dela, v katerih delajo posameznd kluba delajo, niiso roogli uspetj. Dejstvo je, da bi vsi klu- aa selcaije, ndso izeaačeni, niti zadastni za kaj več bi v obdind lahko s skupndmi močmi doeeeli to, kakor so fclubii labko poikazaii. TVD ParUzan Je- kair je vsak klub za sebe že poSkuSa), vendar ni gca, ki ima tudli najdalj&) košarkarako tradicijo bilo enotaega prograina ta sfcujpnih tnitereeov. Tu v občtni, tam eddmi na razpolago lastno igrtšfie so največ zakrivčld ftland bomisije (Močnillk — pred- In prostrare. V aimskem času uporabljaijo t>cwo te- sedntk Radoševld in KobiMca — člana), ki Je bila lovadrtco pri oencrvm šoli Fracnceta Eerka. kd ima pred letom dnd izbraoa, da ba izdelaJa strokovni nonnalno košarkarSko igriSče. Vsi drugi uporablja- program za kvalitetnejS napredeik bežigrajske ko- jo igrišča in prostore prt Solah tn so popotaoma šarike m tega dela k'Jtfb obljiibi ni op:avila. Zanl- odvisni od gostoljubnostl uprave šole. Financiranje mivo, de članov te koroisije ni niMs poldical na klubov poteka izMjuSno od ObS!nske zveze za te- odgovornost ia je tako ostalo vse po starem. lesno kulturo Bežigrad in za osnovno dejavnost in Po vsem tem sc nam zastaivlja vpraSanje, kaj pro^ram dela v glavnem zadostuje. hceemo doseči s ko&rko v naši občini? Množičnost Največji problen vseh klubov (tudi drugod y gojtmo odfcar smo začell ustanavljati košafkarske Slovondjd) Je notranja oirgamdzaciija In funkdonarjj. klube aM sokoije; Danes nas je že prerasla. Orga- Organdzaoljsko delo in vodenje Iduba je v glav- nizacijsko ndsmo tako moini, da bd lahko vsera nera prepuščeno eni ali trem osebam, kd opravljajo zadiostlM. Vedeti mcramo, da se košarko uftl več delo iz 6ist«ga entuzdazma, imajo mato izkušenj let in igralec, ki že redno »adi Iet» ali dve, ho4e in svojega dela opravi^eno ne morejo opravljatn vodno vee mai^ja in nastopov v močnejSi konku- tako, kokoir zahteva danažnji čas raaroja koSarke. rencd. Torej igralsikil kader imamo. Ugotavljamo Izredno pereče je tudl stanje trenea-jev v klubih, kS upadanje zanimanja treinertOT in funkcionarjev za so istočasno tudn funkctomarjB kluba in se strokov- delo v ktobih, M bo vedno vefije, če ne bomo mo- BEŽIGRAJSKA KOŠARKA NA USODNI PRELOMNICI Izhod — sodelovanje nemu delu ne mocreOo povsem posvetaitd. Tatoo pa- gld oz. ataiSald še preostale obdržati in Jini nuditt da zanimanje za trenensko delo, saj trener, ki se vso pomoč. Uprairljanje kJubov teii r glavnem trikiat tedensko ukvarja z ekupo, ne moire fie oprav- na pledih nekaj oseb, kd dela ae zmorejo, fieprav ljatl dela v klubsikd uprami. Navedetrao naj, da je imajo voljo za to. TVD Partizan Ježjca iina osnov- pri Solskem cent.ru za telesno vagojo v IJubljam ne pogoje dela (urejeno igriSfie, svoje prostore, od leta 1963 do 1971 akupno registi4ranih 116 tre- garderobe itd.), boiri pa se s problemom funkcio- nerjev z dtplomami, od teh kar 16 trenerjev in narjev in trenerjev. Drugd klubd pa imajo ravno en trener I. razrada izmed Slanov beSigrajskdli klu- pri osnovnih pogojiih najvedje iežave. bov, vei kot 15 poslanih pa tečaja ni uspe^io AM ne bi bilo nmjno košairkaTsate sile admžiti t opmvito. oknrtru že obstojefiih centrov, ostall pa bi delall Danes pa od teb le Se šterje delajo v klubih, toljko, kolikor jim dopustijo možnosU (ijporaba ki so jih poslali na tečaj (6 jdh je odSlo v sodni- igri&Sa, prostorov)? KvaMtetiie igralce tmamo (kM- ške vrste, 2 delata v izvenbeždgrajsfcrh Idubdh, osta- cani so v republiSke selekcrje), vendar jdh bomo li pa so prenebalj z detom). Treneir, ki je opravljal izgubiU, če jim ne omogočimo napredka. Clanice dodatno delo tudH v upravti kluba, casovno ni zmo- JeKce so 4 leta zapoired med vodiilntmi tremj eki- gel vsega in Je bil za to delo tudd premalo sti- pama v Sloveniji, vendaj- j.im nisnio našJi možno- multran. Zato je prežel v dirugo podro6je dela pn sti nastopanja izven republiSke konkurance. Po- to&irki, aJi je prenehal z delom aM pa si je poiskal slediea tega je ztnamjSano zaniimamje za vadibo in sredtno, kjer oprarlja le stroikovno deto. resno delo, saj so svoj vrh dcsegle in igralke pre- Pri mladdni je izreden interes za koSarim. Kljub kma.lu prenehajo z 4graixjem AJJ bomo z isto vettkemu §t«vilu klubov in eikdp za Bežigradom, le-td prakso nadaHevaH tudii pri moakdh? ne morejo sprejetd vseh, ki bi radi igrali fcošar- Vir dohodkov klubov so v gtevnem dotaoije ko. Najve« so prt tam veeani na omejen Cas na igri- ObZTK, kateri gre pri tera vse priznanje in tu t ščih in telovadnicah, koMkor jira ga predpiše, po okvini srojih možnosti ni skoparito. Klubske upra- svoji volji, uprava Sod, od katerth je igrižže aJd ve so v glavnem mlade in ndso sposobne nabiratt telovadnica. dodatniih sredstev. Iz pregleda udeleSbe na repuiblašfcih prvenstvdh DanašnjJ razvoj koSarke zastavlja tudi vpraša- mladih kx>šarkarjov ]e razvddno. da so nekatere nje, ali ne bl morda kazalo lazmasMti in poiskatl eklpe imele lepe -u^ehe, fe upoštevamo oogoje profeslanatao stroacovno rooč — trenerja, ki M in težave v katerih deiajo. deloval v občinsikem mertlu? Delo z mladimi bl Clanske vrste so se hitro prebile v razna repu- bilo bolle organiairano, Iaije bi reševald problerae bliška tekmovanja, vendar v teh konkurencah niso khibov. Proiesionalru trener bi bil v direktnem kon- zmogle kaj toč in sroo taiko izgubili tudj edinega tafctu z vsemd klulbd. Jta pomagal in jih nadao- (in prvega) predsta-TOika v I. A moSki SKL. rovail prt delu Košarkarice Ježace, k« že od leta 1964. tekmuje- Ugotoroljeno je, da so stare felubske uprave jo v republiSkd ligi, so od leta 1968. daJJe med delovale v ozketn lcro«u in niso dale možnoett vodillninii tramd fenaktavi wstami v Sloveniji. V mJadim. fci bd ob pnarilnem vodenlu lahko mnogo vseh letih so igmle le v republiškem okviru in naredili. ra2en par prijaleljskih tekein niso Un&le sUka z Nujno je, da se b«a»raijsfci kiubi dOKovorilo •- fcraMtetno žem^ko koSartoo v aragSh repubMkah. Po programu ln delu to se lotijo poMttke, M Je tre- svojdh uspehih bi sa igralke zasluHle, da bd vsaj nutno izvedlHva in naiboli reatoa. Od ObZTK ^ enkrat sodelovale na kvalifiktcijah za zvezno li- moraijo dobiM zasotovilo. da bo njihmr enoten pro- go, ali odagjrale več prija.be)J«loih tekem z zvezralnu gram, fcudii fdnaneno podprla. Ce ne bo infciative Ugasi. j^ vrst saimjh icoša.rlrairs(tih delavoev na tererai, bo Po vseh teh dejstvih lahko ugetorano, da je ObZTK primorana ufcrepati s črtan^lem dotacile koSarka najbolj množJ^en Sport za Bežagradom. Na in bo denar parabila v druee namene. To pa bi žalost kaže talko, da bomo prt tem ostali in se bo tudi pomeni o popolni propad beHgrajske kožarte. 5e bo zan:manje priielo izgubljati. KvalJtetne Igral- oe bomo lahteo dajal« v dnige ob«ne. drugim klu- K. A.