282. številka
Ljubljana, v ponedeljek 10. decembra.
XVI. leto, 1883.
Ishaja vsak dan aveter, k m»i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko -ogenk e dežele r.a vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., is % Joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. ca mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina /.nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat in po 4 kr., če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. —■ Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in uprsvniitvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiti .Gledališka stolba*. ti pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vso administrativne stvari.
Občni zbor Slovenskega društva v Mariboru.
(Konec.)
O 5. točki, o nemškem „Schulvereinu", govori g. dr. Gregcrec:
. „Namen, kateri je ta „Schulverein" naznanil, je nepotreben, namen, kateri v resnici izvršuje, pa nam naravnost nevaren, kajti streže po našem ži-venji ter se nič ne briga za svoja pravila. Treba bi bilo torej, da bi mu gospodje, ki to morejo, stopili na rep.
Našo deželo stanejo šole 900.000 gld. in še vsak okraj in vsako srenjo nekaj, tako, da stoji šola Štajersko najraenj do 2 milijona goldinarjev.
Kake naj bodo šole, pravi jasno znani §. 19, namreč, da se naj poučuje na podlagi domačega materinega jezika. Pri Nemcih je res tako; imajo Nemci realke, učiteljišča, vbo l Čemu še torej hočejo tako društvo, ko se jim nikdo še lasu ne dotakne ? So li vse šolske oblasti v slovenskih rokah? Mi o tem ničesar ne vemo, torej bo nemške. Če ima društvo torej res tisti namen, kateri je naznanilo, je nepotrebno. Tako društvo bi pač treba bilo za nas. Ali društvo nema namena, da bi tu in tam rešilo za Nemce kako nemško dete. Prepričali smo se, da mu za nemško deco v obče niti mar ni. Po Mariboru se klati mnogo nemških siromašnih otrok; ali jim da kako knjigo, ali jim kupi kako obleko? Ne. Po Pehrah, Hočab itd. hodi s svojimi cunjami, da bi slovensko deco zvabilo v ponemčevalnice. Sedaj so začeli celo tako daleč rovati, da celo iz naših ljudskih šol hočejo slovenski jezik izriniti. Že v drugem ali celo v prvem letu začnejo siliti nemški jezik.   To nam ni vse jedno.
Mi Slovenci stanujemo na mejah dveh jako izobraženih narodov, ki imata polno dobrih šol. Če hočemo ostati poleg njih, moramo imeti dobre slo-
venske šole, da se bodemo na podlagi materinskega jezika poučevali, drugače smo izgubljeni.
Nekdaj so bile vse šole pri nas nemške. Ali zgodovina nas uči, da so se  takrat le najboljši učenci nekaj naučili, drugi pa celo nič.   Ali, ko je nekdanji naučni minister grof Tbun začel šole pre-narejati, vprašal je SlomŠeka in dr. Miklošiča, kako naj se šole osnujejo. Prvi je svetoval, da naj bodo šole slovensko-nemške, dr. Miklošič pa, da naj bodo čisto slovenske; še le, ko bodo deca že dobro slovensko znali, se more misliti na pouk drugega jezika. Ali ona prva misel je zmagala. Tako je potem ostalo. Mi priznavamo in naši poslanci so to vedno poudarjali, da je treba, da se tudi nekaj nemški uči.   Ali le pametno, v pravem času, v primernih urah, ne pa takoj, ter postaviti mej slovensko deco nemškega učitelja, katerega deca ne razume. Ko bi n. pr. v nemškem Landsbergu kak učitelj začel slovenski poučevati, rekli bi tamošnji Nemci: to ni Šola, to je norišnica.   Le za nas Slovence naj je vsaka bedarija dobra! Mi moramo na narodnej podlagi šoJe osnovati, pote;;, pa moramo  dalje naprej iti.  Gimnazije morajo slovenske biti, realke pa učiteljišča. Potem treba par slov. stol'C na vseučilišči, da dobimo slovenske uradnike.   Temu nasproti pa dela Šulverein, torej je nam sovražen in Škodljiv. Najprej bodo rekli, če bo šlo po njihovo: vsi vedo nemški, torej ni treba, da znajo uradniki slovenski; vsi ljudje se učijo zaradi teh nemški, čemu bi torej silili te gospode, da bi se slovenski učili ? Posledek pa bo, da bodo sami tujci pri nas kruh, službe do bili,  domačini pa bodo zunaj   stali i lačni prešali Šulverein začel je naše učitelje podkupovati. Dava jim po 30 8rebernikov, kakor so uekaj zidovi Judežu Iškarijotu 30 srebernikov dali, da je zveličarja izdal.   Druge učitelje pa ovajajo  in jih psujejo po časnikih.
Šulverein pači naše ljudstvo!   Ljudstvo ni v dobrih gospodarskih  razmerah.   Teško je kmetom
nove šole staviti ter se v dolge zakopati. Potem pa pride Šulverein rekoč: „Mi Vam damo denar, potem pa mora šola biti nemška." Tu in tam jim gredo ljudje v past.
Ali »e pa otroci res nauče nemški ? Ne. Pač pa se jim bode ucepilo sovraštvo do slovenskega jezika in naroda.   Pomnoževalo se bode število nem škutarjev.
Razvidno je torej, da se to društvo svojih pravil ne drži. Vladi seje reklo: „Mi bodemo za nemško deco skrbeli,■ sedaj pa slovensko lovi. To ni lepo. Nemcev je (»0 milijonov, ponosen narod, sedaj pa tukaj vincarske pobe pobirajo, da bi svoje število pomnožili. Delajo, kakor so nekdaj Turki delali, ki so ropali kristjansko deco, da so si iz njih izgojili janičare. Ne vem, za katere je manje častno, za tiste, ki lovijo, ali za tiste, ki se dado uloviti. —
Pravili so: to bo šolsko društvo, govorili bodemo samo o šolah. V resnici pa govorijo o šolah najmanje. Govorijo samo o slovenskih prvakih, in samo o političnih zadevah; n. pr. v Slatini, kjer je jeden celo rekel, da bi naj sedanjo vrlo vlado sam hudič vzel.
Šulverein po svojih pravilih ni politično društvo, če se pa vender samo s politiko peča, potem moramo proti temu protestirati. .laz ne stavim nobenega predloga. Hotel sem samo Vašo pozornost obrniti na tega pravega prusovskega Heroda, ki našo deco mori. Vsak Slovenec se bode gotovo OKi-bal ter upiral temu razsajanju in rogovilstvu tega od konca do kraja političnega društva.14 (Dolgotrajno odobravanje.)
Predno se preide k dalnjej točki, prečita g. dr. Iladaj došle telegrame.
Zadnja točka so bile volitve novega odbora. Kdo da je vse v odbor voljen, ste že poročali. S tem je bil dnevni red končan, in dr. Radaj zaključi zborovanje  s klicem:   „Bog živi našega presvetlega
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
V „Novicah" samih, pa tudi drugod, je njih oče povedal, koliko ovir je moral odpraviti, predno je začel izdavati ta, sedaj najstarši slovenski časopis. Povedni je, kako po strani so ga gledali vladni krogi, ko se je oglasil za dovoljenje novega lista; povedal je, da to očitno probujenje našega naroda nikakor ni bilo po volji tedanjej absolutnej vladi, in da ta tudi nikakor ni mislila prošnje njih ustanovitelja in prvega urednika uslišati; povedal je, da je moral obrniti se celo do nadvojvode Ivana v Gradci, ki je Bumljivo vlado pomiril ter jo za dovoljenje pridobil a tem, češ, „Novice", glasilo kmetijske družbe v Ljubljani, nemajo dru-zega namena, kot podpirati razvitek in napredek kmetijstva in obrtništva mej prostim ljudstvom. Tako, v velikih bolečinah in zavirah so se rodile „Noviceu leta 1843.   Zasluženo slavo in čast so
si same že tolikokrat pele, ali so jim jo pa drugi po vsej pravici in resnici — kot bi Spectahilis rekel — popevali, da bi bilo tukaj odveč, da bi jo ponavljali. Če pravimo, da se z „Novinum" navadno začenja nova doba našega slovstva, izrekli smo s tem pač največo pohvalo. Njih z leti čim dalje veljav-nejši urednik ni le sam prijavljal raznovrstnih spisov v njih, ampak znal je za svoj list pridobiti, rekel bi, vse tedanje slovenske pisatelje. Zaradi tega — in ker so z letom 1818. jele tudi presteje dihati, se nahaja v njih listih in letnikih toliko mnogovrstnega, večinoma poučuega, semtertja tudi kratkočasnega zabavnega berila.
Leto 1848. strlo je vsaj za nekaj časa že le/m. verige vladnega absolutizma. Najviši sklep od dne 14. sušca in cesarjev patent od 15. sušca 1848 sta odstranila cenzuro tiskovin ter obljubila, da se ima kmalu prijaviti kaj svobodomiselni tiskovni zakou. Starejši Čitatelji tega podlistka se pač še spominjajo, kako so se rečeno leto drvile dogodbe za dogod-bami. Kako bi bili državniki z oblesenelimi načeli najhujšega absolutizma ?amogli podeliti cesarstvu svobodomiselni tiskovni zakoni To je bilo nemogoče.
Zanje in za drŽavo je bilo pač najboljše, da jih je ostri veter političnega prohujenja odpihal na vse strani sveta. Časnikarstvo je jelo po nekaterih krajih popolnem noreti ter se nikakor ni zmenilo /a razne naredbe in razglase cesarske in vladne, ki so nameravale njega razuzdanost količkaj brzdati. Tako se je godilo najvišjemu odloku od 29. sušca 1848. leta, ki je nameraval ustavljati se zlorabi tiska. Isto se je godilo vladni naredbi od G. aprila leta 1848., potem začasnima, brez cesarjevega podpisa prijavljenima naredbama od 18. maja 1848. Nekaj več veljave je našel razglas od 20. decembra 1848, ki ga je minister notranjih zadev poslal vsem deželnim namestnikom. Še le čez leto dnij — namreč 13. in 14. sušca 1849 — sta dva cesarjeva patenta prijavila nov zakon o tisku, ki je imel uresničiti po §. 5 podeljene ustave od 4. sušca 1849 priznano pravico do tiskovne svobode.
§.5 novega tega zakona o tisku priznal je vsakemu pravico izdavati od časa do časa izhajajoče tiskovine. §. 6. je zahteval, da ima vsak naznaniti državnemu pravdniku, oziroma redarstvenemu uradu naslov novega časopisa,  kdaj  in kako bo izhajal,
cesarja!/ kateremu klicu je zbrano društvo s trikratnim gromovitim „živijo" odgovorilo.
Zvečer aešli so se vsi gospodje in velika množica kmetov v Čitaluici, kjer je bila prav vesela domača zabava.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. decembra
Jutršnja seja držav nega zbora ima naslednji dnevni red: 1. Drugo čitanje postave o pobiranji davkov in o državni upravi za prvo četrtletje 1. 1884; 2. prvo čitanje v zadnji seji izročenih vladinih predlog; 3. dopolnilne volitve v odseke; 4. prvo čitanje predloga poslancev Zieh, Herrmann in tovarišev o polajšanih davkih za poslopja neimovit.h ljudij; 5. poročila budgetnega odseka o stavbenih stroških državnih železniških prog RaKonic Protivin, Divača-Pulj, Tarnovvo L'iluchovvo, Siverić-Spljet-Šibe-nik in Kriegsdorf-Romrrstadt; 6. poročila o peti cijab.
V obče se trdi, da bode to zasedanje državnega zbora zelo kratko. Ko bode budget v odseku obravnan, kar bi znalo biti začetkom februvarja, in ko se bodo sestavila ter obravnnla poročila o državnem proračunu, se bode zasedanje baje odgodilo. Mej tem časom se bode obravnalo nekaj manjših predlog. Davčne predloge v tem zasedanji ne bodo prišle na vrsto.
V budgetnem odseku so se po levičnjakih zapuščeni referati tako le razdelili : Finančna uprava
— Bar t m an.sk i; neposredni davki — Zeit-hammer; carina — AhrahamoviČ; kov denarja : J. Czerkavvski; trgovinsko ministerstvo (osredje)
— Klaić; promet državnih železnic — Meznik; podpore — Hausner; državni dolg — MattuŠ.
Dr. Herbst se zelo trudi, potolažiti absti-nenčno srbico svoje stranke. Njegov organ, „N. Fr. Pr.", se ne ujema s slavospevi drugih fakcijozuih organov, da je Plenerjevo postopanje v budg* tuem odseku prvi korak k pusiviteti, nego pouderja izrecno, da se mora levica /a sedaj zadovoljiti s tem, da kritikuje dela, nasvete in sklepe državno/borske večiue, in sicer ne v odsekih, nego v občnih zbonh.
„VViener Abendpost" piše o zadnjih dogodkih: „Budg'-t se ne dovoljuje vladi, nego državi; in če Be člani levice branijo prevzeti njega referate ter posvetovati se o njem, pokažejo s tem, da njim oposicijooaloo StaliŠĆe proti vladi već velja, nego državni prid in \olja volilcev. Če se pa stranka postavi  jedenkrat.  na  to  stališče,  potem nema
vprašanje o sekcijskih načelnikih da se bode rešilo pozneje.
T nanje države.
Obravnava o Članovih odbora srbskih radi kalcev se je pričela ter se bode razsodba v kratkem proglasila. — Dopisnik iz Belegagrada v „Pol. Corr." obžaluje, da je bolgarski kab.net ustregel prošnji vodju radikalcev, Paši ću, da se sme nastaniti v Vidina. — V liberalni stranki se snuje preustroj z utesnenjem tujega upliva, da se zabrani odstop frakcije Stojana Boskoviča in Vladimira Jovanovića.
Iz Madrida se javlja, da se bode nemški cesarjevič iz Genove podal v Rim, da obišče sv. očeta.
V pruskem državnem zboru je Puttkammer
javil, da namerava knez Bismarck občno volilno pravico preustrojiti v tem smislu, da se na mesto tajnega glasovanja upelje javno. Ta senzačna izjava smatrati je za odgovor na predlog napredujaške stranke, na bi se tajno glasovanje razširilo tudi na deželnozborske in občinske volitve. O tem predmetu se je razvila jako živahna in obširna debata.
Dopisi*
Iz Gradca 6. decembra. [Izv. dop.] O volitvah za okrajni zastop Ptujsfii se je mnogo že pisalo, pri katerih so se ondotnim Slovencem, kakor dokazano, godile velike krivice, nasprotno pa je bila nemška oziroma nemčurska klika zelo protežirana. Nemški listi o teh volitvah molče, ko nasprotno do-našajo slovenski skoro vsaki dan nove v nebo upi-joče pregrehe, ki dobro dobro ilustrujejo nemško ^liberalnost".
Iz gotovega vira sem izvedel, da je ministerstvo zahtevalo vse to stvar tika joče akte v predlo žitev, kajti dobro podkrepljenih rekurzov in protestov od slovenske stranke vse mrgoli. Največja nezakonitost pa je bila mej družim ta, da se c. kr. okrajno glavarstvo Ptujsko prč" ni ravnalo po ukazu tukajšnjega c. kr. namestnistva, katero je prvemu zaukazalo, da se ima volilni imenik v skupini velicega posestva sestaviti na podlagi d a č nega predpisa zal. 188 3, okrajno glavarstvo Ptujsko pa ga je sestavilo na podlagi onega za leto 188 2. Ker pa je daca za leto 1883 nekaj večja, odvzelo se je vsled tega mnog ini. ki bi bili po  tem  predpisi volilci,
več pravice imenovati se „državo obranu j očo"', kar .si je levica doslej dosledno pridevala."
Hrvatski b>n, posloveč se od oblastev v Raabi, dejal je  mej  drugim:  „Te*ka naloga me tem slučaji pokazali 1 i b e r a I n o - p r a v i čn e, kajti čaka v novem delokrogu.   Prevezen je ta obrat vida se je mnogim vulilcem, oziroma nevolilcem godila
najvažnejšo državljansko pravo, t. j. volilno.
Radovedni smo tudi mi,  če se bodo Nemci v
Slavnosti in veselice se pii nas jako pogosto napravljajo. V prvem mi je omeniti slavnosti 30 letnega delovanja na narodnem polji našega vso česti vrednega in obče slavljenega in priljubljenega pesnika gosp. Frana C eg u ar j a, katero so nekateri ng08podjeB priredili na njegov god dne 3. dec. Sestavil se je v ta namen nek odbor 3 predsednikov, kateri so strogo ukazovali, kdo sme priti k slavnosti in banketu, (dasiravno je bilo plačati 3 gld. 50 kr.); da, celo obleka se je diktirala, kako morajo dotični gospodje imeti, in ako kdo Petru ali Pavlu ni dopal, ni smel priti, niti vabili ga neso, in radi tega došlo je število Blavilcev na — 21 — »izvoljenih gospodov", da se je napivalo in govorilo, to se ume, in zabavalo v malem krogu mogoče jako „aristokratično". Ni li to obče kritike vredno, da se slavi popularen mož, ljubljen od vseh stanov, takorekoč mej štirimi očmi? Kakor čujem, je bil tudi „Sokol" vabljen, a rečeno je bilo, da zadostujeta le dva gospoda „Sokola", katera sta bila po godu gospodom; a naši „Sokolaši" neso šli, ker so izprevideli, da je najbolje, da se jednakih napetostij vzdržujejo. Mogoče je, in trdno upamo, da bodemo čez 10 let našega ljubljenca, ako mu jih ljubi Bog dopušča, vse drugače slavili, da bode znala vsa Slovenska, ne le nekateri gospodje in trdno upam, da do onega časa nekateri gospodje, izprevidijo, da „aristokracija" pri nas nema pravega polja.
Dne 6. t. m. pa je napravila naša „Slav. Čitaonica" veliko besedo s plesom. Tu je bilo veliko izvoljenih, a malo — narodnih. Čisti dohodek, katerega je nekda bilo nad 300 gld., namenjen je mor-narskej ustanovi.
Naš „Sokol" se pa tudi jako lepo zabava in to pri „plesnih vajah", katere vsako nedeljo boljše in lepše izpadajo, kljubu jako mnogim oviram, s katerimi so se te vaje porodile in se še vedno nahajajo. „Sokolu" pa moramo dati v tem oziru vso čast, ker na tak način privablja in spodbuja mladino, katera je skoraj že propala za naš narod, a ravno pri teh se zopet preustvarila, ko izprevidi, da se tudi mej nami lepo zabava; z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo nam torej lepša bodočnost obečal Slovenske] mladini in rodoljubom pak priporočamo v podporo za našo do sedaj še m*lo, a neustrašljivo „avantgardo" na Adriji, to je: „Tržaški Sokol" —naj mu pristopajo, da bode v pravem pomenu našemu narodu na čast. Jastreb.
mojem življenji. Uspeh je negotov, naloga t»'ška; boječ B6 nastopam novi pot. Loeim se od kraja, kjer sem užival popolno naklonjenost in simpatijo, v kraj, kjer si bodem moral oboje še le pridobiti". — Ban je bil telegrafoma povabil predsedstvo nabora v pogovor zaradi sklicanja sabora; a „N. Fr Pr."' trdi v brzojavki i? Zagreba, da sta predsednik Kres ti e iu podpredsednik dr, Sram soglasno odgovorila, da ju nujna opravila zadržujejo odzvati se povabilu. — Drugo poročilo označuje program banov z besedami: „zakon, red i rad (delavnost)", ter trd', da se bode sabor sešel v 18. dan t. m ;
krivica, je neovrgljivo. —k—.
Iz Trsla 6. decembra. [Izv. dop.] (Naše razmere.) Mnogo se je že govorilo in pisarilo o slovenskih ljudskih šolah v Trstu; neki list je že celo dan prorokova!, kedaj da ima ona peticija priti na dnevni red v mestnem zboru, a žalibog: naši „gospodje" mnogo obračajo, a mestno-deželni odbor pak jako fino obrne, — poslal je namreč dot čno peticijo nazaj z opazko, da naj se prestavi v italijanski jezik.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar ) pTnlaril je za zgradbo poddružniške cerkve v Zbiljah pri Medvodah 50 gl.
— (V odbor Matice Slovenske) so bili izvoljeni: g. Luka Svetec s 100 glasovi, g. prof. J. Šuman z 99 gl., g. Božidar Raič z 99 gl., g. prof. Vavru z 98 gl., g. učitelj S. Stegnar s 93 gl., g. prof A. Zupančič z 91 gl., g. prof. dr. Svetina z 82 gl., g. notar Janko Krsni k z 78 glasovi. Oddane so bile v vsem 104 glasovnice,
ali bode političnega ali nepolitičnega zadržaja, potem ime in stanovališče urednika,  tiskarju in izdatelja, nazadnje pa še dokazati, da je s&varščlno ali zaiož-nino (kavcijo) res dotični gosposki izročil. §. 8. zapoveduje,  da urednik časopisa mora biti polnoleten in avstrijski državljan, da mora bivati v mestu, kjer Ust izhaja, in da ni bil nikdar obsojen zaradi kakega hudodelstva, zaradi dobičkarije ali zaradi očitne razuzdanosti. §4$. 9 do 15 določujejo zavarščino, katero imajo uložiti vsi časopisi, Če na mesec vsaj po dvakrat izhajajo ter politične stvari  obravnujejo. Za-varščina je  bila  kaj različna.   V mestih s GO.OOO 11 n l mi in njih okolici (15 klm. daleč) je zavarščiua bila 5000 forintov listu, ki je k večjemu po trikrat v tednu izhajal, če je izhajal po večkrat pa 10.000 for. Pri vseh drugih — manjših mestih bila je zavarščiua le polovica onih vsot.   §. 16 je določeval, kako se imajo  izročati gosposki  dolžnostni iztisi. §§, 17 in 18 pa sta uravnavala, kako se imajo v ča-Bopisih prijavljati uradui popravki in zasebni preklici;  tudi sta zavezala  izdatelja, da je moral razglašati   popolnem  in  nepremenjeno vse  sodne ob-Bodbe, ki jih je zakrivil zadržuj njegovega Časopisa.
Najbolj so pa zavirali naraven razvitek našega no- | vinarstva odstavki 22 do 20, zaznamenujoči mnogo' tiskovnih prestopkov, katerih ne pozna občni kazenski zakonik. Po teh odstavkih časnikarjem preteče nevarnosti je zmanjžal cesarski patent od 14. sušca 1849 nekoliko, da je določil, da politične gosposke imajo kaznovati prestopke tiskovnega zakona, a porotna Bodliča imajo izreči, ali se je časopis s svojim sadržajem zakrivil ali ne zoper tiskovni zakon.
Duh svobode je 1. 1848 prešinil tudi Siovence. Prosto naše ljudstvo se je najbolj veselilo gmotnih pridobitkov ouih let, najbolj se je veselilo, da so odpravili tlako in desetnino ter vse one naprave in razmere, ki so še spominjale na osebno nesvobodo, na podložtvo kmetskega stanu. Po naših mestih in trgih so se pa ljudje veselili pridobljenih državljau-skib pravic, priznane jim državljanske svobode ter se kot vsi slovenski razumniki zavedali svoje norod-nosti. To narodovo prebujenje se je najočitnejše kazalo v raznih narodnih društvih, a kazalo se je tudi v časopisih. Prej toliko pohlevne Novice, gospodarske in rokodelske, so Be odslej imenovale kmetijske, rokodelske in narodne
ter so v svojih predalih obravnavale tudi narodne razmere, politična pra^anja.   In  temu programu so ostale zveste do današnjega dne — le da jim sedaj jako pomanjkuje  nekdanjih  temeljitih  člankov in jedernatih dopisov. — Štajerski  rodoljubi so sredi leta 1848 v Celji ustanovili poseben političen časopis, imenovan „Slovenske novine";   15. junija je bil prišel prvi list na svetlo: izhajale bo pa „Slovenske  novine" po jedenkrat v tednu. Malo pozueje, namreč 1. julija 1848, je beli dan zagledal mladini še sedaj  toliko  priljubljen „Vedež"; ta „časopis za mladost" je v Ljubljani izhajal po jedenkrat v tednu. Izdajal ga je Ivan Navratil. Ko ja bil „Vedež"  umrl,   porodil se je 1849. leta „Pravi Sloveuec", ki je prinašal kratkočasno in leposlovno berilo. Izhajal je v osmerki po jedenkrat v tednu; uredoval ga je ranjki zdravnik Ljubljanski, Franjo Mala vaši č, ki pa po svojih lehkoumevnih prestavah mirnih povestij za mladino slovi v slovenskem slovstvu.   Takrat se je  bilo slovensko društvo v Ljubljani že toliko okrepilo, da je sklenilo mej svet pošiljati svoje glasilo.  Porodila se je „Slovenija", ki je le par dnij pozneje, namreč
a od teh so se tri kot neveljavne izključile, ker so bile brez podpisa. Drugi glasovi so se razcepili mej različne osobe.
— („Slovan") bode naslov politično-pouč-nemu listu, ki ga začne o novem letu izdajati v Ljubljani g. Ivan Hrihar. List bode izhajal vsak teden po jedenkrat ter bode prinašal raznega berila na osmib straneh velicega kvart-formata. Urednik listu bode gosp. Anton Trstenjak in je, kakor čujemo, doslej že obljubilo sodelovati 32 pisateljev, med katerimi se nahajajo odličnjaki našega slovstva. — Nadejamo se, da nam bode v kratkem mogoče kaj natančnejega poročati; za danes <»ostavljamo le, da bode naročnina za vse leto iznašala le 4 gld.
— (Odlikovanje.) Poštni kondukter gosp. Karol Frič v Ljubljani dobil je za večletno zvesto službovanje srebrni križec s krono.
— („Škrata") izšli ste danes dve številki z raznovrstnim zabavnim gradivom in mnogimi podobami.
— (Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe) bode v 30. dan januvarja pr. 1.
— (G. dr. J. Mrhal), direktor velike realke v Ljubljani, doslužil je te dni trideseto leto svojega učiteljevanja. O tej slovesni priliki bo mu realčni profesorji in učitelji 9. t. m. izročili s primernim ogovorom dragoceno pozlačeno kupo od srebra, ki ima spredaj v nemškem jeziku ta napis: „Učiteljski zbpr velike realke v Ljubljani svojemu prečestitemu ravnatelju dru. J. Mrbalu o njegovem tridesetletnem službenem jubileji 1853—1883." Slavljenci je ta nepričakovani dar vidno gauil in v svojem odgovoru je poudarjal osobito slogo in prijateljstvo mej učiteljstvom, ki dobrodejno upliva na šolski napredek in na šolsko disciplino v obče.
— (Slovensko gledališče.) S predstavo Holte;-jeve „Bisernice" preteklo soboto sme dramatično društvo biti povsem zadovoljno, kajti igrala se je vseskozi gladko in napravila je prav dober utis. Glavno ulogo imel je gosp. Danilo (Haus Jurež), ki je poleg svoje izredne nadarjenosti tudi tako marljiv, da vedno in dosledno uapreduje in da spada mej naše najboljše moči. Razen pridnega učenja odlikuje se tudi po svojej premišljenej zmernej igri Gospića Zvonar jeva predstavljala je Ano s po> sebno spretnostjo, z veseljem zapazili smo pri njej znaten napredek. Izmej druzih ulog imenovati je v prvej vrsti gospica N igri nova (Lizika). Sicer že
jouk, čestitamo na tem prvem  nastopu in dobrem uspebu.
— (Sokola jo ur fixe) bil je pretekli petek pri Virantu in udeležba tolika, da je bilo prostora premalo. Izmej posamičnih točk omeniti je komičnega prizora, ki je prouzročil veliko veselosti, Bresk var je vega ^Političnega orkestra" in čve-terospevov (Pavšek, Štamcar, Juvanec, Nolli). Gosp. M arolt predstavljal je črnogorskega pevca z vidno spretnostjo, vender bi želeli, da Be krasne jugoslovanske pesni ne pergiflirajo. Razumeva se, da je bilo tudi več nagovorov, izmej katerih je imel oni g. Hribarja praktične poslediee. Na njegov poziv, da „Sokol" prične agitacijo in razpečavanje 8reček „Narodnega doma", pričela se je takoj originalna dražba. Izklieavale so se 4 Brečke in stržilo se je za nje 3 5 gld. 80 k r. Sklenilo se je pa tudi, da „Sokol" prevzame gotovo število sreček v razprodajo in tako pospešuje to narodno podjetje, kar beležimo s   posebnim  priznanjem. nJour-fixe"
Sokola" postal je jako priljubljena in zabavna veselica in reditelji skrbe vestno, da so večeri zanimljivi.
— (Ustanovljenje   obrtniških zadrug.) V soboto 8. t. m  ustanovila se je v mest nej dvorani misarska zadruga,  katere zastopniki so brez ugovora vzprejeli v svojo  zadrugo pozlatarje, kolarje,  stolarje, i delatelje gajželnikov, podobarje, strugarje,  sodarje, krtačarje,   izdelovalce  orgelj in klavirjev.   Predsednikom volil se je gospod Janez Novak, mizarski mojster; namestnikom: g. Janez Mntian, umeteljni mizar; za odbornike gg :Dov gan,   Plečnik,   \Vidmajer,   Cirnsteiu in Krimer. Namestniki so bili izvoljeni gg.: Papež, Petrin in Šafec — V nedeljo 9. decembra ustanovila se je čevljarska zadruga.   Čevliarji so sklenili, da ne sprejmo  nobene njim podobne  obrti v svojo zadrugo,  niti  prodajalcev obutve ne, katere kakor bo naglašali, smatrajo svojimi največjimi konkurenti.   Predsednikom bil je izvoljen g. I. Škrbi-nec,   namestnikom   g.  Stroumaver.   V odbor gg.: Špan, Boben, Zor,  Košar, Breskvar, Turna mlaj. in Horvat  Namestniki gg. : T u in a star., Szantuer, Justin, Eržen in Zitterer.
— (Najstarši gledališki igralec v Ljubljani.) Ker naš režiser in igralec ni ugovarjal doslej temu, da je najstarši igralec tukaj, šteli smo ga mej veterane  igralcev,  a to častuo mesto
jali so se ti delavci v furlanskem narečji. Altman jih je neprestano opazoval, in nehote pride mu na misel nedavni dogodjaj, ko so se našli na tiru Ru-dolfove železnice dinamitne patrone, katere pa so se Še o pravem času odstranile. Ko se bliža vlak prvemu predoru od Beljaške strani, reče jeden laških delavcev k drugemu: „Daj zdaj sem stvari!" in Altman je videl, da mu je nagovorjeni izročil nekaj v papir zavitega, kar je iz žepa potegnil. Takoj preskoči Altman leseno ograjo v kupeji in iztrga laškemu delavcu zavitek in, ko ga hitro pogleda, vidi, da so v njem zavite dinamitne patrone. Altman, ki je bil v službenej obleki in oborožen, takoj prijavi laAkim delavcem, da so v imenu postave prijeti in jih uklene po dva in dva vkupe z ročnimi železnimi veri* cami, katere je imel pri sebi za nemirne odgonce. V Trbiži izročil je Altman Lahe štacijskemu načelniku, kateri je pozval žaudarje, da so jih zaprli. Ne ve se že, so li hoteli Lahi izvršiti kak zločin, ali pa Be le znebiti dinnmitnih patronov v predoru. Vse-kako zasluži odločnost g Altmana vse priznanje, kajti preprečila je morda veliko nesrečo.
— ^Sušačka „Sloboda") prestavi Be z novim letom v Zagreb in po.itane dnevnik.
— (Licenciran je žre bc e v ) piucgavskega plemena za 1. 1884. se bode vršilo v Radovljici v 14. dan januvarja pr. I, v Kranj i 15., v Kamniku 17. in v Ljubljani (na dvorišči kmetijske družbe) v 19. dan januvarja. Od konjerejskega odseka sta poverjena podpredsednik kmetijske družbe, g. Jos. Mirsl. Seunig, in učitelj podkovstva g. Edvard Šlegelj. Za druga plemena privatnih žreb-cev po deželi treba pri vladi prosili licenciranja.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne B. t. m. stal je pred porotniki Jam*/: Il-izpur iz Vipavskega okraja zaradi spolskega posilstva. Obravnava bila 'e tajna, zagovornik bil je dr. M oseh e. Porotniki so stavljena vprašanja zanikali in 11 izpolnil je nekrivim spoznan.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) ima 12. t. m. občni zbor z zabavnim večerom. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odboroVO 3. „J. S. Turgenjev", čita g. K. Strekelj, dni. phil. 4. Slučajnosti. Lokal: t iu^torschutz'Res-tauration I. Auerspergstrasso (5. Začetek ob 7. zvečer. K obilnoj udeležbi vabi uljudno odbor.
poznata kot vrla igralka, debutirala je ta večer tudi, zavzema sedanji slovenski igralec in pevec, Gregor kot pevka in pela tako pravilno in ljubko, da je bil i Eržen.   Kako je to možno V   Tako-le: 1*49. leta uspeh — popoleu. Sploh je bilo petje vseskozi vrlo I predstavljala se je na tukajšnjem  odru pod ravnateljstvom Tome-tom dobroznana igra „Derletzte Z\van«iger".   Brhek takrat  9  let stari dečko,
uspeh — popoleu. Sploh je bilo petje dobro; od zbora vojakov ozirom* novincev ■— kije celo mej člani orkestra izvabil pozornost — do gosp. Petriča (Joanes) pesni. Slednji bil nam je v ulogi zamorca jako po godu in prizor mej njun in Liziko razmetaval se je na splošno ztdovoljuost. Da zna g. Kocelj (Ilodovšč-uk in Ramnik) še tako malo ulogo proizvajati originalno in dobro, se pri tem veteranu ob sebi umeva, a tudi gg. Štur m in Ljubivoj in gospica Petrinska so povoljno Bodelovali. Gosp. B u r g ar el 1 u , ki je prevzel pevski
4. dne  malega  srpana   1848  zagledala   beli dan. Uredoval jo je  C i ga le iz Zuloga pri Črnem Vrhu nad Idrijo, mož  prave slovenske korenike, ki se tudi pozneje  noter do  današnjega dne v različnih razmerah in daleč od slovenske domovini nikdar ni ogibal narodnega dela.   A v tem  podlistku ni pri mernega mesta, da bi naštevali in poudarjali razne zasluge S1 o v e ni j i nega  urednika, kijih je v teku zadnjih 35 let pridobil  na polji slovenskega Blovstva. Slovenija je leta 1848 in 1849 izhajala na celej poli po dvakrat v tednu ; 1. 1850 pa v četvorki do 29. Bušca, ko je nehala Slovence buditi. Naročni kov, ki so bili plačali več naročnine (ali za pol leta, ali za celo leto), pa neso tako peharili, kot so to naslednja leta prepogostem delali lačni izdajatelji nekaterih sloveuskih časopisov. Kdor namreč je bi naročnino plačal za dalje časa, dobival je v odškoi nino „Ljubljanski  časnik", ki ga je 1. 1850 uredoval Potočnik, 1. 1851 pa znani ranjki profesor Drag. Melcer. Pa o tem pozneje.
(Dalju prih.)
Gregor Eržen, sodeloval je v tej igri kot „vo-ak" in fcer je pred „cesarjem Jožefom" tako junaško „prezentital" puško, priznal se mu je igralski talent z živahnim rokoploskom. To omeniti duje nam povod, ker bode tekom tega tedna tukaj gostoval slavnoznani komik g. BI ase I, ki je v istej igri sodeloval z našim Erženom, ki je sedaj postaven mož, a Blasel — starček.
— (Urednik „V o r w ii r tsu a ,   Kari  II b-ger), znani „Spetzi" g. R (it ing a  In nemških tiskarjev li a m b e r g o v e tiskarne, o katerem smo pred kratkim poročali,  da je  bil pred porot-uiki  obsojen  na dva meseca, stal je 7. dec. t. I zopet pred Dunajskimi porotniki  zaradi razžaljenja časti po lažnjivih poročilih, priobčenib v „Vorvviirtsu" proti posestniku tiskarne Rudolfu Spiossu. Porotniki  so g-t  zopet  krivega   spoznali   in Kari Iliiger je bil obsojen  na  jeden  mesec zapora. Koliko časa bodo slovenski stavci še naroče-vali in podpirali tendeucijozni in lažnjivi list „Vor-\varts", ki kranjsko tiskarsko društvo v jedno mer psuje V Novo leto je pred durmi, proč z nemškim „ Vorwarts"-om in naročite si raje strokovnjašk list, ki ga izdajejo hrvatski tiskarji v Zagrebu.
— (Treznost duha.) Zadnjo soboto 8. t. m. vozil se je s popoludanskim vlakom iz Beljaka proti Trbižu odgonski sluga Josip Altman iz Ljubljane, ki je vodil odgonca v Ljubljano. Vozili so se v istem vagonu štirje italijanski delavci, kateri bo se vračali domov proti Pontebi. Razgovar-
Telegrarn „Slovenskemu Narodu":
Zagreb 10. decembra. Ban določil je s predsednikom deželnega zbora, da se deželni zbor hrvatski skliče v 17. dan t. m.
Beligrad 10. decembra. Preki sud obsodil je radikalne centralne odbornike: Teodoro viča in Miloše vica na smrt, tabačnega trgovca Tavsaiioviča na osem let, Pa jo Mihajlovii a na pet let ječe. Drugi radikalci oproščeni. Kralj poniilostil je na smrt obsojena vodji radikalcev na deset let ječe.
London l<>. decembra. Poročilo iz Jlon-konga z dne 3. decembra: Anam iti in Kitajci priredili so ponočen naskok na Ilaiphong, kateri so Francozje s svojim napadom preprečili, Ananiiti in Kitajci razpršeni, izgubili so 50 mrtvih in 100 ranjenih. FrariCOzje so imeli samo dva ranjena.
Kajira 9. decembra. (Reuterjevo poročilo.) V 5. dan t. ni. bilo je pet knmpanij egiptskih vojakov pri Suakiiiiu po nstaših uničenih. Ustaši polastili so se tudi jednoga topa.
ileteorologično poročilo.
a m —	( Hfl op;i-7ovanjh	Stanje barometra v mm.	Tem« ptiratuiH	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v .um.
1 "o r	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	78981 ara. 741*58 nm. 7 11 >iH».	— 8'8JC si. svz. — 2 1 T si. svz. — 7-4" C si. »vz.		.jas. jao. jas.	0*00 a* dežja.
'-•o 1 *	7. zjutraj •2. pop. 9. zvečer	748*00mm. 743*24m. 748-98ml	— 10*6*0 hI. hsz. — 8*8*C si. svz. — 7-8* (J si. svz.		jh8. jas.	000 ». ileŽJH.
Srednja temperatura obeh dtiij jo znašala — B'S' ia — 7'4°, za (»G4 in 71* pod normalom.
XD-CL3£LStjs33:sL borza
dne 10. decembra t I.
flivimo telegrafifino poročilo.)
Papirna renta.......... 79 gld.
Srebrna renta .... ..... 79 „
Zlata renta.......... 98 .
5% marčna renta......... 93 ,
Akcije narodne banke ....... 836 ,
Kreditne akcije........ 282 .
London........ 120 „
Srebro    .... ....... — „
Napol............ 9 9
C. kr. cekini........                                  .   . & ,
Nemške marke ..... 59 „
4<70 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 121 .
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 167 „
■t", avstr. zlata renta, davka prosta.   . 98 .
Ogrska zlata renta 6°/,...... 120 „
4 n i q7
f»            n         n                              »    •    »    « OI „
.,     papirna renta r>7,..... 85 „
:">•/, štajerske zemljišč, od /ez. oblig. .   . 104 ,
Dunava reg. srečke 59/0    .   .   100 gld. 115 „
Zemlj. obč. avstr. 4»/»° 0 zlfit> xast- listi . 119 „
Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 102 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „
Kreditne srečke......100 gld. 172 „
Kudolfove srečke ....        10   „ 19 „
Akcije anglo avstr. banke .       120   „ 107 ,
rrammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 217 ,
20 70 60 85
75 80
59 V, 71
25
60 35 65 20
75 25 80 50 75
ki
Zahvala.
Za vsestranske izraze toplega sočutja mej boleznijo in o smrti naše preljube nepozabljive hčerke
JOSIPINE,
potem za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, za darovane lepe vence, posebno pa še čč. gospodom in gospicam čitalniškega pevskega zbora za lepi nagrobnici, za darovana krasna venca in za korporativno udeležbo, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
(786)
Žalujoča rodbina
Slika pesnika S. Gregorčiča
dobiva 86 na fin in močen papir tiskana v ..Narodnoj tiskarni    — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
lOOO litrov
izvrstnega žganja, pravega tropinca
prodaja po nizkej ceni (776-2)
Fran Bratina, posestnik iz Ustja pri Ajdovščini.
Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtevanje franko.
Lovski pes (brek)
bolj majhne postave, bele kratke dlake, z rujavo liso krog levega očesa in z zastriženo črko A na levem stegnu, ki čuje na ime „Skok", se mi je pred 4 dnevi izgubil.
Kdo pove, kje je, dobi primerno nagrado.
Dolenji Logatec, v 4. dan decembra 1883. (779—2) A. Caiidu«M<».
4' 4 4 4 4
\
14r v
13 do 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vzprejme se v prodajalnico mešanega blaga v Kamniku pod chiffro A. S. — VeČ se zvč pri trgovcu J. Luokmann.u v Ljubljani.   (785—2)
1 \
►
I ►
Berolin.
IVAN HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji.
St. Peterburg.
Ivana Iloilu
Zdravilno pivo iz sladnega izlečka.
Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, red-kej krvi in nerednim opravilom spodnjttelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni.  Cena steklenici 56 kr.
Ivana Iloifu
Bonboni iz sladnega izlečka za prsi.
Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (slika iziimiteba). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr.
Zaslužni diplom mejnarodne zdravstvene razstave v Londona 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja.
Podpisi:
Nj. velicastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc
Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik.
Ivan. H<»ilov
Koncentrirani sladni izleček.
Za bolne na prsih in plučah, zastarel kašelj, katar«, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V Haconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr.
Ivan I Koilova
Sladna Čokolada.
Jako redi I na in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauživanje kave ker vzburjajofte zabranjeno. Zavoj «/4 klg. po 1-80 gl., 90 in GO kr.; zavjj     klg. 240 gl., 1 60 gl. in 1 gl.
Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše
krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni.
J 58 krat odlikovano, g   Ustanovljeno 1847. |
Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu
IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku,
dvornemn laloiuiku skoro vseh evropukih suver^uor, Dunai l.9 Tovaruiftka zaloga: Clrabeu, BrttuueratranHe H., tovarna: Oraben*
liof, BrauuerHtrHHNc 2.
Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ VVales-ki, princesa de Ligno, vojvodinja Oldenburška, prineesa Reuss, gč. pl Ferenczv, Čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle cesarice, angleška I".nne (varuhinja) Nj. cnaarske visokosti princes,- Marije Valerije, obitelj Metternich, Clain-Gallas, Karacsonvi, Hatthyanyi, Rommer, nj. vzviš. fcm. Filipović, grof VVurmbrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Bamberger, Schrottor, Schnitzler, Granichstiitten in mnogo drugih Dunajskih.
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo
zdravje ter se ga še zdaj veselo. iSamolastno izrečeife besede ozdravljenih.)
Vaše blagorodje!
Celo leto sciii trpel na mučnem ielodeuein kataru in kadiji;
zaman so bili vsj leki, dokler nesein rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Cez nekaj meseeev izostaue kašelj, tek se v. ne, in moje zdravje je bilo po Vašem Ivan Hoffovein zravilrem pivu iz Bladnih izlečkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem piiložim zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu.
Meztikovacshaza. l>r. Alojzij Nag?, župnik.
Vaše visokorodje!
Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Hofibvega zdravilnega piva iz sladkih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da ini ugajajo in koristijo.   Z visokim spoštovanjem
St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883.
1M. pl. I*eleltl, vodjema soproga.
Zđ.rsiT7-rLi^lso priznanje.
Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hoffovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so /.e dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavi jenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom: .(j. Ivanu Gusc.hallu v Brnu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in .'i zavoje sladnih bonbonov.
Spoštovanjem
Grottava, 9. septembra 1883.    Dr. Joaip i • o«i«-. prakt. zdravnik.
Dunajsko poročilo o ozdravljenji.
Dunaj II, septembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna srodstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših čudovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoftb"ega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel.
Vaprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočib.
Z visokim spoštovanjem i run Ju Plntenik, Neufdnlhaus, Goldschlaggasse 28.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem duij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani.
Dunaj v 7. dan septembra 1888. Spoštovanjem
i run IlargetKl, konditor, Mariahilfevstrasse 62.
|.      i _v      Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan lloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-
SVARI l_ 0     atrijskem in Ogerakem registrovana (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde-*    lovanje Ivan Hoffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivo uplivati na zdravje.
jB^T* Prvi, piistni, slizo razsuujoči Ivan lloffovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir.   Naj Be izrecno le taki zahtevajo. ~^MQ
Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izle&ka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. («58—9)
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s specerijami.
Nic. Pavačič, droguist; v Uoriel: G. Cliristofoletti; v Mariboru: F. J'. Ilolasek, na glavuem trgu; v nuji: J. Kasimir, lekarnar; v Olji: J. Kupferschmidt, lekarnar; v Kranj i : Fran Dolenec, trgovec.
Nadalje imajo zaloge: V Keki
GQ
Pariš. I London. | Budimpešta. | Oiadcc. | Hamburg. | Frankobrod na JJl. | J¥ew-Vork.
lzdatelj in odgovorni urednik Mekso Arinič.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".