/L j«ul f.ijuurui-iVoGoi^ »moda: /•r JUŽNOPRIMORSKI Leto I. številka 2. Dne 30.IV.1944 ŠTAB JPO IZ. KORPUSA KOV IN POJ Na položaju, 11. III. 1944. D IT E V H 0 POVELJE! Dne 2.III.1944."je I.četa II.Bat. JPO pod vodstvom komandirja tov. STOJALA napadla dva ka mi j ona iz sesede med Senožečami in Pas dr ti m. Po dvajset minutni borbi je Lil sovražni!: popolno¬ ma uničen. Bilo je sedem mrmvih na mestu in tri je najeti. Vsi Nemci 30 Lili od SS trup. Zaplenjeno je Lilo mnogo različnega materi- jala, 4 pušice i.Iauser in dve piš'coli. Rami j ona sta Lila zažgana. V akciji so se posebno odlikovali komandir tov. Stojan, nam. komandirja tov. BolciČ,vodnik .tov. Orel Srečke, desetar tov. Tavčar Albert in tov. Požar Anten. Za dobro izvršeno akcijo izreka stab^ JPO vsem tovarišem, ki so se te akcije udeležili 'PRIZNANJE IN POHVALO! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Politkomisar: Roman dan 1 1 Š vi sel j Lado -'"Mojzes Nardin Nar el - Jakec ŠTAB ' JPO IX. KORPUSA NOV IN P OJ Na položaju, 11.III.1S44. DNEVNO POVELJE! Dne 29.11.1S44. ob 22 uri 30 minut je miner ski vod lil. Eat. JPO skupno z enim v .dom iste- * ga bataljona miniral progo med Devinom in Sez- ljanom. Uničen je bil popolnoma vlak z 22 vagoni, 100 m proge, ter bilo je mrtvih in ranjenih 550 sovražnih vojakov. Za drzno in spretno izvedeno akcijo izreka tab JPO vodniku tov. Simotu in politdelegatu tov.HM. lanu in vsem ostalim borcem, ki so sode¬ lovali pri tej akciji PRIZNANJE IN POHVALO: art fašizmu - svobodo narodu: Politkomisar: v Švigelj Lado - Mojzes .komandant: Nardin Karel - Jakec mobilizirajmo in povečajo maše veste Slovenci, sedaj, ko bijemo zadnji in odlo¬ čilni boj, ko je zadnja faza našega boja, da očistimo okupatorja z naše zemlje in da uniči¬ mo še poslednje izdajalce belogardiste, je nuj no potrebno, da stopimo vsi v partizane,da za¬ grabimo vsi za orožje« S tem, da večamo naše .vrste, preprečujemo okupatorju in belogardistom, da bi oni pobrali naše najboljše može in sinove.. Znano nam je vsem, da pošiljajo Remci naše r oče in fant • na prisilno delo v Remci jo, nekaj jih pa naši .n o obdržijo in oborožijo. S tem zavlačujejo kubec vojne. Vsak zaveden Slovenec danes ve, kje m je mesto. Ni izgovora, vsi se moramo boriti a_na šo svobodo, saj jo^bomo tudi vsi umivali. Cim več nas bo, tem močnejši bomo, čim več lasih sovražnikov bomo pokončali in uničili,pre j bo¬ mo svobodni. Tovariši, zavedajte se tudi tega, kako bo vsakemu, ki ne bo med nami, v naših vrst ih,ne¬ prijetno, ko si bomo priborili svobodo,vsi ti¬ sti pa, ki ne bodo sodelovali in se jih bovpra šalo, tovariš, kaj si pa ti napravil za našo svobodo? Kako boš pa takrat pojasnil in razlo¬ žil, zakaj te ni bilo med nami. Boj, katerega bijemo, je tako veličasten , da je danes lahko vsak ponosen, da je lahko med partizani. Prvič v zgodovini našega naroda se kmet in delavec skupno borita za svoje tež¬ nje, za iste cilje, svobodo,, bratstvo, enak oprav nost. sak e lahico vese. kako je vse mobilizi¬ rano naši! nalogo, v naši.borbi. Ca tovarišic na terenu do r o. n:ov, i to : , vsam a zvrsti p e svojo 5sem prebujenja in tako reriio v skupni,mogočni p 3 federativni Jugoslaviji. Sledimo pozivu naše vlade, katera je krona našemu delu in borbi in zato vsi v partizane ir. vse za partizane! ».ah s » I O V A S I Š E II i Z izdajo našega lista " Južno-primorski bor ci" smo se zakasnili vsled tehničnih razlogov. V bodoče nam je zagotovljeno, da bo glasilo na šega JPO redno izdajano. Prepričani smo,da nam tega ne boste šteli v zlo in nam boste zamudo radovoljno oprostili. Prejeli smo že lepo število dopisov .naših tovarišev. Po sedaj so se'udeležili s prispev¬ ki v poeziji (pesmice). V bodoče se potrudite tudi s kratkimi dopisi in spisi. Tovariši, zavedajte se, da je to vaše gla¬ silo, glasilo Jušno-primorskih fantov in nož. Nešteto priložnosti j nate, da dobite snov, da opišete svoje doživljaje med tovariši,v borbi, na pokretu ali spomine iz prejsnega življenja. Vsako vrstico bomo z veseljem objavili in s tem bomo pokazali vsem, da so tovariši JPO prav tako spretni s svinčnikom v roki,kakor na akcijah nad sovražnika. Najlepšo priliko imate tu, da vse zamujene,- kar je fašizem prepovedal in vas prikrajšal ra tem polju, sedaj nadoknadite in s pisano bese¬ do poveste,-kaj čutijo vaša junaška srca. Štab Vsi JV d op: si in želje naj bodo naslovljenem o. Propagandni odsek. Uredništvo VSTAJENJE - % Preživeli smo velikonočne prašnike. Veliki teden je s a nami. ITesrečni dan velikega petka p minul. Pripravili smo se sa največji praznik v letu. Kristusovo vstajenje. Vse je bilo praznič no in veselo razpoloženo na dan vstajenja. Po cerkvah so bila svečana opravila. Aleluja, Kri¬ stus je vstal. Ta; mi Slovenci in vsi podjarmljeni narodi preživljamo dneve vstajenja. Posebno narodi Ju¬ goslavije. Tri leta je že za nas veliki petek . Težke in krvave borbe z okupatorji. Toda ves na por nas ni potrl, nismo odstopili od svoje za¬ črtane poti. Nasprotno, vsi napori so nas j eri e nili, združili in s stisnjenimi zobmi smo sli in gremo preko težav in naporov. Nobenemu ne po tozujemo svojega gorja. Narod, ki je. bil stoletja, tisočletja pod¬ jarmljen, zatiran, mučen in opljuvan, sedaj po¬ nosne in pokončne glave vstaja, vstaja k svoje¬ mu največjemu in najlepšemu vstajenju, k Svobo¬ di, enakosti in bratstvu, k Pravici, kjer bo sa vse pravično urejeno, kdor bo delal. Kakor se cerkev pripravlja, da počasti vsta jenje Gospodovo, tako se naš narod .pripravija as tri leta, da bo vse očičšeno in pripravljeno na dan velikega praznika. Vsi, od naših fantov, moz, vojakov partizanov, do žen, mater, mladine, vse dela, vsi se zavedamo, da moramo biti na dan vstajenja čisti, neomadeževani, spokorjeni.Oma¬ deževan pa'bo tisti, kdor stoji v tej naši sve¬ ti in pravični borbi ob strani in aktivno ne so deluje. Tak bo imel greh, greh pred vsem sloven skim narodom. Sedaj imamo še kratek ;i, ki imajo še grehe, da za našo . o p o pr av± j o in storil: borbo as, čas za pokoro." 1 ! do sedaj niso še ni- , imajo zadnji čas, ■oodvoieno silo -ri- pravijajo pot k našemu Vstajenju. Vse naj se pridruži mogočnemu pohodu naro- išemu, najveličastnejšemu in :mu prazniku Vstajenja. •e in trpljenja je za nami , le še loči do praznika Svoho :i dali od sebe vse moči, da cim prej dosežemo to, zakar se borimo,naše va¬ si pa naj v tem kratkem času, ki nas še lo ci od popolne svobode, še z večjim veseljem pod pirajo našo borbo, saj se borimo zz. vse pravic ne in dobre ljudi, za pravico našega naroda,da bomo gospodarji svoje zemlje in svojih domov. Skoro bo prišel dan Vstajenja, ko bomo po¬ nesli zmagovito zastavo v naša lepa mesta Trst, Gorico, Ljubljano, .laribor, - Celovec, kjer se Ta- trenutno šopiri na smrt ranjeni c V ;or o krat pa bomo vsi skupno z našimi brati Hrvati, 9 Srbi, Makedonci in Črnogorci praznovali vstaje velike, svobodne, demokratične, federativ¬ ne) Jugoslavije, saj se vsi narodi bo- ečni dan Vstajenja - Svobode! Ilaks. thac-icst spo:hi t Dolgih devet let je ir'nulo odkar sem zapustil domačo grudo. Iskanje, sodba, kontumacija to bila njih je informacija. Oce, mati, brat je trpel, ker sen še pravočasno ušel, družino celo so grabili, da zvedeli bi in me dobili. Hotel sen se zahvaliti jim ker radi mene so trpeli, sedaj, ko sem se vrnil k njim, že vsi v grobu so trohneli. Prišel sem v rojstno hišo, strah, samota ne obdaja, gledam brata'o družico - kot črna senca se sprehaja. Komaj z njo spregovorim, da bi se le malo vtolažila, 0, v srcu tragičen spomin, solza oko je zalila. Otroka sta še mladoletna zgubila ljubega očeta, stvar ni več zagonetna, bodočnost boljša se jim obeta. Oh Čaven, gora skalovita, ti slavno gledaš v jasen dan, če je prav nesreča, v tebi skrita, a žrtev padla ni zaman. Z gore nam kliče maščevanje tudi ona upošteva to, vedno bolj se trudi za naše napredovanje, da skupno dosežemo svobodo. Cvetko. TOVARIŠU BLUJA.IIFU Pomlad priplula j'e v deželo v srcih nam novo življenje je vzklilo, a vendar srca trga nam jad, Čeprav je med nami zelena pomlad. Pred pol ure "bil ei med parni in pel, vsak dan, ko vstal, bil si vesel. A danes, ko stal sem pred teboj, ni si bil tak, kot bil si vedno s menoj. V tvojih očeh ni bilo ne b3 ;ska ne sijaja kot da v tebi se drugo življenje poraja. V borbo si vedno prvi nas vodil, v temi, zablodi nisi ti hodil. Vžil bi rad vsaj malo tvojega truda, saj pravil si nam, da je zlata svoboda. Padel si na žalost ICraševcev, Vipavcev, zadela Te je krogla psov hitlerjancev. Toda duh Tvoj med nami ni umrl, noben sovrag ne bo ga nam strl. Siviš med nami, verujemo v Tvoje besede, da rešeni bomo sužnosii, bede. Truplo Tvoje črna zemlja krije; obljubljamo Ti maščevanje, toda za nas nisi mrtev, spiš le dolgo, dolgo spanje. J aka 8 Ko hodimo mi partizani od vasi do vasi, dolinice do griča., nas ljudstvo občuduje in ve¬ selo pozdravlja. Vsak dan je več partizanov, le celo najmlajši pionirčki nas dobro poznajo in - nas veselo pozdravljajo. Radi nar. povede,kje in koliko Remcev se n’ haja. Ti zlata naša mladina, - kako lepo rasteš s svojo narodno vojsko! Prišli smo do stare mamice,, ki je 1 o? -.la na oknu in se vsa tresla: "Joj, kako sem se ba¬ la, ko .sera mislila da so prišli Nemci. Človek se jih boji, ker pridejo samo požigat in morit. Pa še domačih izdajalcev belogardistov je precej med njimi, kadar pridejo. Oh, kako sem srečna , da vidim vas, tovariši, ki ste naši fantje. Ali ste mogoče videli mojega ,J -onČka? mogoče je z va mi?" Vsa v skrbeh je mamica spraševala za svo¬ jim sinom. "Kako se pa imenuje s pravim, imenom vaš., Ton ček? Pri kateri brigadi ali odredu pa je?" Ženi ca se prime za glavo in pravi: "Kako bi se clo - vek zapomnil, ko pa vas je toliko. Vem samo to, da mi je pravil, takrat ko je odhajal, da je o- krog 35 tovarišev." Vprašal sem jo, kdaj je od¬ šel k partizanom. Odgovorila je, da takrat, ko je bilo veliko dela, to je bilop" malem srpanu leta 1942. "0, mamea,vašega Tone’a pa dobro po¬ znam, hraber junak in odličen 'borec je. Za ko¬ mandanta je." Vsa srečna je bila mati, da je o svojem sinu slišala, da je živ in zdrav. Solze veselja in sreče so ji zalj le oči."Hvala Bogu , da je moj on ček še živ." Kar oči so ji žarele, ko sem ji pripovedomL o njenem Tončku, ki rad pripoveduje o svoji ma¬ teri, .ki ima.doma mnogo dela in je sama zapušce na."Toda vaš sin pravi, da je sedaj nujno potre h en pri'g o j arnik, bolj kot doma." "Zakaj pa ne M prišel domov r k bi bil meni v tolažbo, "vzdi- huje mati. "Nikar ne mislite, da hi bilo tako boljše; mati, ce hi bil sin doma. V večnih skr heh hi bili, kje in kdaj hi Nemci pobrali va¬ šega končka. '2u pri nas pa je vsaj na varnem ir s svojo hrabrostjo pomaga k osvobojenju našega naroda. Ali ni tako bolj pametno?’ 1 sem ji odvr nil. ilati nekaj časa molči, potem pa reče:" Ja, zdi se mi, da imaš prav, tovariš, toda če ne poberete sosedovega Francka in sina našega tr¬ govca, naj tudi Jonček pride domov." 'Flamca,vi glejte, da bo vas sin dober partizan, ne pa slab in grdo gledan vaščan, ter potem še morda odpeljan kam na delo v Nemčijo. Tam jih je že veliko umrlo od _gladu in"prevelikega dela.'kla¬ ti je dolgo molčala, potem pa je počasi rekla: Ja, prav imaš tovariš. Kaj se zgodi božja vo¬ lja. Vidim, de je res boljše, da je tudi moj Tonček pri partizanih, saj vidim, da se tudi on bori za pravično stvar. Bom že sama opravila de lo, saj ne bo dolgo več trpelo, ko se boste vsi. vrnili na svoje domove, bo pa potem v svobodi prijetnejše življenje za vse." Tako mi je od¬ govorila mati in sva se poslovila. Ukmar Llirko. i SIJAGOVITI STALIN Stalin hiti, Stalin leti črez hribe in Črez reke, oddiha vec nobenga ni nobene več zapreke. Nemci silni tak bežijo kakor kakšni Italijani, tol'ko, v da ne hlač spustijo kot so že jih prej Taljani. Vendar tudi to ni daleč: Nemci vedno zmagoviti, da b' jo kmalu tako daleč kot Taljani ponositi. Pada Krim in Ukrajina in prelazi na Karpatih, 3esarabija in Bukovina jev svobode zlatih vratih. Donavo še prekorači, združi z brati partizani, z vseh strani bomo bobnači Nemca tolkli po glavači. Kakor vola bomo omamili in kri mu bomo spustili, večno njega v zemljo shranili, vsak’mu svoje vse vrnili. Velimir. 11 IX. 311 Z I"'ZDOLSKI. 3 Moj dom gori in vas bori, do neba šviga plamen, pogled mi tja strmi z očmi, na srcu strašen kamen. In vse ljudi odgnali so jih Nemci v tujino, brez hrane tam umirajo pod nemško to zverino. Srce kako mi krvavi od n-esreče nepopisne, več Komna ni in ne 1j udi le groblje nepopisne. Nebo žari mi pred očmi podnevi in v sanjah in moja duša hrepeni in nima več pokoja. Yec ni Ijvbi in ni vasi in ni poti v zažgano, da vsaj bi shranil' še kosti v svoji hiši, v jamo. Velimir. 12 3TEASJTE NEVARNOSTI HESI KAS, O GOSPOD! o «* Tako ec 1:1 i c ali glasovi vsega primorskega prebivalstva in naših najboljših sinov,ki so se nahajali poraznih krajih Italije v konfinaciji, internaciji. Bili so lačni, raztrgani in zapu sceni od vsega sveta Doma so pa njih č.r.ižine vzdihovale, so li še šivi ali ne. Nikdar več jih ne bomo videli. Tako so tarnali svojci. Večina teh sinov, ki so bili daleč od doma, so se zani mali za našo stvar pravice, da bi se vendar re sil naš slovenski narod in prišel do svobode in pravice, kar ni še nikdar imel. Povsod je bil zaničevan, zatiran in zasledovan na vseh petih, še v cerkvi ga niso pustilj na miru. Zastonj si je naš delavec iskal dela. Ni bilo prostora za njega. Povsod preganjan, v gostilni, pri kozarcu vi na in najboljšem razpoloženju naša družba ni mogla odpreti ust, da bi se kaj razve drila in da bi pozabili to strahotno gorje, ka¬ terega je povzročila italijanska fašistična nad vlada našemu narodu.' "Si par la solo italiano" ta ko je bilo napisano povsod, kamor si se obrnil. Sole so nam vzeli, učitelje odposlali in uvedli so nam sole v italijanskem jeziku, v katerem se naša mladina ni mogla ničesar naučiti. Končali so šole, pa niso znali pisati ne slovenski ne laški. Dobro se spominjam doživljaja pri vojakih . Ko sem se nekoč s tovarišem pogovarjal sloven - sko, je prišel v sobo oficir in me je TD ^ iLC kel mi jei"Parii ital .and" V meni dišal ; a vr ela vsa kri, a vendar sem se moral premagati in sem mu odvrnil:"Gospod tenente, kaj p.e zaničujete, če govorim slovensko, kadar ni stižbeno, s svojimi tovariši vendar lahko govorim slovensko;saj ce¬ lo v zakonu ni prepovedano. Kadar bom v službi, b on o overi1 ■ : vaoe." Dosti, na stotine takih doživljajev so dozi veli naši fantje, ki so služili pod italijandrim fašističnim, jarmom. Sebi so služili v pogubo,so vraž n Ilcu v prid. "Vaš je umrl v Afriki, ta je umrl tam",tako in enako so se pogovarjali naši očetje in mate¬ re po naših vaseh. .ledtem ko smo morali Sloven¬ ci prelivati svojo kri za tujega gospodarja.Ne¬ šteto solz so pretočile naše slovenske matere za svojimi sinovi, ki so na tujih tleh umirali pod lcnuto fašizma. Tovariši, vprašajmo se, z.,. koga so padli na¬ ši fantje. So li za svojo domovino ali za tujc^ ki nas je zatiral in zaničeval? Samo za tujca so morali^dajati svoja življenja. Naš kmetič se je boril od jutra do večera s trdim de]om, da bi zadostil potrebam in strašni krizi, ki nu je pretila. Toda vse zastonj.Po po steni poti ni mogel več naprej. Dan za dnem so naša kmetska posestva padala bankam v roke.Ubo¬ gi kmet se je pa moral izseliti s svoje redne zemlje. Slovenec je moral iti v tuji svet, na rodni zemlji ni. bilo prostora zanj.' Banke pa so na naša posestva pošiljale svoje kolone in jih podpirale z orodjem in živino. Tujci na naši zan Iji so dobivali tudi drugo pomoč, ker so oprav¬ ljali špijonažno delo. Ravno takšni naseljenci so bili krivi, da je bilo mnogo naših ljudi po ječah. ■Začelo se je tako, da če bi to nasilje tra¬ jalo še par let, bi hili vsi primorski Slovenci prisiljeni, da bi se izselili s svoj'e zemlje,na naša posestva bi se- vsedli tujci. Toda poroštvo, da se to ne bo nikdar zgodi¬ lo, je naša hrabra vojska, ki čuva nad našim šlo venskim ozemljem in čisti tujca z naše zemlje. Jazbec Pepi. A A I ‘T i.ICJ DO GO DDK Večkrat sem si že domislil odkar sem v partizane šel, ko sem puške v roke stisnil, da bi jo že preje smel. V avt oblin dah. kot zločinca Lahi so me vlekli dol v Italijo kot morilca - bila zame je velika bol. Prišel pa sem do rezultata zakaj me vlekel je ta vrag, puvsod ga smatral sem za tata, ker noben mu ostal ni drag. Takrat sem prišel do spoznanja naš narod ga bo pokoril, ko vstane ljudstvo iz ječanja, kar ljudstvu slab'ga je storil. Danes je že vse drugače Lah in Nemec je izdan, približala se zvezda sreče, Slovenec prišel je na dan. Vesel sem v vrstah partizanskih, da Lahe,Nemce streljamo, če je še kdo v tistih strankah, ga z naše z emlj e■ spravljamo. Stanko. LJUBIL BOJ ERO LJUBICO Ljubil Bon eno ljubico, imel jo ton vedno za družico četudi življenje zanjo podarini : . le da nas narod osvobodim. Ljubica noja draga je ta: pušica ali pa strojnica, hodil z njo ton čez hribe, polje in iskal sovražnika, zadal mu gorje. Dokler od tu ne izgine tujcin v :iiru ne bodem jaz, narodni sin, mati slovenska rodila me je ; za dom naš, svobodo mi bije srce, To ljubico ljubil bom vse žive dni dokler v meni nada živi, domu ostal bom zvesti sin / da ga odrešim iz groba temin. II er nam je narod tlačil tuj cin, boriti se mora vsak narodni sin, dokler svobode si ne priborim, za puško in strojnico v srcu gorim. Jazbec Pepi. 16 OPIS AECIJE II. BATALJONA JPO, IZVRŠENE DNE 14. III. 1944. ilED SENOŽEČAMI IH RAZ DR TI A Dne 14.marca smo šli na polcret iz taborišča oki> li 3.ure zjutraj. Na določen jjoiožaj srao prispe li ob 6 uri in pol. Naši tovariši so bili malo utrujeni, ker^so bili že prej sni dan na pokretu v novo taborišče. Toda, ko so zvedeli, da gremo na akcijo, so bili vsi takoj pripravljeni in ve seli, kakor vedno, kadar gremo v borbo proti, nem škim zatiralcem. No smo bili na položaju, kjer je bilo še ma lo snega, so nam noge odrevenele, a nobeden ni mislil na neprijetnosti, vsak je le komaj čakal, kdaj se bc nudila prilika, da se osvetino nad sovražnikom. Vsak se je zavedal, da moramo vsi pomagati uničiti največjega sovražnika sloven - skega naroda in osvajalca tujega ozemlja, ki je hotel zasužnjiti ves svet. Ker ima sovražnik po cesti, ki vodi iz Tr¬ sta v Postojno prav malo prometa, smo bili pri¬ siljeni čakati do 14 ure. Ob tej uri pa pridrvi jo trije osebni avtomobili in en tovorni. Vsem so zatrepetala srca in že se je slišalo pokanje pušk in regljanje strojnic. Vsi 3 mo dali duška svojemu srdu nad sovražnikom in se s pesmijo na ših pušk in strojnic osvetili. Prvi osebni avto je dobil rafal iz strojnice, nato je bil na vr¬ sti tovorni avto. Tudi ta je bil preluknjan od naših strojnic. V drugem osebnem avtomobilu se je nahajal nemški major in en diplomat. Oba sta bila zadeta v glavo in so se zato z avtom zale¬ teli v drevo ob cesti. Takoj so bili mrtvi.Tre¬ tji avto pa je imel poškodovana kolesa in j- je z vso silo popihal s prizorišča. V vseh avtomo¬ bilih so bili ranjenci. Akcija je bila kratka, mi nismo utrpeli no¬ bene izgube, ker sovražnik ni ime 1 cm : a, cla bi se lji?L kaj branil, pse pa sc avoomobi_i z ranje niui Priči odkurili, kolikor so jiia dale moči. Jed drugim plenom smo zaplenili 1 brzostrel ko in 1 samokres ter precej aunicije za to oroz je. pri akciji so se posetno izkazali tovariši: ICante Cvetko, liirsa Hajko in vodni— Jakomin. Po končani akciji sme se z 110,11 in veseli cd šli v taborišče. Vsi smo bili veseli, da se .je izvršilo vse v redu in kres naših izgub. ildic. Smučarske lii :o dotiii • Di 'iC.aprila 1 944. na-i "bo ostal v večnem spominu. Ta dan je lil veličasten za II.BatJTO; 'dolili smo svojo zastavo, rodarila nam jo je Z Sil in 3PZZ iz L., da nam to za vzgled, ker je lila podarjena-v imenu žrtev, ki so padle od fašistične sodrge in nemških z verin.Zastava naj li služila za spodbudo *'• lorli proti nemškim o svajalcem in belogardistienim izdajalcem. Vsi tovariši iDartizani so prisegli, da jo lodo Iranili na vso moč in visoko dvignili pri vsaki akciji, ter da bodo v naprej še tolje e lili sovražnika., kot takrat, ko so lovili faš; ste po ulicah Kih enter ga, kjer so vsak dan pa¬ dali fašisti pod streli tovarišev, še so le po kazali nos is vojašnice. Zastava nam to v spod ludo in v spomin na akcijo ;.ri Senožečah, kjer smo napadli in uničili nemško kolono, ulili SS -ovce, štiri pa zajeli. Ponosni smo, da imamo, svojo zastavo in je ne torno nikoli pustili sovražniku v roke, tudi če pride desetkratna premoč,' raje žrtvujemo vsi življenje, samo da rešimo in ohranimo zastavo. Tovarišice so nam jo podarile ot priliki mi tinga, ki smo ga priredili za prebivalstvo.. Or¬ ganizirali. smo tudi^veselico, v kateri so na¬ stopili tovariši našega bataljona, kastopili so v dveh deklamacijah in v igri Slovenska druži tstopala je tudi 2Sil, ki je vprizprida ne in deklamacij. Spored je lil sledeč : 1. pozdrav zastavi, (deklamacija); 2.poklon zastave bataljonu, 3.govor politkomisarja tov. na" kaj iger lirka in zahvala tovarišicam Z Sil in : 3 4 •. narodna pese: ra: Hitler "In Hus >ora bataljona. 7. "Vipavska"( plini. 6. nas sr: za z £ aenlamacija "-.o.ia ženski zter), c-n pevske 5 sam ko. O u !? > ^ a-... 1 * C. O C*»~k j ona) O i. C V6Ii SK S ' Ci deklamaci j; o- zir v nebo", 10. petje pevskega zbora bataljo¬ na, 11. igra "Natakar in vračaj egi se partizan',' 12. poklon venca (deklamacija Žrtvam, kratek govor, 13 e s er "Žrtvam", bataljonski zbor), 13. ženski zbor "Katičica", 14-. deklamacija ( tov. iz bataljona), 15. razne narodne in partizan - ske pesmi, (zbor bataljona). ljudstvo se je udeležilo v velikem števil;, prišlo je iz vseh krajev in okolice. Celo pur ur daleč so prišle tovarišice na prireditev. Dvorana je bila nabito polna in še zunaj je ostalo preko 100 oseb, katere niso mogle vi deti vsega. Po končani veselici je pavski zbor bataljo na zapel se nekaj narodnih in partizanskih pe¬ smi. Takoj, ko so tovariši začeli s petjem, so bili obkoljeni od navdušenega prebivalstva, z navdušenjem in užitkom je ono poslušalo petje in se samo udeležilo petja partizanskih pesmi. Okoli pel sedme je bila večerja za ed:': ica„ ki so j o ^pripravile tov. Z Srn in SPZZ. Ker je post končan, so tovarišice preskrbele godbo za ples. Plesa se je udeležila, vsa mladina in tu¬ di starejši ljudje. Vse je bilo veselo in srečno. Se med prire ditvijo^smo izvedeli novico o zavzetju Odese , kar je se bolj vplivalo na vse za veselo razpo ženj e in srečen potek mitinga. Edič, II.Bat. koraka po gori balkanski naš lepi in dragi junak, da rešil bi narod slovenski podelil svobode liu znak. ilisel njegova je trdna njegov značaj je krepak* ne vstraši se dela* težkoce da dobil bi zmago rojak. Pripravljen j e,hudo trpeti podati najdražje mu vse* da zginil bi narod prokleti ki kradel svobodo mu je . Revež ni mogel živeti* nosil je težko ta križ * dobro se je pa zavedal, da moral bo biti trpin. Združil se je v skupino zmenil s tovarši se zdaj* kaj delali vedno bi dnino, naj sebi bi delali kaj. •Postavil v bran se odločno* pripravljen preliti je kri, in prosil je roko mogočno* poslala pomoč naj rau bi. Glej delo sre zdaj je začelo da reši se narod trpin, saj vendar je moral-prestat trpljenje* grozot*, bolečin. Hrabro, junaško korakaj, bodi nevstrašen junak, moral bos kaj pretrpeti dobil pa boš zmage ti znak. Da narod tvoj bode užival svobodo, ki tlačen je bil, poražen bo tujec prokleti, ki vse ti je proti izvil. 1omagaj mogočna ti roka junak^ ki zdaj silno trpiš, ko nase bo delo končano, pravico gotovo dobiš. Ves narod slavil te še bode, na vzhodu že zarja žari, ni daleč več dan nam svobode, katerga zaslužil si ti. Jazbec Pepi Sil S AL SEF - VIDEL SELI ... . ris el sem v hišo, kjer se je v mraku grela oh ognjišču gruča ljudi. Iger so Lili v živahnem razgovoru, me niso opazili. Nisem se hotel iz¬ dati, ostal sem V kotu, ker me je zanimal pogo¬ vor. "Kdo "bi se mislil,” je vodil pogovor siv mo žakar,"da "bodo naši fantje tol:ko napravili, Ce pogledamo na osvobojeno ozemlje in kraje, skoro ne "bi mogel verjeti, da je vse to res.In kar je glavno, prav is nič so začeli s svojo vojsko.Ne kaj pušk, ki so jih imeli v začetku; pa poglej danes, skoro strah te je, ko jih vpdiš tako oho rožene." V besedo je posegla tovarišica. "Ja, res je, človek bi^se čudil, odkod vsa ta borbenost in ju naštvo naših partizanov. Toda tako, kot se mi zavedamo, da z našim del om ustvarjamo našo svo¬ bodno domovino, tega se zavedajo tudi tovari ši partizani. Ko sem bila včeraj v taborišču,kamor sem nesla pošto, se nisem mogla odločiti,da za¬ pustim. gručo tovarišev, ki so se prav živo po¬ govarjali, kako je bilo na zadnji akciji-S tak¬ šnim navdušenjem so pripovedovali, da sem immla občutek, da bi se sovražnik.že tega ustrašil,-ko bi videl razpoloženje tovarišev, ujela sem še besede: Fantje, ne bomo odnehali od naše borbe, dokler 'ne pobijemo zadnjega sovražnika. Poglej¬ te, sami čvrsti t-.variši smo in zato smo tu zhra ni, da bijemo zadnji odločilni boi, da *" rešimo naš narod suženjstva in tiranije, tako je govo¬ ril eden izmed ' tovarišev gruči",je končala tova rišica. "Dober večer", sem jih prekinil v razgovoru. "Aha, tako],e nas obirate , kadar nismo v vaši bil zini", sem se izdal iz kota. "C, tovariš, nikar ne zameri", reče očka."!o • •da, ''u.kcle pri ognjišču zbrani radi kramljamo o delu naših pridnih sinov. Tudi jaz j:~am dva v vaših vrstah. Veš tovariš", prijel ne je za ro- Vr\ ItVo har vesel sen, imun take fante. Saj je res, da hi bila potrebna doma pri delu,toda se¬ daj je čas, da ne gledano na osebne koristi,vsi moramo prijetij za delo. Sineva naj o pušico orje ta, bova pa z ženo opravila 'naše delo, lcljub te mu, da sva že stara. Saj si bomo tudi v vasi po magali drug drugemu, da delo ne bo zaostalo. ICo vidimo, da naši fantje pridno delaj.o, nam vliva jo moči še nam starim, da v bomo opravili čim več za nas vse. Vsaj ne bo Več dolgo, ko c mo svo - bodni. " Sedel sem in smo se še marsikaj pogovarjali o uspešnem delu naših zaveznikov. ProdiramjeRde če Armade na vzhodu, obravnavali uspešne akcije naših zaveznikov na italijanskem bojišču in ne¬ prestano bombardiranje Remcij e in severne Fran¬ cije, kjer imajo Remci svoje postojanke, potem pa se akcije naših partizanov in ROV, vse to je veličasten pohod svobodi nasproti. Eo sem se poslovil, sem bil navdušen in ve¬ sel, ko človek povsod vidi, kako živi naše ljud stvo vedno povezano z našim partizanskim giba - njem, tako v dejanjih kakor tudi v pogovoru. "Stoji", zakliče izza zida otroški glasek . "Ro, kaj pa bo iz tega", se res ustavim in o- zrem malega pionirčka, ki lezi za zidom, pred seboj pa drži leseno brzostrelko. "Edo si" me strogo vpraša pionirček. "Tovariš", sem mu res¬ no odgovoril. "Dobroi' Lahko greš naprej;" in v tem trenutku me obkoli šesterica do "zob oboro- Ženih"pionirčkov. lami znanci so mi bili in ve¬ seli so bili, da so mi napravili zasedo. "Ja,kaj pa delate, fantje?" sem jih vprašal. "Vaje ima¬ mo", so se mi namuznili. “Ege ste pa take izvr¬ stne brzostrelke zaplenili?" Imamo svojo orošar (n sdvrn -E-."! - * cm .,.. j. j- CL * Sj-i- K, _L i, ■ *wU- se ne nore io 24 raed partizane, smo si pa sami napravili puške in tudi vaje imamo. Imamo svojega komandirja in ko misarja." Se par "besed z znanci pionirji in sem se po slovil od njih. Narod slovenski, hodi ponosen na svojo borbo in svoje sinove, vse se je pridruži lo boju ze osvoboditev in rešitev is susnosti. Pionirji'se učijo od partizanov in jih pridno posnemajo v delu. Vam, pionirji, pa priporočam, kar po tej poti naprej, posnemajte in učite se od našega dela, vse vam bo koristilo. •llaks. oomoe s m vaz '25 phbj nap v i 03BATNO, Kiu-I C gubo, soveažnieu v za svobod: • —' T ' r *\ iaIj T»n VP A 7UTTHT -danes pogubo : ,-n^ t, je "bil 6 s-:ozi slovenslce nam v pogubo ^ so vraž miru v pria. -xsu glas vsega primorale ega ljudstva, ki ga j 25 let tlačil italijanski jarem. Teše matere so s tezkočami vzgojile svoje sinove, ko pa so dorasli, so morali služiti okupatorju v Siciliji, Sardiniji in sploh po vseh najslabših krajih, kajti fašistom se ni zdelo škoda izčrpa vati naše ljudi, -trpeli so naši fantje, ker so se zavedali, da vse to nam Slovencem nič ne ko¬ risti, da je vse to za okupatorja. Svoji domovi ni s tem ne bodo nič koristili, le z dnevom v dan so spoznavali, da je njihov položaj vedno - slabsi. katere in s očetje so v domovini vzdihovali po .svojih sinovih. Prizadele so jih velike gospo - darske krize. Neumorno so delali na polju,da bi zadostili vsem potrebam in da bi si ohranili. sve jo rodno zemljo. Toda fašistično žrelo je bilo nenasitno. Bolj ko se je ubogi delavec in kmet trudil, več so mu naložili davkov. 7 majhnem, ča su je naš kmet zatredel v dolgove. Po Brdih,Vi¬ pavi in krasu so prišle naše kmetije v posest bankam. One pa so začele pošiljati svoje kolne. Ti so imeli vso podporo od vlade, sv.no da jim je bilo življenje na naši zemlji prijetnejše. Nas kmet pa je moral s svoje zemlje s ' trebuhom za kruhom. Eo so prišli naši fantje od vojakov, so jim bile na razpolago samo ceste na vse strani,kru¬ ha zanje, pa ni bilo na njihovi zemlji. Edor si je iskal službe, so ga pošiljali is kraja v kraj. 7 Trstu in Gorici na železnici, povsod so bili sami Lahi. Tu pa tam se je našel kdo izmed Slovencev ±i se prodal okupatorju' ter škodoval svojemu naro¬ du. Ni pomislil, da s tem priliva žolča že itak * I ii en.:i pl: aci ;i 6 ~IAA — nas n ar c; Xo so 'bili temni slemen ti, ki so mislili samo na svoje koristi. a oda danes je temu drugače sedaj pa začnimo delati nam, rist in boljšo bodočnost, gubo. Zadosti smo trpeli, borbo proti fašizmu in skoro bo naš trud in tr pljenj e poplačano. Vse - . tiste, ki so škodovali našemu narodu, bo doletela pravična kasen ti¬ stega naroda, kateri je bil zatiran in pr ega - njan. rvignila se je pest zatirancev in trdo pade, kamor udari, toda pravično. Obračunali bo mo z vsemi pijavkami in izdajalci. Saj se bori mo za lepšo in boljšo bodočnost vsega naroda? .ii korakamo zmagovito in ponosno pod vod¬ stvom maršala tovariša ^ita svobodi in lepšemu življenju nasproti. -J. L. - Gaber. ) k 27 Da ugodimo želji naših tovarišev, podajamo tolmačenje kratic, katere se čitajo po vseh li¬ stih, ki jih prejemamo. OF ICOF POOF PF 00 ONOO PS A VITO J NOV DOS POJ VOS VDV SPŽZ AFŽ S Sli Z El USAOJ S Z ALU SKOJ ŽICI J KPJ ki : • m t ■ CK r; CK lis Osvobodilna Fronta Izvršni odbor Osvobodilne fronte Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte Pokrajinski narodno osvobodilni odbor Okrožni narodno osvobodilni odbor Primorska Slovenija Antifašističko vjede narodncg oslobodje nja Jugoslavije (Protifašistični svet. narodne osvoboditve Jugoslavije) Narodno o.svobo dilna *vo.jsJ:a partizanski odredi Slovenije partizandci odredi Jugoslavijo Varnostna obveščevalna služba Vojska državne varnosti Slovenska Protifašistična ženska zveza Antifašistični front žena Zvez a sl ovenake'mladihe Zveza komunistične mladine Ujedinjeni savez Autifašistiekih omladin cev Jugoslavije , Združena zveza 'Antifašistične mladine. Jugoslavije Savez- komunisticke omladine Jugoslavije .Zveza komunistične mladine Jugoslavije Komuni s t i čn a ' Par t i j a / v ko-iuiiistična Partija Slovenije k Komunistična Partija .Jugoslavije. {Komanistična Internacionala "g C’en.tr"alhi Komi tet' ' ■ ' j Centralni Ko.. ' Sloveni j s et Komunistične Partije r — H. III. 1944. 10.III.1944. 3.III.1944« 17.III.1944« _ A T« d* assalto napadla stražarnico v Zagradu in ubila enega K era ca. je patrola I. Bat. napadla nemško postojanko v St. Petru pri Gori¬ ci. Ubit je bil en sovražnik, l:i je bil na straži pod mostom, je minerski vod III.Bat. miniral most na cesti Komen-Rihenberg. v bližini gradu, kjer se nahajajo ja šisti• Ilost je porušen v dolžini3 m. _ied tem so fašisti napadli na¬ še minerce in je bil napad odbit, 1 fašist pa ubit. Zaplenjena je bila 1 puška ",iauser". je minerski vod II.Ef t.miniral pro go, ki pelje od Sv. Petra proti Košani. Poškodovana je bila loko¬ motiva in 6 tovornih vagonov.Pro¬ ga je bila razrušena v dolžini 35 m. Promet je bil ustavljen za 21 ur. je minerski vod III.Bat. miniral in porušil 2 zidana mosta, enega na cesti med Spodnjo, in 2g;-*B£ani co, drugega pa med Sp. Branico in Itihenbergom. Prvi most je bildaLg okoli 20 m, drugi pa 4 m. Oba mo¬ sta sta popolnoma razrušena, je minerski vod II.Bat. miniral progo med Košano in Sv.Petrom.Po¬ škodovana je bila lokomotiva in proga. Promet ustavljen za 5 ur. je minerski voci III.Bat. porušil cesto pri Škrbini na Železnih vra 6 sirit: je isti minerski vod nastavil mine na ce s ti med Komnom in Eihenblergčm. Privozili ;n:, orvi, >el j« r\ la aULtlO c« 4- — C* Jd v. J ti isti i 0 ± oVO zletel v zrak. kamion s a je razsul, c e ra ,1-2 lila razrušena. minerski vodporv.šil most čez 7i- ,vu ii-i Talili Sabljali. To je "bil še edi ni most j čez katerega so hodili 11 enci in fašisti iz Ajdovščine proti RihenLmrgu. IV. je minerski vod III.But. s 30 tov. priča z e dalj či napadejo kal v zasadi 2 nemška kamiona, sa so tov. iskali prilike, da nemško patrolo, ki e hodila po spodnjem krasu in bila .rejšnji^dan v Komnu.Tova¬ riši so postavili pri Sempolaju na cesti zasedo. Privozila sta dva kamiona,ki sta bila prazna. Tovarišem 3 e je zdelo, da gredo kamioni najbrž e po ono patrolo v Komen. Spustili so jih mimo in cesto mi¬ nirali. Gez dobro uro sta se kamiona vr¬ nila. Prvi je zadel na obe mini in zle -- tel v zrak, na drugega pa, ki je imel pri Polico, so tovariši odprli ogenj. Ear je Ostalo Kerneev živih, so poskakali iz ka¬ mionov in se vrgli v položaje. Bori a je trajala četrt ure, Ubitih je bilo 21 so¬ vražnikov, 9 pa težko ranjenih. Saplenje na je bila 1 težka Ereda, 1 brzostrelka, 1 puška 'Klauser". Italijan, ki je bil ujet, je izjavil-, da je bil med padlimi 1 nemški kapetan in en nemški maršal o in en seržent. Oba kamiona in prikolico so tovariši zažgali. Tki tej akciji je pa¬ del tovariš Stoka Bado, eden pa je bil ranjen. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Qrmaoa