289. slavim*. Ljubljana, v torek 20. decembra. XX. leto, 1887 l«haja vsak dan ive«ert izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za 'četrt leta 4 gld., za jaden Biesor. 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več., kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „Gledaliska stolba". Dp i-a v u i 6 tv n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 položaji. Berolinska „National-Zeitung" piše o položaji, da Avstro-Ogerskej vsega manjka, kar treba zavoje-vatelju. Nič druzega neće, nego da oni deli slovanskega sveta ostanejo samostojni, katerih se ni po žrla Rusija. Nemčija nema od Rusije ničesar pričakovati. Res se govori, da bi si prisvojil a baltijske pokrajine, a kdor kolikaj pozna razmere, mu je jasno, da bi jih brez litavskih dežel, ki so za njimi, ne mogla obdržati. Za to ceno pa Nemčija ne bode spravljala evropskega miru v nevarnost. Nevarnost za mir prihaja le od tod, ker v Rusiji še vedno strašijo [ideje Nikolaja I. Vzlic skušnjam krimske vojne še v Rusiji ne vedo, da se morata sedaj Be-rolin in Dunaj jemati v poštev. AvBtrija in Nemčija bodeta trd oreh. — Pomenljiv dopis je prinesel o položaji „Russkij Kurjer" z Dunaja. Zaradi tiskovnih razmer ga pa ne moremo vsega priobčiti. Dopisnik misli, da ne bode vojne. Večkrat so že bili odnošaji mej Rusijo in Avstrijo napeti, tako 1854., 1863, in 1877. leta, pa se je vselej ohranil mir. Odločujoči krogi obeh držav so se vselej mirno sporazumeli. V Avstiiji tudi ne morejo želeti, da se za dolgo pokvarijo dobri odnošaji z mogočno sosedno država. Previdni politiki gotovo spoznajo, da ves vojni hrup prihaja iz jednega vira, iz Berolina. Nemčiji dobro služi, da si še bolj utrdi prvenstvo v Evropi. Res bi se čudil Rusiji in Franciji, da vedno služita kot rušiteljiei miru Bismarcku, kadar kaj od parlamenta potrebuje, ali si pa hoče kako državo še bolj privezati. Nadalje misli dopisnik, da Rusija le zategadel spravlja vojake na mejo, da bi Avstrijo prisilila, da kaj piljenja v bolgarskem vprašanji, kar se bode tudi zgodilo, kajti za Koburžana pač Avstrija ne bode začenjala nevarne vojne, Da bode Avstrija skušala mirno pobotati se z Rusijo, je tt-m gotoveje, ker se na Nemčijo zanašati ne more. V Berolinu morajo vedno biti pozorni, da jih ne napadejo Francozi. Nemški diplomati bi že našli kak igovor, da bi mirno gledali, ko bi so spoprijeli Avstrija in Rusija. Dopisnik dalje govori o nemško-madjarskej diplomaciji, katero vodi sovraštvo do slovanstva, a se nadeja, da bodo v odločilnem trenutku že drugi uplivi odstranili nevarnost. — Če vse preudarimo, kar pišejo razni listi, zlasti o lici jo/i raznih držav, se prepričamo, da Rusija sicer ne želi vojne, zlasti že zavoljo gospodarskih ozirov ne. Pripravljena pa tudi nikakor ni, odreči se svojim pravicam v Bolgariji. Skušala bode nekaj Časa še z mirnimi diplomatičnimi sredstvi pridobiti upliv na Balkanu. Ko bi jej pa nasprotniki le delali ovire, bode pa prijela za meč. Nemčija bi pa rada najbrž Avstrijo zaplela v vojno z Rusijo, da bi mej vojno z vsemi silami udrla na Francosko, ter jo zopet pobila. Zategadel pa nemška diplomacija in nemški oficijozni listi neposredno šuntajo Avstrijo k vojni. Mnogo govore o zvezi z Avstrijo, da bi tako našo državo preslepili, da bi, zanašajoč se na pomoč svoje zaveznice, začela boj. Naravnost pomoči pa Nemci po svojih listih ne obetajo, da je potem dati ne bode treba. V Italiji pa trdovratno molče, najbrž zategadel, ker se še neso odločili, kam bi se obrnili, ko bi res prišlo do splošne evropske vojne, kajti ne vedo, kdo jim bode ponudil največ dobička. Sicer se pa že čitajo glasovi, da se bode Italija pridružila Franciji in Rusiji, kar bi nas nikakor ne presenetilo. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Israiajslcl- (VI. seja dne 16. decembra leta 1 887.) (Konec.) Poslanec dr. P o k 1 u k a r nasvetuje kot poročevalec finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole, da se nastavi tretji učitelj, da bode poučeval po želji poljedelskega ministerstva učence v strokah razširjene ljudske šole in naj se plača tega tretjega učitelja, da se pridobi izvrstna moč poviša za 100 gld. Torej naj bi izuašala 600 gld. na leto, sosebno ker bode imel ta učitelj nadzorovati učence[Jin tudi pripoma-gati v pisarni, ker imata vodja g. Dol en ec in ad-junkt z oskrbovanjem obsežnega zemljišča pri kmetijski šoli na Grmu dovolj posla. Ta popravljeni nasvet deželnega odborn. kakor ga je stavil finančni odsek, porabil je Dežm i za napade, vjparlamentarnih obravnavah nezaslišane, na vodjo g. Dolenca in šolo sploh. Da naši bralci spoznajo, kaka je v poznih letih človeškega življenja še strast Dežmana proti vsem slovenskim zavodom in slovensko - narodno mislečim možem, priobčimo glavue točke njegovega ne samo strastnega, temveč kar naravnost surovega govora. Dežman pravi, da ima jako mnogo pomislekov proti naslovu stavljenemu v proračunu finančnega odseka, kateri se nazivlje „stalne plače". Pred 7 leti ustavila se je kot plača tudi vsota za zdravnika v deželni prisilni delavnici, katera služba se je opravljala prej le proti remuneraciji. Deželni zbor je plačo odobril in takoj se je zrnati alo to mesto stalno in isto tako tudi plača. To mnenje bi Dežman rad, kakor pravi, v tem slučaji prepreči', da se zopet ne ponovi in da ne bode deželnemu odborujzopet prilika se naslanjati na nepremišljene deželnega zbora sklepe, kakor Je bilo to pred sedmimi leti. Potem pa kritikuje Dežman dolenjsko kmetijsko šolo. On (Dežman) da ne najde vse tako izvrstno (Bso rosig"), kakor se opisuje deželni odbor, in če bi se mu, kakor je rekel dr. Mosche, tudi predbacivalo, da hoče deželo kranjsko črniti, bode vender povedal resnico, akoravuo ne ve, je li izjava dr. Moschetajnaperjena le proti nemško-liberalnim listom, a sploh tudi proti istim, kateri priobčavajo za kranjsko deželo in nje prebivalstvo in časnikarstvo neugodne stvari,, na primer tudi proti škofom goriške cerkvene provincije. Treba je vsekako odkriti nedostatke vodstva šole na Grmu. Vodja Dolenec preplavlja deželni odbor z ulogami, potrebnega poročila o delovanji šole pa ni o pravem času doposlal itd. Sploh da za šolo na Grmu ni bilo mogoče z vsem moledovanjem dobiti dovoljuega števila otrok. Le nezakonski otroci so se baje oglašali in kmetovalci, katerim so v varstvo izročeni, so si mislili: „Dobro, so v^aj za to šolo! (No, gospodDežmanbi o tej za. devi tudi kuj pripovedovati utegnil, njemu se tudi gradiva rt* manjka. Op. por.) Dežman potem pripoveduje, »ta j.sti vodja Dole-n i 'oje učitelje, da je no h: in u ti napadal kmetijsko šolo v Gorici in vodil polemiko v časnikih, da LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgeniv, preložil Ivan Gornik. IX. (Dalje.) In Nikolaj Petrovič privlekel je iz zadnjega Buknjinega znano brošuro Blichnerja, devete izdaje. Pavel Petrovič vrtil jo je v roki. — Hm! izpregovoril je. — Arkadij Nikolajevič skrbi za tvojo vzgojo. No, ali si že poskusil čitati? — Poskusil sem. — No, in kaj je? — ali sem jaz neumen, ali pa jo vse to — nezmi8el. Najbrže sem jaz neumen. — Ali pa nisi nemščine pozabil? vprašal ga je Pavel Petrovič. — Nemški razumem. Pavel Petrovič vrtil je zopet knjigo v rokah ter se izpod čela ozrl na brata. Oba sta molčala. — A, res, začel je Nikolaj Petrovič, ki je vidno želel zasukniti razgovor. Pismo sem vsprejel od Koljazina. — Od Mateja Iljiča? — Od njega. Prišel je v *** ogledovat gu bernijo. Stopil je sedaj mej velikaše in piše mi, da želi kot sorodnik nas videti ter nas vabi, tebe in Arkadija v mesto. — Ali pojdeš ti? vprašal je Petrovič. — Ne; in ti? — Tudi jaz ne pojdem. Prav treba je petdeset vrBt daleč radi njega voziti se. Mathieu se nam hoče pokazati v vsi svoji slavi; zlodej naj ga vzame! saj mu bodo v guberniji dovolj kadili, prestal bo brez nas. Prava reč to, tajni svetnik! Ako bi bil jaz še nadalje služil ter se nadalje ubijal, bil bi zdaj generaladjutant. Sicer pa sva midva zastarela človeka. — Da, brat; vidno je že čas, da si naročiva grob ter prekrižava roki na prsih, opomnil je z vzdihom Nikolaj Petrovič. — Nu, jaz se še tako hitro ne udam, dejal je njegov brat. — Jaz se bom še spri s tem zdravnikom, to čutim. Spor izvršil se je še tisti dan za večernim čajem. Pavel Petrovič prišel je v jedilnico že pripravljen na boj, razburjen in odločen. Čakal je šamo priložnosti, da bi se sprijel s sovragora; a prilož nost se dolgo ni ponudili«. Bazarov govoril je v obče malo v prisotnosti „starčkov Kirsanovih", tako je nazivul oba brata; tisti večer pa se ni čutil zdravega in molče izpival je čaško za čaško. Pavel Petrovič kopernel je od nestrpnosti; želje njegove izpolnile so se mu konci. Govor je nanesel na nekega sosednega posestnika. „Butee je, slab aristokrat", opomnil je ravnodušno Bazarov, ki se je bil sestal ž njim v Pe-terburgu. — Dovolite, da vas vprašam, začel je Pavel Petrovič, in ustna so mu zadrhtela: „ali po vaših mislih pomeni „butec" in „aristokrat" taisto? — Jaz sem dejal „slab aristokrat", dejal je Bazarov leno srebajoč Čaj. — Res je; jaz pa mislim, da ste vi takega mnenja o aristokrati!], kakor o slabih aristokratih. Zdi se mi potrebno, da vam povem, da jaz nisem tega mnenja. Reči smem, da me vsi poznajo kot liberalnega in progres ljubečega človeka; baš radi tega pa spoštujem aristokrate, prave aristokrate. Spomnite se, milostivi gospod, (o teh besedah uprl je Bazarov svoje oči v Pavla Petroviča) spomnite se, milostivi gospod, ponovil je z naudušenjem : — angleških aristokratov. Oni ne odstopajo ni za pi-čico od svojih prav, poleg tega pa spoštujejo prava drugih; oni zahtevajo, da se izpolnujejo obvezanosti nasproti njim, a poleg tega izpolnujejo sami svoje je baje kmetijsko ministerstvo ukazalo, da je temu treba konec storiti itd. itd. Torej, pravi Dežman, da nikakor ne more glasovati za tretjega učitelja, ker njega posla opravlja lehko vodja sam, še manj pa za povišanje plače sploh. Poslanec dr. Vošnjak odgovarjajoč pravi, da je Dežman spustil strašansko filipiko proti ne-navzočemu deželnemu uradniku in da si zmatra on za dolžnost braniti ga s polnim prepričanjem. Go spod Dežman je bil jako razburjen po besedah, katere je govoril danes g. poshnec dr. Mosche proti dopisnikom nemških Dunajskih listov, kajti čutil se je sam prizadetega. Kdor san pozna dolenjsko kmetijsko šolo, kdor jo je videl, mora pač ž njo jako zadovoljen biti. Kdor ve, kaj je vodja dolenjske kmetijske tako rekoč iz nič ustvaril na Slapu, koliko v jednem leto res odličnega na Grmu, ta bode zmirom izrekal popolno priznanje vodji deželne kmetijske šole g. Dolencu. Res, le nemški fanatizem govori iz besed Dežmanovih. Kako se mora očitati vodji g. Dolencu, da ni dober pedagog? Vodja Do-lenec se neprestano trudi, da bi se deželna šola lepo raze vela. Da ni mnogo učencev v tej šoli, temu vodja ni kriv. Ako Dežman meni, da je osemnajst učencev premalo število, svetovati bi mu bilo, da si ogleda jednako šolo na Štuje rskem, v Mariboru, kjer je toliko oboževana nemška šola in je dosti ustanov od okrajnih zastopov baš „ad hocu ustanovljenih, a kljubu vsemu temu ni nikdar več učencev, nego k večjemu dvaindvajset. Pri izpitu na Grmu bila sta navzočna Novomeški okrajni g'avar in župan in izrazil je g. okrajni glavar svoje veselje in priznanje, kako izvrstno so učenci napredovali in kako lepo se obnašajo. Ko so se ločili učenci od vodje, storili so to s solznimi očmi in še vedno vodji nekdanji učenci pišejo in ga povprašujejo za svet. To gotovo ni dokaz, da bi bil Vodja Dolenc slab pedagog in vse, kar je o $em pravil Dežman, je prazna slama. Tretji učitelj je gotovo potreben, kajti število učencev je naiastlo, in vodja in adjunkt neniata časa poučevali o predmetih ljudske šole, katerih so pa učiti morajo, ker ministerstvo zahteva. Na Slapu poučeval jih je tamošnji učitelj, za Grm pa ni bilo mogoče dobiti učitelju, ker tamošnji ljudski učitelji, oo. frančiškani, ne maj o preobloženi s posli za to časa. Tudi je treba pisalne moči za šolsko pisarno in to bode tudi tretji učitelj oskrboval. Kar je trdil Dežman, da živi vodja Dolence s svojim ad-junktom v vediiem prepira, ni res. Vodja je zavzet za šolo in hoče, da vsak svojo dolžnost stori. Prav dobro hta izhajala adjunkta gg. Pire in Lenaršič. Iz vsega tega je razvidno da so vsi napadi Dež-manovi na vodjo Dolenca neosnovani. (Konec prih.) (VII. seja d ne 20. decembra 1 887. leta) V današnji seji predložil je deželni odbor (poročevalec dr. Vošnjak) poročilo o Ljubljanski javni bolnici, katero utegne zlasti Ljubljančane zanimati. Deželni odbor opisuje nedostatke te bolnice tako na ležo, kakor na osnovo. Bolnica stoji sredi mesta ob najbolj obljudeni cesti in ob- obvezanosti. Aristokracija je dala Angliji svobodo in jo vzdržuje. — Čuli smo to pesen že večkrat, rekel je Bazarov; a — a kaj hočete s tem dokazati? — S tim hočem dokazati, milostivi gospod (Pavel Petrovič je, kadar se je srdil, vedoma rekal: „tim" in „tua*), dasi je jako dubio znal, da takih oblik slovnica ne pripušča. V tej trmoglavosti kazal se je ostanek aleksanderskega časa. Tedanji prvaki upotrebijevali so v redkih slučajih, ko so govorili v domačem jeziku, nekoji — „efto", nekoji — ,ehto": češ, mi smo koreniti Rusi in sedaj velmoži, katerim je dovoljeno, ne brigati se za šolska pravila), s tim hočem dokazati, da brez prepričanja o osebnem dostojanstvi brez spoštovanja samega sebe — a v aristokratu sta ti čuvstvi razviti — ni nikakega trdnega temelja občni . . . bien puhlic . . . občnej blaginji. Osobnost, milostivi gospod, — to je glavno; človeška osobnost mora biti krepka kakor skala, kajti na njo se vse naslanja. Prav dobro vem, na primer, da se vam smešne zde moje navade, moja toaleta, moje posebnosti konečno, a vse to izvira iz spoštovanja samega sebe, iz čuvstva dolžnosti, da, da, dolžnosti. V vasi živim, v samoti, a ne zanemarjam se, jaz spoštujem v sebi človeka. *) V iz-virniku „eftiin" in „t-ftou. (Dulje prih.; sega obširen prostor 5 oral 228 kv. sežnjev ter ovira razvoj mesta ravno na onem kraji, kjer bi ae najraje gradile nove hiše. A tudi poslopje samo na sebi ne ugaja svojemu namenu, ker je četverokotna pred sto leti za samostan zidana hiša z dvoriščem v sredi, napolnjenim s pokvarjenim zrakom. Tik bolnice je stara blaznica s prostori za 70 umobolnih, pod nekdanjo cerkvijo, ki je spremenjena v bolniške sobe, leže pod zemljo stare katakombe. Bolnica torej ne zadostuje zahtevam, katere se stavljajo do zdravilnih zavodov. Zato bi kazalo, da se bolnica na sedanjem mestu < pusti in preloži na primernejši kraj. Ker je posebno za deželno glavno mesto vele-važno, da bi se bolnici preložila v drugi kraj, objavil je deželni odbor z noto dto. 12. iebruvarja 1887. magistratu Ljubljanskega mestu, da je pripravljen slavnemu deželnemu zboru nasvetovati, da se bolnica opusti, in mestni občini Ljubljanski v last odda, ako se ta obveže na prikladnem kraji novo bolnico s prostorom za 350 bolnikov sezidati in deželi v last prepustiti. Zajedno obrnil se je deželni odbor tudi do kranjske stavbinske družbe z jednako ponudbo. Mestni magistrat je prijavil dež. odboru, da bolniškega poslopja ni moči primerno preustrojiti za šolske potrebe. Stavbena družba pa je naznanila, da bi stroški za zgradbo nove bolnice po načrtu, izdelanem od dež. stavbenega urada, znašali s stavbenim prostorom vred 282.083 gld., ako se stavbeni prostor kupi na Poljanskem predmestji nasproti vrtu kmetijske družbe, k*»kor namerava deželni odbor. V pokritje stavbenih troškov porabilo bi bo : 1. skupilo za sedanjo bolnico z zemljiščem vred, katero utegne znašati po cenitvi strokovnjakov 109.000 gld. in 2. skupilo za bolniško podružnico na Poljanah v zuesku 8000 gid. Ostane nepokriti znesek 165.083 gld. Da take ogromne svote dežela sama zmagati ne more, je pač umevno, in ta projekt uresničiti bi se mogel le potem, ako tudi drugi faktorji z doneski pomorejo stavbi nskemu zakladu. Razven za deželo je posebno za mesto Ljubljansko največji' koristi, da se bolnica z Dunajske ceste odpravi, ter tako omogoči razvoj in regulovanje mesta na tem ugodnem kraji. Zarad tega upati je tudi po vsi pravici, da bode Ljubljana k stavbinskim stroškom prispevek dovolila. Dalje je v interesu bolnici sosednjih posestnikov, da se bolnica opusti, ker bi vsled tega gotovo vrednost njihovih posestev poskočila. Torej je tudi od te strani pričakovati pomoči. Slednjič je upati da bi še kranjska hranilnica, ki vsa humanitarna podvzetja radodarno podpira, za zgradbo prvega deželnega dobrodelnega zavoda donesek dovolila. Deželni odbor torej nasvetuje: 1, Dogovoriti se z mestno občino Ljubljansko in s posestniki, ki imajo hiše in zemljišča blizu bolnice, glede doneskov k stavbinskemu zakladu za zgradbo bolnice na drugem mestu ; 2. prositi slavno kranjsko hranilnico podpore v ta humanitarni namen. Poročilu je priložen načrt nove bolnice na prostorih mej Poljansko cesto, Gruberjevo cesto in Gruberjevim kanalom. Poročilo deželnega odbora o javni bolnici Ljubljanski izroči se finančnemu odseku v pretres, Mesto Kranj in 3G drugih občin kranjskega okraja prosi za obstanek gimnazije v Kranji. Izroči se upravnemu odseku. Odbor „Narodne šole" prosi za podporo, županstvo v Loškem potoku za uvršČenje tamošnje ceste mej deželne ceste, vodja šole na Grmu za letno uagrado 200 gld., Lichtenturnov sirotinski zavod za povišanje deželnih sirotinskih ustanov. Poročilo deželnega odbira o prošnji komisije za pogozdovanje Krasa, da bi se ji dovolila podpora iz deželnega zaklada, izroči se finančnemu odseku. Poslanec Kavčič poroča za upravni odsek o prošnji kranjskih konjačev za povišanje taks in pre-naredbo redu za konjače z dne 5. oktobra 18G0. Prosilci navajajo, da so takse premajhne z ozirom na to, da se je od 1. 1860. vse podražilo. Upravni odsek pa, pregledavši takse določene po napomina-nem zakonu, uvidel je, da se te takse plačujejo iz državne blagajnice, da torej deželni zbor ni kompe-tenten o tej stvari sklepati. Pristojbine konjačev tudi živež ni toliko dražji kakor je bil leta 1860, Prošnja, katero je sicer podpisal samo Matevž Joras •v. Ljubljani se torej odbije. Poslanec D e t e 1 a poroča za upravni odsek o prošnji županstev Dol, Cepi je in P »d gora okraja črnomaljskega, za zgradbo nekaterih, cest in napravo brodu med Dolom in Štefanom. Deželni odbor je že dovolil podporo 100 gold. za napravo načrtov za te ceste, pa stroški so proračunjeni na 7000 gld. za katere ni dozdaj nobenega zaklada. V prvi vrsti ima skrbeti okraj, toda stvar še ni zrela. Ravno tako ne zastran brodu mej Dolom in Štefanom. Zato se nasvetuje, da se ta prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev, Obvelja. Poslanec dr. Pok luk ar poroča o prošnji županstva Kamniškega, da se za Kamniški okraj nastavi živiuozdravnik s sedežem v Kamniku, bodi-si da se premesti za Ljubljano nastavljeni živinozdrav-nik v Kamnik, ali pa, da se dovoli remuneracija za tamošnjega živinozdravnjka. Upravni odbor nasvetuje, da se prosi vlada nastaviti državnega živino-zdravnika v Kamniku, kjer je silno potreben z ozirom na to, da je ravno v tem okraji živinoreja glavni faktor kmetskega gospodarstva. Baron Apfaltrern gorko podpira predlog, kazoč, da v Ljubljani nastavljeni živinozdravnik pač ne more oskrbovati zraven Ljubljanskega še dva velika okraja, litijskega in kamniškega. Predsednik baron Winkler objavi, da je že poročal o potrebi živinozdravnika v Kamniku mini-sterstvu, katero je ukazalo deželni vladi, da ima poročat zastran nastavljenja še več živinozdravnikov, ako se kje kaže potreba. — Predlog je bil vsprejet. (Konec prib.) IDeželni zbor Istrslsi. V. seja dne 7. decembra 1 8 8 7. leta.) (Konec.) Gosp. Spinčič izjavi na to interpelacijo na deželni odbor, ali predsednik ga takoj opozori, da je popolnem nepotrebno govoriti v jeziku, katerega večina deželnega zbora In udje deželnega odbora ne umejo. Gosp. Spinčič vpraša predsednika, da li mu čitanje dovoli, na kar mu predsednik odvrne, da spoštuje jezik poslaucev manjšine in da se ga morejo poslužiti, ako jim je dramo, ker on tega zabraniti ne more. Priporoča pa toplo, da vsi poslanci rabijo italijanski jezik. Zdaj čita g. Spinčič svojo interpelacijo o stanji računov občine buzetske, katera se glasi tako-le: Saznah, da je uslied zaključka sadanjega ob-ćinskoga zastupstva u Buzetu, primljenoga u sjednici 7. julija t. g., bio pozvan: 1. bivši načelnik gosp. Clarici, da podnese račune obć. uprave i te glede na svoto od 176 for., primljenih od istoga od raznih globa in neumešćenih u zapisnik, i glede 1529 for, ubilježenih u rubriki „Predujmovi uz povratak i položeuje računa" od god. 1877. napried; 2. gosp. predsjednik bivšega obć. odbora, da povrati svotu od 148 for. predujmljenih za sudbene obć. poslove jednomu članu istoga odbora, više nego mu je li pripadalo, — dočim su občinski liečnici, činovnici i sluge imali imati na svrsi .uprave toga odbora više od 1000 for., i da su obadva ta poziva ostala bezuspješna. Častim se upitati si. zemaljski odbor, kojemu na temelju §. 86 obć. reda pripada nadzirati redovitu upravu obć. dobara. 1. Jesu-li u redu sa računi obć. poslovanja prijašnje uprave mjestne obćine buzetske, imenito bivši načelnik Clarici i obć. odbor, imenovan od c kr. namjestničtva sporazumno sa zemaljskim odborom ? 2. Ako nisu, smatra li se zemaljski odbor ob-laštenim, da uredi stvar upravnim putem, ili je možda dao shodue upute načelničtvu u Buzetu, da se stvar konačno uredi. Tudi v tem slučaji je dokazalo občinstvo visoko stopinjo svoje omike, kajti dolgotrajni hrup je zadušil vsako besedo govornikovo. Gospod predsednik je menda to roganje preslišal. — Preide se na dnevni red. Po prečitanji obračuna deželnega zaklada za leto 1886. spregovori prvi g. dr. Volarić ter istega v ostrem govoru popolnem obsodi. Večkrat se ponavljajoči dolgotrajni hrup na galeriji in smeh poslancev italij. stranke gospoda govornika ni ustrašil. Govoril je po prilici tako-le: Visoki zbor! O ustanovi § 12. pokraj, reda je dež. odbor samo upravni in eksekutivni organ deželnega zbora ter sem se Čudil, ko ga je g. predsednik pri odprtji zborovanja nazval „la nostra comniissione per-manente", kakor da je dež. zbor ali bolje rečeno, večina, na njega izlila vso svojo moč in mu podelila magnam chartam libertatis, da odpravlja in razpolaga s pokrajino v imenu dež. zbora, kakor mu drago. In res, ako kdo pregleda izvestje obračuna za leto 1886. in način, kako je naš deželni odbor upravljal s premoženjem pokrajine, tedaj se prepriča, da naš gosp. deželni glavar res ni pogrešil in da je stalno računal na gospodo od večine, ko je naš dež. odbor tako nazval. Sploh pa je pri nas navada, da se ne pazi natanko na delovanje deželnega odbora, ampak kakor na zapoved se povlađuje vse, kar zahteva. Vender pa hočem odkritosrčno izjavitii svoje opazke, računajoč na poziv gosp. predsednika, da vsakdo zdušno pregleda delovanje juntino ter preidem na pregledovanje računa samega. Sam obračun za leto 1886. kože, da je v nič manj kot sedmih točkah dovoljeno svoto prekoračil in po mojem mnenji vsaj tri točke neso opravičene. Tako n. pr. je sama točka VI. razhoda „javne zgradbe" prekoračena na 6069 gld. 21 ki\ na isti stavek spada onih 11.497 gld. 75 kr., potrošenih za zgradbo pokrajinskega poslopja. Mislim, da deželni odbor more razpolagati o dovoljenih svotah, nikakor pa ni pooblaščen jih neopravičeno prekoračiti. Gospoda! Še lani je opazil moj spoštovani drug gosp. dr. Laginja o potrošku, s katerim se je v isto svrho proračun prekoračil, da isti ni opravičen, ker je bilo po odloku deželnega zbora od 23. junija 1884 dovoljeno potrošiti vsega skupaj samo 36.000 gld., s katerim bi imela biti tudi sezidana zborna dvorana iu bi imeli odpasti vsi posojilni troški. — Govornik dokazuje dalje, kako se troši v ne uprav neizogibne svrhe, mej tem ko se za revno ljudstvo malo dela in nadaljuje : Potrebe našega ljudstva so velike, posebno vsled slabe letine Naše ljudstvo v raznih občinah nema zdrave vode, umira od mrzlice in od kužnega zraka iu obSine same pa nemajo toliko premoženja, da bi mogle potrebne troške iz svojega žrtvovati. Razen tega pa bi se našlo še mnogo drugih nujnih potrebščin, katere bi bilo res vredno našteti. Tako na pr. se mora na otoku Čresu ljudstvo po slabih potih ubijati, ker se občina malo zanje briga. Na Lošinjskem mora ljudstvo vanjskih občin s svojimi žulji sebe prehraniti, zraven pa plačevati raztreseni davek. O tem bi se dalo marsikaj druzega našteti. Sploh pa moram opaziti, in vsakdo mora to sprevideti, da je deželni odbor v 201etnej upravi z imetkom,'; s kojim razpolaga pokrajina, prav za siromašno ljudstvo jako malo skrbel. Z denarjem, s kojim razpolaga naša pokrajina, moglo bi se bilo veliko več koristnega storiti. Posebno pa se čudim, da se je moglo na samo tretjo točko troški za poučevanje 15.581 gld. 98 kr. prihraniti. Vender nam se je vedno očitalo, da še mnogo manjka, dokler bodo naše šole na onej stopnji, katera se dandanes od njih zahteva. Posamezne občine pa nemajo toliko denarja, da bi potrebno mogle same prirediti. Radi tega je potrebno in umestno, da se jim priskoči na pomoč. S tem se oziram samo na svoj okraj, ali isto velja o vsej našej pokrajini. Posebno velja to o raznih občinah, katere bi hotele iste pravice zase, ali žalibog nemarno sredstev v to svrho. Zlasti na otoku Cresu je več občin, ki nemajo nikake šole in radi tega ne morem te rubrike nikakor odobriti. — Gospod referent Campitelli je tudi opazil, da se je podelilo mnogo štipendij, ali tudi to se je zgodilo le tam, kjer stanuje prebivalstvo italijanske narodnosti. Imena dotičnih, ki so dobili podporo, pa se ne ne imenujo, — naš ljudje gotovo neso nič sprejeli. Čudno pa je videti, da se je uložila glavnica od 30.562 gld. 25 kr. več, kakor je bilo proračunjeno in k temu v st. 14. kupilo se obveznic pri deželnem kreditnem zavodu za 2015 gld. in to menda vse, da si povekša deželni odbor svojo razpoloživo zaklado. Vsekako pa je smešno videti, kako se na jednej strani preveč troši, mej tem ko se na drugej nič ne stori, prav tako kakor oni, ki svojo škrinjo napolnjuje s zlatom, mej tem ko mu rodbina gladu umira. (Dokaz temu so posamezne številke obračuna.) Vsled tega predlagam, da se preide preko obračuna za leto 1886. na dnevni red. (Dobro! na levici ) (Dalje prih ) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. decembra. Štajerski deželni zbor sklenil je za dva pomnožiti število deželnih živinozdravnikov in vsprejel nekatere prememhe lovskega zakona. Pri posveto vanji o poslednjem pivdmetu bila je dolga debata in je zlasti poslanec Kotzbech posebno se potegoval za interese kmetovalcev ter zlanti naglašal važnost sadjarstva za Štajersko. OgerNkn vlada sklenila je iz štedilnih uzro-kov odpraviti več uradov z novim letom. Agende odpravljenih uradov bodo se izročile drugim istovrstnim uradom. Tiianjc drianv Kar se tiče položaj.1« nam danes ni dosti omeniti. Zadnji čas se ni mnogo spremenilo. Ruski listi mislijo, da se bode Italija odločila od Avstrije in Nemčije, ter se bolj približala Rusiji, drugi listi pa mislijo, da se bode celo Anglija pridružila tripel-alijanci. Angleška, nadejajo se, bode zopet pridobila večji upliv v evropski politiki, ker sedanja vlada stoji trdno, ko so jej unijonistični liberalci zagotovili pomoč. Po ruskih listih veje precej Avstriji sovražna sapa. Tako pišejo ofieijozno „Novoje Vremia" in „Novosti", da se bode Rusija še dalje oborožcvala, ako Avstrija ne prizna ruskih pravic v Bolgariji. Avstrija naj bode torej na vse priprav Ijena. V Peterburgu sedaj zboruje zbor zastopikov riiMkili železnic. O čem se posvetujejo, nič ne poročajo listi, ker so posvetovanja tajna. Govori se pa, da so njihova posvetovanja velike važnosti za kulturni razvoj Rusije. Razni listi so poročali, da je vodja bolgarskih opozijonalcev Cankov odpotoval v Moskvo, kjer se misli stalno nastaniti. Ta vest se je šiiila iz Sofije in je izražala le želje bolgarske vlade. Cankov je pa v resnici še vedno v Carigradu in pri njem se še vedno zbirajo bolgarski emigrantje. Cankov še nikakor ni obupal, da se razmero v Bolga rij i na bolje zasučejo ter se bode on mogel s svojimi pristaši vrniti v domovino. — Bolgarska vlada posebno ,8Krbi za oboroževanje. Od sobranja zahteva vojni minister 200 000 frankov za nove puške. Na dalje zahteva polrebni kredit za 40.000 parov čevljev in 33.000 vojaških plaščev, kateri morajo biti gotovi v marci. Pogajanja o »rliNko-bolgarNkej železni-škej konvenciji so se pretrgala. Po jednem poročilu je temu uzrok to, da je nekoliko obolel srbski mi nisterski predsednik, od druge strani se pa poroča, da se Srbija poprej neče o tem dalje pogajati, da se sklene z Bolgarijo trgovska pogodba in ona pridobi nekatere trgovske ugodnosti. Sedaj še vedno stavijo Bolgari srbskej trgovini razne ovire. Ker grAkii opozicija nema več upanja, da bi vrgla vlado, sklenila je, da se ne bodo več udeleževala parlamenta Vlade pa opozicijo ne bode spra vila s tem v nobeno zadrego, ker je vladna večina dovolj močna, da parlamentarno delo sama lahko opravlja. Opozicijski list „Proia" pravi, da je opo zicija zategadel sklenila izstopiti iz zbornice, ker hoče vladni stranki prepustiti vso odgovornost za slabo državno gospodarstvo. Zas* danje Iran con kili zbornic je končano. Sredi januarja se pa začne novo zasedanje Tedaj Be bode pokazalo, koliki) ima zaupanja sedanja vlada. Že prve dni predložil se bode zbornici bud-get in nasprotniki vlade bodo imeli priložnost, povedati svoje mnenje. Če se bodo pokazalo, da vlada ne dobi večine, bode se razpustila zbornica poslancev, ker bi s sedanjo zbornico nobena vlada ne mogla izhajati, zavoljo prevelike razcepljenosti strank. Mej republikanci ni jedinosti, monarhisti so pa pripravljeni delati zadrege vsakej vladi. S finančnim ekspose-jem i i a I i jun*kegu finančnega ministra neso poslanci nič kaj zadovoljni. Zbornici mislita, da se z novimi dohodki ne bode dal poravnati primankljaj. Država bi pa primankljaja ne imela, ko bi ne bilo kolere ter bi ne bilo treba mnogo milijonov za afriško ekspedicijo. V druzih ozirih je pa konečni račun za minolo finančno leto ugodnejši od proračuna. — V Rimu se nadejajo, da bode imenovanje Maroche tija veleposlanikom napravilo v Peterburgu najboljši utis. Novi veleposlanik je carju persona gratissima. Greppi-ja so bili odpoklicalt iz Peterburga samo iz osobnih ozirov. Crispi misli še več družili diplomatov zameniti s svojimi pristaši. Domače stvari. — (Zaradi ohranitve gimnazije v Kraji) izročilo je 37 občin, mej njimi mestne občine Kranj, Škofja Loka in Radovljica po poslanci D e t e 1 i peticijo do deželnega zbora, mereče na to, naj se store potrebni koraki, da se reši ta za vso deželo, zlasti pa za našo gorenjsko stran prevažni zavod. Že iz podpisov je razvideti, kako živo se zanimiva vsa Gorenjska za obstanek Kranjske gimnazije. Želimo prosilcem najboljšega uspeha! — (V dež. zboru štajerskem) je interpe-loval 16. t. m. poslanec J. Kukove c namestnika, zakaj so se zakasnile priprave za novo volitev okrajnega zastopa na Ptuji in zakaj se je zakasnila potrditev novo voljenega načelnika in njegovega namestnika. Poslanec Kukovec vpraša naposled, hoče li vlada brez odlašanja napraviti postavni red in odpraviti sedanje nenormalne odnošaje. Namestnik bar<>n Kiibeck ob'juhil. da hode na interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej. — (Pisateljskega društva) zabavni večer bil je v soboto jako dobro obiskan. Došli so bili tudi gostje gg. M. Vošnjak, prof. Šuklje in dr. Mil-kovic, docent Dunajskega vseučilišča. Predsedoval je večeru g. Evgen Lah, predaval pa gosp. prof. Pire „o astronomiji". — (V Čitalnici) delila se je preteklo nedeljo, kakor sicer vsako leto, zimska obleka in obutev siromašnim šolarjem. Rilo je obdarovanih 80 dečkov in deklic. Pri slavnosti bil je prisoten deželni glavar grof T h u r n. Šolsko mladino nadzorovali so ravnatelji in učiteljstvo, v čegar imenu se je ravnatelj Praprotnik zahvalil dobrotnicam in dobrotnikom, polagajoč otrokom na srce, naj z novo obleko tudi oblečejo pridnost in lepo obnašanje. Za obdarovane otroke zahvalila sta se s primernimi besedami učenec in učenka. Ko je bila razdelitev, pri kojej je deželnega predsednika soproga gospa baronica Winkler-jeva osobno sodelovala, pri kraji, odšli so otroci veselih lic s svojimi darili na dom in se bodo gotovo dolgo spominjali tega, za-nje tako lepega dne. Da se vsako leto vrši lepa ta slavnost, na tem zahvaljevati se moramo dotičnemu damskemu odboru, zlasti pa njegovi načelnici gospej Murnikovi, g. E. Robičevi in gospodičinaini L Orlovi, Prem k o vi, Souvanovi in Klei-no v i. — („Vy le t Č ec bil n a S lo vi ns ko") naslov bode obširni knjigi, katero izdajo svojim členom za leto 1887. „Hlasy katoliekeho spolku tiskoveho". Spisal je to knjigo goreči p rijatelj slovenskega naroda katehet gosp. F r a n t i š e k E k e r t. Knjigo bode se tiskalo nekoliko tisoč izvodov in dobivati jo bodo mogli tudi neudje „katoliškega tiskovnega društva. — Mi smo imeli priliko Videti rokopis in zagotoviti moremo, da je to delo pisano s tako liubeznijo do Slovencev, kakor doslej še noben spis, naj je izšel kjerkoli. Kedar knjiga izide izpod tiska, opozorili bodemo na-njo še posebej naše občiustvo. — (Iz Ru dol f oveg a.) Pri občnem zboru 17. decembra je bil predsednikom Novomeške čitalnice izvoljen Andraš S e n e k o vi č, gimnazijski ravnatelj, in predsednikom Dolenjskega pevskega društva prof. Josip S t u r m. — (Čitalnica v Po d d ragi nad Vipavo) imela bode dne 1. januvarja 1888. ob 10. uri do-poludne redni svoj občni zbor, kateremu so vsi p. n. gg. člani najuljudneje vabijo. O d b o i. — (Konkurz napovedal je Rudolf itatheff-Schmidl pl. Seeberg, graščak v Velenji. Popravek k dopisu : „Z Jesenic na Savi" v »Slovenskem Narodu" z dno 14. novembra t. K, št. 263. — V smislu §. 19 tisk. zak. naj blagovoli si. uredništvo vsprejeti sledeči popravek: 1 Ni res, da jaz pogreba umrli Mici Zavor ne bi bil odredil. Kakor za druge, tako Bem tudi zanjo po ogledi dal dan in uro pogreba določno napovedati. Umrla je 14. novembra ob 11 uri po noči, in pogreb sem določil na 16. novembra ob 4. uri popoludne. Dokaz: ogledni list in ogleda Mart. Žibert. Zakaj in s kako pravico je pa občinski urad po meni odločeni 41 urni čas ležanja skrajšal in je velel brez moje vednosti pogreb ravno o poludne 16. novembra, mesto ob 4. uri, mi ni znano. 2. Ni res, da bi kedaj bil oklical „naj mi nihče po noči zaradi obhajila ne pride". Razlagujoč sv. obrede po rimskem, tudi za našo škofijo veljavnem obredniku stran 70, broj 7. (noetu hoc Sacram. deferri uon debet, nisi necessitas urgeat) opomnil sem povse natančno, sv. obhajilo se po noči navadno ne nosi, drugače, kadar je sila in nevarnost. Da je v teh besedah druga misel, nego v zgornjem stavku, ni treba še lo praviti. Vsi drugi župljani me tudi prav razumejo, zato j e tudi ni ure po noči o kateri ne bi bil pri tem ali drugem betežuiku, in to ne samo pri svojih nego i pri Samoborskih župljanih, n. pr. pri Prici ob 1. uri, pri Sremiči ob 3. uri po noči, itd. Zato mi tudi ni umrl niti jede u betežnik brez svetstev; ako sem bil klican. Obitelj Zavor me ni klicala, akoravno je bilo časa dovolj od 12. do 14. novembra, do 11. ure po noči. Ni lepo laBtno zanikernost z Jažnjivem poročanjem olepša-vati, in naravnost grdo iu kažnjivo je duhovna po nevrednem kriviti. 3. Ni res, da bi s tem bil storil „netolerantni čin". Razsodilo se je po Rit. Rom. pag. 142 „de [tub lic i s peceatoribus". Očitno zagrešenje zahteva očitno pokoro, in te ni bilo. Glede notranje sodil sem uvaževaje baš „tolerantnost" : „in dubio mitius" in dovolil umrli vso pogrebno čast, le samo duhovski spr vod sem moral odreči po tako pohuj-šlivem življenji, koje nesem smel z dodajanjem časti potrditi. Za kar se je slišal marsikateri „prav je, ako ni razločka, kaj je potem naša vera.tt Fr. Brulec, župnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Kolonj 20. decembra. „Kolnische Ztg.u stvarno zavrača „Ruskega Invalida" podatke glede" nemških in avstrijskih vojnih priprav, dokazujoč, da je Rusija že za vojno pripravljena in da je smer tem pripravam iskati na zahodu. „Kolnische" pravi: Pri nas je vse javno, Rusija pa uporablja največjo tajnost. Česar pa popolnem prikrivati ne more, pa skuša, seveda z malo spretnostjo, lokavo pačiti. Derby 20. decembra. Salisburv izjavil včeraj v shodu konservativcev, da vedno množeče se oboroževanje povod neprestani nevarnosti, vender po informacijah, došlih angleškej vladi, ni direktne nevarnosti za evropski mir. Dunaj 19. decembra. Od 1. do 3. ure popoludne bilo ministersko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim. Prisotni so bili: Kal-noky, Bvlandt, Taaffe, Tisza, Dunajevski, Wel-sersheimb, Fejervary in Orczy. Dunaj 19. decembra. Današnje vkupno ministersko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim dovolilo je vojnemu ministru potrebni kredit za varnostne naredbe. Kredit znaša do dvanajst milijonov goldinarjev. Ker ta vsota razmerno ni visoka, ne treba sklicati delegacij, kar bodi v dokaz, da vse določene naredbe nemajo agresivnega namena Rusiji nasproti, ker ne treba nobenega drugega posvetovanja. Tisza vrnil se je zvečer v Budimpešto. Poreč 19. decembra. Deželni zbor zaključil se je s živioklici na cesarja. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—7) 3WJ „LJUBLJANSKI Z70N" w toj i (192—188) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 19. decembra: Pri Slonu 1 Belak z Dunaja. — EckBtein iz Plzna. — Kosarschek iz Gradca. — Kuralt lz Zagreba. — Lenko iz Št. Petra. — Gobala iz Zagorja. — Vaasari iz Modene. — Bruscl>weiler iz Isole. Pri Malici : Gebitach z Duusja. — Kelem iz Prage. — Schubic z Gorenjskega. — Stfrn iz Trata. Pri i 11*11«'111 kolodvoru: Vilhar iz Trsta. — Skn-movic iz Gradca. — AauSenik iz Ljubljane. Meteorologično poročilo. I Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokriti;! v mm. 19. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 731 04 mm. 724 93 mn. 71963 mm. 0- 2* C 1- 6" C 04° C hI. hz.1i. hI bvz. brezv. obl. obl. snež. 23 40m» dežja in snega. Srednja temperatura 0 7°, za 2-6° nad normalom. XD-LL3aa3slc^ borza dne 20. decembra t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....flfld. 7«-15 - gld. 77 60 Srebrna renta...... 7810 — „ W — Zlata renta.......10J0 - . 109 TO &!0 marčna renta . . , , „ »9 0 „ 31 dO Akcii«1 narodne bank« . . a or)V— — „ «b< — KrSitne akcij,...... 267-20 - „ 270 30 London........- ~ n l-j™ NapoT: : : : : : : : : 1007 - ; Tm G. kr. cekini.......JJg " " *S* Kemike marke . . , . . , 62-3.— , 62 30 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele 4*/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld Državne srećke i« I. 1864 100 „ 160 Ogerska zlatu renta 4n/0......95 Ogerska papirna renta 5" "»" „ štajerske zemljiSC. odvez, oblig. . . Dunava reg. arećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/•*/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zap»d. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....10<> gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 129 gld. 50 50 80 30 kr. 79 105 98 178 19 95 225 70 30 25 50 Poslano. (7 - 47) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Ukusan Hek proti trajnom kašlju plućevln« I želudca bolesti grkljana I proti mehi rnlm kataro, IMMt K MATTOSriJA *• Karlovi vari i Widn. Bouillon-Extract. Gomolična dišava. (Truiiel-AViirze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wlen, X., Jasomirgottatraaae 6. Dobiva se v prodajalnicab dclikates in kolonijalnoga blaga ter v droguerijtih. (902—1) Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. Wenzel, Perdan, Sclmss-nig & SVeber. — V Zagorji: Michelie, Iv. Miiller, rudniška bratovska skladnim. — V Litiji: Ivan AVnggonik. Neobhodno za vsacega ^cl'U>i-- za Bvetlenje usnja pri konjskej opiavi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger skom ministeratvu zavarovana proti ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena steklenici št. I. 1 gld., št. II. 40 kr., št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri soinčnej vročini, se je le več kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovima, nepre-močljlva hranilna mast za usnje. Da je resto uanje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje aV 25 Odlikovanj, fSB na stotine priznaluih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri NJ. Veličastvu in o. kr. visokostih. Po tovarniški ceni je prodajajo v Ljubljani gg. Anton Krisper in Bchusnig & Weber, v Kranj 1 g. Petan, v Škofji Loki g Kooeli — Dobiva ho v vseh večjih krajih državo pri boljlih trgovcih. (860—5) CACAO ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT & SoHNE ki jta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim dinlomom, sta pristni samo, Če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—30) l)Ol»iva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubi Jani pri g. K etru LuNKiiik-u. Razpošilja ao v proviucije pruii poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIUi A SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Ni\ 48 (poleg jni. kolodvora). KMETOVALEC. L---Id (82—23) Gospodarski list s podobami. št. XXIII. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino; Ali je potrebna dobra naprava za razdelitev gnojnice? — Poročilo deželnega odbora deželnemu zboru o trtni uši na Kranjskem. — Koliko žre krt. — Kazne reči. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. »KMETOVALEC«' izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. INMERATI, priobčeni v „KMETOVALCU", imajo najboljši uspeb, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. ^-^r*-^ ^--nr*--8» priporoča veliko izber najfinejših sladčic, kakor povitic, šarkelnov, orehovih in makovih rožičkov Ckifel-cev), raznih druzih finih pekar-stev z rozinami in orehi, pekar-stev iz lecta, marcipana, raznih sladčic za čaj i. t. d. Ivana F6derl-a pekarija slađčic <909_l) v Lingarjevih ulicah v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, Izvrstno npllvajoće pri vseh boleznih želodca. Neprekosljivo pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, smrdeči sapi, naponjanji, kislem iunliraii.il, koliki, žclodčevom kataru, zgagi, ako se naroja pesek in pieno ter ho nabira preveč slc7.ii, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zapiranji ali zabasanji. preobloženji Želodca a jedjo iiii pijačo, glistab, boleznih na vranici, na jetrih ali zlutoj žili. — Cena steklenici z navodilom, kako so rabi, SS kr , vel. steklenici OO Ur. Olavno zalogo ima lekar KAROIi IIK Ali V v Hromerlatl (Moravsko). Marijaceljsko kajiljlcn neto nikuko t njun sredstvo. Njih sestavina navedeno so na navodu, kako rabiti, ki ae pridene vaakoj steklenici. SctauUmarke. M Pristne v skoro vseh lekarnah. 1 SVARILO ! Pristne Marijaceljske kapljice so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — l»n .so prlnttie, mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z gorenjo vnraitveno anainko in > navodom, kako rnllltl, ki so pridane vaakoj steklenici, opomniti je, da mora biti mtvod tiskan v tiskarni II. Onnek«n v Kro-inerlšl. Pristno imajo: V l>|ubl|Hlli: lokar Gabr. Piccoli, lokar Joi. Swoboda. — "V PoMto.|liil: lokar Fr. Baccircioh. — V Hkot]i J.okl s lokar Kurnl Fahittni. — V ll(t«lovljici t lokar Aleksander ltoblek. — V ItiMlolto vin: lekar Dominik Iti'zoli, lekar Ilerg. 10:11111. — \ /titiilliiUn : lokar J. Močnik — X 4'riioml (i : lekar Jan. Blažek. (789—10) K 40 letnici vladanja vsem dobrim patrijotom Avstro-Ogerske priporočamo, da kupijo iTstMeriiuBCeBabiža" izdane, posebno dobro k»«lote fotografične podobe članov Najvišje cesarske hiše, in sicer: cesar Fran Josip L, cesarica Elizabeta, cesarjevič Rudolf, cesaričinja Štefanija, nadalje nadvojvode: Albreht, Karol Ludo vik, Viljem, Josip in Rainer. Slikal in poklonil jib je Karol vitez Kobieraki. Prodajalo so so po gl«l. O.— Komad. Da jih bodo odslej moRli kupiti tudi manj piemožni, se jim je cena za 60°/0 zuižala, torej se produjajo komad po ^.60. Portreti, katerih ima vsak lastnoročen podpis, poleg tega pa štampiljo društva, so najlepši okras za sobe zasob-nikov, hotelov, kavarn, gostilnie, ka- ( zin, društev, šol, pisarn i. t. d. ter so 92 cm. visoki in 68 cm. široki. Če a« Jil« vittiu« vhcIi devet, ae pri ceui 10% odjeuja. RazpoSilja jo proti postnemu povzetju ali pred-pošiljatvi zneBka M W& te rotlien tatz-Bildif, Wien, Ferdinandsgasse Nr. 8. /nikar. Listuma iu tisk „Nandne Tiskarne".