Naročnina listu : = Celo leto . . K12'— Pol leta . . „ 6‘— Četrt leta . . „ 3’— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v ponči elj ek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor KoróSka ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se mòre govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Rešilni poskusi. Celje, 16., dec. 1613. Dr. Kukovcu se godi, kakor človeku, ki pade v globoko vodo, a — ne zna plavati ; tak nesrečnež isi na vse kriplje prizadeva, da bi prišel na suho, dela obupne poskuse, a mnogokrat zastonj, Di\. Kukovec sicer ni padel v globoko vodo, a;Je — pade! kot politik, majejo se mu tla pod nogami, vsa slovenska javnost je ogorčena radi njegovega delovanja; njegovi volilci se vprašujejo, zakaj morajo ravno oni imeti takega poslanca, dr, Kukovec se ne boji za svoje „drago“ življenje, temveč za — mandat! Kakor nesrečnik, ki pade v vodo, v svojem obupu navadno ne najde smeri, ki pelje na suho, tako pada tudi dr. Kukovec vedno globlje in globlje, vsi krogi vedno bolj in bolj uvidevajo, kako nesmijselna in brezcilna je politika, katero vodi dr. Kukovec, kako je on s svojo politiko otežkočil stališče spodnještajerskih Slovencev, kako zelo so oškodovani Slovenci v trgih in mestih — njegovi volilci* Prvi poskus, da bi se rešilj,, je napravil dr. Kukovec s tem, da je pričel polniti naše liste s svojimi popravki* Popravil pa je le nekatere trditve, drugih važnih se pa ni dotaknil. — Ker je pa bil vsled tega vspeh prvega rešilnega poskusa zelo dvomljiv, se je napravil v pondeljek, dne 8* t. m., drug tak poskus. Dr. Božič je zbral v Celju svoje zveste liberalne „zadrugar j e“, kateri so priredili o-vacijo dr. Kukovcu, kateri je imel, kakor piše ^Slovenski Narod“, vso sanacijsko akcijo v rokah in podal vse potrebne predloge in načrte j(* . . Dr. Kukovec pri tej priliki ni govoril, je gotovo uvidel, da ta ovacija ni našla pravega odmeva !\j srcih liberalnih posojilničarjev, kateri zabavljajo sedaj ravno tako, kakor prej, čez vodilne osebe. (Previdni politik dr. Božič pa hoče tudi malkontente ' ohraniti kot 'svoje prijatelje, zato je porabil ugodno priliko in na premeten način udaril po dr* Kukovcu, ko je poudarjal, da načelstvo ni prevzelo od svojih prednikov — dr. Kukovec je že od leta 1905) odbornik ' liberalne zveze in soodgovoren za njen položaj r— sijajne ded-ščine. Ker tudi drugi rešilni poskus ni imel zaželje-nega vspeha, je dr. Kukovec napravil > tretji korak, kateri je vzbudil splošno Meselost* Kakor se oklepa potapljajoči za vsako bilko, tako išče dr, Kukovec vsake prilike, da se rehabilitira. In kaj stori politi- čna glava? — — Gre in ovajdi dr. Benkoviča pri nemški odvetniški zbornici v Gradcu, ker je baje v Rajhenburgu zoper njega govoril. V Rajhenburgu se je namreč dr. Kukovec na nekem shodu pohvalil, kako nesebično je delal za rešitev šoštanjske posojilnice. Ko je imel dr. Benkovič pred kratkim shod v Rajhenburgu, je svojim volilcem omenil, da je dr. Kukovec za vse delo pri posojilnici v Šoštanju računal, med tem, ko so drugi poslanci take zadeve brezplačno rešili. S tem je bil glavar Nar. stranke globoko užaljen in išče zadoščenja pri Nemcih tam v Gradcu in menda' upa, da bodo justificirali dr. Benkoviča. Dr. Kukovec je unikum v političnem življenju; v širni Avstriji najdemo odvetnike v raznih političnih strankah, ki morajo na shodih večkrat razkrinkati delovanje voditeljev nasprotne stranke, a do sedaj še ni nobeden iskal pomoči pri odvetniški zbornici. Potrebno bo, da dr. Božič pouči svojega političnega šefa, 1 da je dolžnost odvetniških zbornic, varovati stanovske interese odvetnikov, ne pa -- politične. Ce pa bo odvetniška zbornica o tej priliki zvedela marsikaj o postopanju dr. Kukovca, naj pripiše to sam sebi. Starine, kateri vedno povdarjajo slogo med Slovenci, pa vprašamo, kaj bi rekli oni in cel liberalni svet, Če bi kak naš pristaš v političnem boju iskal zaščite pri — Nemcih v Gradcu? Narodni izdajalec bi bila najmilejša beseda za tak čin. Dr. Kukovec je sam uverjen, da odvetniška zbornica ne more veliko pomagati, zato grozil „(Slovenski Narod“ s pasjim bičem. Nad vse žalostno vlogo igra; poslanec spodnještajerskih trgov, zato' kličejo volilci opravičeno : IQuousque tandem abuteris dr. Kukovec patientia nostra? (Kako dolgo še boš porabljal našo potrpežljivost ?) Volitve na Kranj skein. Včeraj, dne 16. t. m., so volili) trgi ih mesta. Po groznih porazih, ki so jih doživeli liberalci že v splošni in kmečki skupini, so napeli vse sile, da bi vsaj v mestih in trgih nekaj rešili. (Nobeno sredstvo jim ni bilo preumaizano, nobena laž prevelika, samo če jim jp pomagala blatiti i'n Črniti S. L. S. Vsa oblastnost in moč, katero še imajo razni liberalni mogotci po mestih in trgih, je morala priti na pomoč, teror, nasilje in denar je bilo orožje, s katerim so branili liberalci svoje omajane postojanke. (Tolikemu naporu se je končno vendar le posrečilo vstavit^-nevzdržno prodiranje S. L. S. : f razmerje mandatov v mestih in trgih je ostalo isto kot je bilo prej. En mandat : RaJdoljica— Tržič—Kamnik t ima ®. L. S., drugi so ostali liberalcem, v Idriji je pa treba ožje volitve med našim in liberalcem, toda izvoljen bode liberalec, ker gredo tudi socijalni demokrati zanj v boi. Nekoliko podatkov: V skupini Radovljica—Kamjnik—Tržič je zmagal z 79 glasovi večine 1 dr. jV i n k o IGj r j&g o r i č nad liberalcem profesorjem Pestotnikom. Dr. Gregorič je dobil večino v vseh treh krajih. V skupini Skofjaloka—Kranj je zmagal liberalec dr. Triller s samo 6 glasovi večine nad kandidatom S. L. S., profesorjem Sušnikom. Vspeh S. L. S. v tem okraju je zelo lep* Liberalci so kandidirali enega svojih najodličnejših voditeljev, kandidat S. L. S. je pa mlad politik, ki je komaj stopil na politično pozorišče in že bi (bil, kmalu vrgel liberalnega generala. V skupini Vrhnika—Postojna—Lož je ! zmagal liberalec Lavrenčič z malo večino ! nad kandidatom S. L. S., zdravnikom dr. Maroltom. Odločila je Postojna, kjer je Lavrenčič župan. V skupini dolenjskih mest (Novomesjto, Krško, Kostanjevica, ;Crnomelj, 'Metlika, Ribnica, /Viišnjago-ra) je zmagal liberalec Mazelle z neznatna večino nad profesorjem Bog. Remecem, kandidatom S. L. S, Mazelle je dolenjski bogataš in povsod dobro znan, zato je imel profesor Remec zeloi težavno, stališče. Tudi se je s proglašanjem kandidature predolgo odlašalo, V Idriji, ki voli sama enega poslanca, je potrebna ožja volitev. Kandidat S. L. S., dekan Arko, je dobil največ glasov in sicer 181, liberalni Gang! 147, socialdemokrat Kristan 126. Med Arkom in Gan-glom je zato potrebna ožja volitev. Ker bodo socialdemokrati glasovali za Gangla, je njegova izvolitev gotova. Vsekakor je pa želo lepo in častno, da je v Idriji S, L. S. najmočnejša stranka. V Ljubljani so bili izvoljeni vsi štirje liberalni kandidatje : dr. (Tavčar, dr. Novak, prof. Reisner in Ribnikar. Kljub temu, da je bila S. L. S. v Ljubljani skoro pasivna, sta njena kandidata — v obeh okrajih sta bila Kregar in dr. L. Pogačnik — združila na,se zelo lepo Število glasov. V enem okraju čez 600 glasov, liberalci okrog 11010, v drugem čez j5150, liberalci prilično 1000. PODLISTEK. Beg v Egipt. Božična povest. Napisal Alojzij Leben, Krvavorudeče nebo se razpenja nad Judejo. Mirno in nepremično stoječe ciprese in cedre obsevajo večerni žarki naglo zahajajoče solnčne oble. , (Tam ob stezi, ki pelje proti Egiptu, žari med temnim zelenjem veličastno poslopje f bogatega Rimljana. V . prostorni dvorani še leži dnevna soparovi-ca; leno visi zastor med okusno okrašenimi stebri. Noben piš 1 ne napenja njegovih težkih gub,, noben vetrič ne giblje lističev duhtečih rastlin, ki se ovijajo okoli blestečih marmornatih stebrov. V odprti sobani leži ’na mehki blazini ljubezniv deček, starišev edini otrok, mučen od hude bolezni. Poleg postelje pa stoji sužnja) ter hladi s pihljačo vroče čelo malega bolnika. Vroče bolnikovo čelo obkrožajo svetločrni kodri, dolge zenice mu zakrivajo; kakor prozorni pajčolan dvoje motnih oči, ki so prej žarele I kakor dve žarni zvezdici nav jasnem, nočnem nebu. Skozi zasušene ustnice pa se svetlikajo beli zobje, enaki — biserom. „Vsa sredstva so izčrpana! Vse moje upanje je splavalo po vodi! Moj otrok je izgubljen, on mora umreti!“ — tako misli In vzdihuje žalostna mati in iz izmučenih rok ji pade umetno izdelana slonoko-stena škatljicaj na z dragocenimi preprogami pokrita tla. O, kako dragocena se ji je zdela njena vsebina še danes v jutru. Saj so vendar v.nji shranjena zdravilna zelišča, ki : so vsklila iz posvečene zemlje Eskulapijevega tempelja. |Ta sicer blagonosna zelišča ne pomagajo nič več, niti bogovom opravljene daritve ne omehčajo njihovih src. Kako tarna nežni bolnik, s kolikim naporom lovi sapo, s kakšno težavo se mu dvigajo in zopet padajo otroške prsi. O, koliko trpi! Mati se skloni Čez postelj. Dragocena verižica, viseča ji okrog vratu, se dotika I čela 1 bolnikovega, kateri prestrašeno stegne svoje roke po njej. Rahel pok in odlomekl; krasne verižice ' ostane v njegovih rokah. Kakor svetle solze padajo biseri na postelj, se blestijo v bolnikovih črnih kodrih ter se žarijo v mehki njegovi blazini. Toda bogata Rimljanka se ne zmeni za pretrgan nakit, se ne zmeni za raztrošene bisere; stra-hopjetno iščejo njeni pogledi v trenutno odprtih o-trokovih žarek sladkega upanja. A zastonj! Deček nemilo zastoče in zopet zatisne motne oči. V srcu ljubeče matere režejo kot ostrobrušieni meči prerokovalne besfiđe zvezdogleda, 1 ki ji je danes sporočil, kar je sinoči videl v ozvezdju: „(Soln-ce se bo nagnilo k zatonu; in- prednoi bo;do njegovi žarki zopet pobarvali oblake, bo ti otrok odvzet za vedno !“ In solnce se že pomika vedno nižje in nižje proti zatonu. »„SO!, vi neusmiljeni bogovi! So-li bili moji darovi premalenkostni? Kaj še tirjate od mene? Vse svoje lepoticje vam darujem; moje zlate verizme in srebrno posodo, dragoceno olje in dišave, vse živali, vse drage umetnine, ki jih imam, vse vzemite, — samo mojega ljubljenčka ml pustiite! O, kako ležko sope! Zakaj mi ne pustite mojega sinčka, to moje ljubeznjivo dete, pri življenju? Vi1 nevoščljivi bogovi ! “ Pri nogah žalujoče in obupajoče Rimljanke pa sključeno sedi zala, mlada sužnja. Z roko se rahlo dotika roba gospejnega oblačila, njene nežne besede pa zvenijo skozi dvorano, kakor lahno žuborenje — gorskega potočka v daljavi. „O, gospa!“ tako začne govoriti, Un e zameri ponjžni sužnji, klečeči pri tvojih nogah. Vedi, da je tvoja bol tudi njena bol — tvoje solze njeine sojllze! Tvoje prošnje, gospa, tvoja srčna bolest, bi brez-dvomno omečila srca bogov — (če bi bogovi imeli čutečo srce. ’O, gospa! Toliko darov si žrtvovala tem olimpijskim bogovom. Na enega Boga pa si pozabila; na Boga tegai-le ljudstva, med katerim prebivamo, na Boga Izraelcev! In ta Bog imenuje tvoje (bogove izmišljotine, dim in ničevost. — Ne, gospa, nikar se ne huduj! Glej ta Bog je rekel: Jaz sem začetek in konec in razun mene ni boga!“ Prestrašeno zre Rimljanka na sužnjo ob svojih nogah. Zdajci se dvigne krasnostasna, mlada deklica. Neslišno steče skozi dvorano k vratom, zgrabi za težke gube zastora, ki ga odgrne od vrat. Zunaj izžareva južni dap, njegov rudeči odsev spojen z večernim hladom valovi v dvorano ter preplavlja s svojo ognjeno svetlobo mljado krasotico z modrimi očmi. , JO, gospa, poglej vun v divno naravo! Ali vidiš vso to čudovito krasoto? (Oni, ki daje cedram in mirtam rast, 'ki goji oljke ter paljme v puščavi, ki odpira potokom in rekam njih izvirke. On, ki je rekel: „Jaz sem Bog in razun mjene ni bog^, ni reše-nika!“ — O, gospa! On zamore Še pomagati, edini on ! “ S postelje se sliši težko hropenje. Bolnikove o-či so se na široko odprle ter zrejo nekam v prazno daljavo. Rimljanka se zravna ponosno ter jezno prime sužnjo za roko: „Nesrečnica, ti si žalila bogove! In strahovito je maščevanje bogov!“ Toda deklica odkima z glavo: „Le en Bog je, Bog Izraelcev! Ne, gospa, nič se ne boj, ne obupaj. Ta Bog, ki je zvezdam odka-zal njih smer in pot, ta zamore ozdraviti tudi tvoje dete! —tt (Konec prih.) Volitve na Hrvaškem« Včeraj so se vršil,« volitve za< hrvaški sabor. Kalkor znano, so bile takoj, ko se je vrnila Hrvaški ustava in je bil komisar Skerleez jmenovan za bana razpisane nove volitve. Do ure še ni znan celotni izid, vendar je gotovo, da pomenja včerajšnji dan — zmago koalicije. Koalicija je zmagala v 45 okrajih, Starčevičeva stranka prava v 12, Frankovci v 10, seljačka stranka v 3, vladinovci v 10. Koalicija ima večino nad vsemi drugimi strankami, /toda absolutne večine v saboru ne bo imela, ker pride še večje Število virilistov, Ker pa protikoalicionaiške stranke gotovo ne bodo postopale enotno, je koaliciji zasigura-na dominujoča pozicija in vlada zato v krogih koalicije veliko veselje. Najhujše je trpela pri volitvah seljačka stranka, ki je skoro decimirana. Tudi ma-žaroni-vladinovci nimajo zaznamovati nikakih posebnih vspehov in bi jih imeli še manj, če bi bila koalicija proti njim krepkejše in odločnejše .nastopala. Pravaške stranke se vračajo iz boja številno ne ravno hudo reducirane, toda njihov vpliv in njihova moralna moč je izdatno oslabljena. Nesrečni razdor med Starčevičanci in Frankovci' je k temu največ pripomogel. 'Zato tudi splošni vtis volitev 1 za Jugoslovane ni nič posebno razveseljiv. Na Hrvaškem imajo zopet ustavo. Doba trinoga Čuvaja je za nami in naši bratje onstran /Sotle so zopet v posesti svojih državljanskih pravic ter niso več izročeni samovolji kakega mažarskega emiserja in njegovih trabantov. Gotovo, velik preobrat na bolje in ravno naš Hrvaško-slovenski klub se lahko ponaša, da je s svojo previdno, 'a odločno politiko pripomogel največ k upostavljenju i normalnih razmer. Bilo bi tedaj vzrokov dovolj, da se veselimo in vendar nam veselje ne gre od srca. Sel je Čuvaj, izginil je komisarjat, toda pravi (hrvaški duh v (troedini kraljevini ni zavladal. Na Hrvaškem praznuje sedaj svojo zmago in svoje vstajenje hrvaško-srbska koalicija, to je ona koalicija, ki od svojega pričetka koketira z Budimpešto in zapojta!vilj a (sporazumu z Mar žari vse zveze z drugimi Jugoslovani, Ne' tajimo: Dunaj se je naprarn Hrvatpm večkrat izkazal za — krivičnega, toda še več zla je prišlo nanje iz Budimpešte. Poglejte samo zgodovino koalicije! Kako so ji Mažari plačali njeno zavezništvo ? ' Zia kratko dobo so jo pustili na krmilo, dokler so jo rabili proti Dunaju, potem so jo pa pritisnili ob ‘steno jln so končno Hrvaški poslali Čuvaja, Bojimo se, da tokratne izkušnje ne bodo nič boljše. Sedaj igrajo Tisza in njegovi drugovi zopet enkrat vlogo volkov v ovčjih oblačilih. Hlinijo se koaliciji in so ji (zopet pomagali na konja. Zato se je koalicija seveda izkazala hvaležno. Odrekla se je protinajgodbenim načelom, razdrla zvezo s pravaši in zopet padla, v objem z Mažari. Velika in prelepa misel osamosvojitve Jugoslovanov pod habsburškim orlom je vržena med staro Šaro in Hrvaška plava zopet v zvodenelemu nagod-benjaštvu. 'Odločna protimažarska politika, ki je bila pognala že tako krepke korenine, je zopet pokopana in lokavi Mažari zopet triumfirajo. To so pokazale tudi volitve. Okrog koalicije ,so se zbrali zopet vsi mehki, oportunistični elementi in proti nekaterim prononsiranim mažaronom koalicija ni postavila initi protikandidatov. Iz vseh teh vzrokov pravimo: perspektive niso prijetne. Med izvoljenimi so vsi znani voditelji1 koalicije: dr. Medakovie, dr. Lorkovič, Pribičevic, Budi-savljevič, Tuškan, dr. Magdič itd. Izmed Starčevi-čijancev so izvoljeni: iZagorac, Akačič, Peršič, dr. Pavelič, Hrvoj ; izmed Frankovcev : dr. Ivo Frank, dr. Prebeg; izmed vladinovcev : prejšnji ban Rakod-czay, prejšnji ban gro! Pejačevič in Še nekaj takih. Politični pregled. Državni zbor. Politični položaj je zopet skrajno nejasen in kritičen. Iz ozadja že vstaja absolutistični § 14 in grozi parlamentu. Polj s ko-ru s inska ! pogajanja niso vspela in so bila včeraj zopet odgođena. 'Tedenska pavza, ki jo je dal parlamient jGalioijanom, je potekla brezplodno in jutri, ko se bo sešel državni zbor, bo položaj ravno tako zmeden, kakor je bil pred finim tednom. Včeraj, dne 16. t. m., se je vršila v Lvovu pod predsedstvom deželnega maršala ' groia Goluehows-kega skupna seja Poljakov in Rusinov. Trajala je dolgo časa, do druge ure popoldne, toda končala je brez rezultata. Pogajanja za gališko volilno reformo so bila vsled konca tedenske pavze odgodena. Ker se ni določilo nobenega termina, kdaj se bodo pogajanja. zopet začela, se smatra, da so se popolnoma razbila. Poljaki ser že izdali komunike, v katerem dokazujejo, da so bili na poljski strani vsi edini in pripravljeni za spravo, da se pa je ta sprava razbila na neodjenljivosti Rusinov. Kaj bodo storili Rusini, se še ne ve. Nekateri Še optimistično upajo, da. se bo že našel Še kak izhod, drugi pa z gotovostjo računajo na zopetni izbruh hrupne obstrukcije. V tem slučaju bi vlada — tako pravijo politični preroki — poslala parlament domov in rešila, finančni načrt ter budjgetni provizorij s £ 14. Delegacije. Avstrijska delegacija dela sedaj zelo pridno in neumorno. Pavzo v zasedanju državnega zbora je porabila iv to. da ima vsak dan celodnevne plenarne seje. V pondeljkovi plenarni iseji se je nadaljevala razprava o proračunu zunanjega | ministrstva. K predmetu je govorilo več delegatov. Delegat Kadlčak je rekel, da je zmagala na Balkanu, pruska politika. Delegat Pitto ni (italijanski socialdemokrat)) , je izrekel bojazen, da bi utegnila skupna akcija Italije in Avstrije glede Albanije postati kdaj Iše. prav usode-polna. Tudi je njegovo zaupanje, da bi bila trozve-za za Avstrijo koristna, zelo omajano. Delegat Sed-lak je izvajal, da so vzroki naše skrajne nepriljubljenosti na Balkanu čisto politični in prav nič gospodarski ter je povdarjal potrebo, da se Avstrija gospodarski približuje balkanskim narodom s tem, da jih pusti mirno se razvijati ter da izpopolni tozadevna komunikacijska sredstva z Balkanom, v prvi vrsti železnice. Kot zadnji je govoril (delegat dr. Lan-genhan ter zahteval preustroj in ustanovitev novih konzulatov. Nato je 1 govoril zunanji minister grof Berch-told. Povedal ni nič novega:,. 'Obrazložil je vzroke, vsled katerih Avstrija pri izbruhu balkanske vojske ni zasedla Sandžaka. Glede Albanije je povdarjal, da je bila ustanovitev samostojno Albanije že ideja njegovih prednikov. Pojasnjeval je. tudi znano afero Prochaske in povedal, da se je v zadevi orijentskih železnic Srbija uklonila. Končno se je nekoliko pobahal, češ, da odobruje pretežna; večina (delegacije njegovo zunanjo politiko. Nato je bila debata zaključena in je prišel na glasovanje proračun zunanjega ministrstva. Proračun je bil z veliko večino sprejet. Dispozicijski fond zunanjega ministra je bil sprejet s 35 glasovi proti 16. Jugoslovani .in socialdemokrati so obakrat, glasovali proti. * * * V torkovi seji se je vršila debata o mornariškem proračunu. Delegat Leuthner (socialdemokrat) je pobijal našo politiko dreadnoughtov. delegat dr. Mühlwerth je pa kadil avstrijski mornariški upravi ter propagiral potrebo, da se zastarele vojne ladlje tipa „Monarch“ v kratkem času nadomestijo z dre-adnoughti, V popoldanski seji je delegat grof Clam-Marti-nitz ‘glede mornarice zavzemal isto stališče, kakor delegat Mühlwerth. Nato je poprijel za besedo mornariški poveljnik admiral Haus ter je zlasti navajal usodepolne posledice, ki bi nastale, če bi katera država zanemarjala svojo vojno mornarico, kakor se je to videlo zlasti ,v balkanski vojski, ko je bila turška vojna mornarica napram grški obsojena na onemoglost. Po govoru delegatov Wolfa in dr, Schlegela se je vršilo glasovanje o mornariškem1 proračunu, ki je bil sprejet. Nato je prešla delegacija k drugi točki dnevnega reda, k debati za armadni ordinarij. Po govorih delegatov dr. Grabmayrja in Höherja je bila ta debata prekinjena in se nadialjuj/e v današnji plenarni seji. * * * V bosanskem odseku avstrijske delegacije se je vršila v torek debata o proračunu. Poročilo poročevalca poslanca dr. Laginje je bilo sprejeto. ■ Predlog delegata Mastalke, da bi se k razpravam bosanskega odseka! pritegnili tudi Člani1 bosanskega sabora kot izvedenci, je bil odklonjen. Äfera 3tapinski-Dlug@s&. Veliko prahu vzbuja v politični javnosti spor med bivšim predsednikom Poljske ljudske stranke, Stapinskim, in poljskim mi ni strom-kr a $an om D/lugo-szem. Moža sta bila prej debela prijatelja, Stapins-ki je napravil Dlugosza celo za mi/nistra, sedaj sta se pa sporekla in vlečeta na dan perilo, ki zelo smrdi. S studom bere človek ta razkritja o (politični korumpiranosti., ki grasira ponekod. Prepričanje, značajnost, politična poštenost, to so fantomi; denar, kupljene duše, plačane stranke, to je poglavitno politično načelo, ki drži kvišku bahave voditelje, in navidezno močne stranke. Ime StapinskS se je v zadnjih letih mnogo slišalo in zelo velikokrat v zvezi z raznimi nečednimi aferami. Tudi pri C ari adi an-škan d alu je bil Sta-pinski eden najbolj pogosto imenovanih in : od takrat njegove afere nočejo utihniti. Njegov prejšnji prijatelj Dlugosz je šel med njegove nasprotnike in Sta-pinski je doživel poraz za (porazom. Padel je kot načelnik kluba Poljske ljudske stranke, p ad (ji kot podpredsednik Poljskega kola itd. Vrhunec je pa dosegla, afera; v soboto. Stapin-ski i je sklical v Rszezowiä „generalni svet“ stranke, da obračuna z Dlugoszem in se rehabilitira. Na to zborovanje je prišel pa tudi Dlugosz z nekaterimi drugimi fronderji. Dlugosz je v svojem govoru očital Stapinskemu, da ga je dvakrat rešil. Enkrat mu je dal 40J00 K in za 22.000 K menic, 100.000 K je dobil Stapinski, iker je odstopili konebsijo ljuds. banke na Länderbank; Dlugosz mu je tudi zagotovil petodstotni delež pri petrolejnem vrelcu v Boryslavu, kar mu je neslo 43.000 K. Sam se za mesto ministra ni potegoval in je priporočal za ministra Stapinske-ga, a ta ga je sam pozval, da naj ministrstvo sprej- me. Sam mu je Stapinski pripovedoval,! da,' mu je dal Bilinski 2,000.000 K za sanacijo parcelačne banke, ki jih je za časopisje izdal. '40.000 K za volitve mu je dal po njegovem posredovanju grof Stürgkh; v štirih mesecih je vlada Stapinskemu izplačala 120 tisoč kron. Dlugosz mu je izplačal 19(4.9(58 K, namestnik dr. Bobrzinski mu je dal za strankino tajništvo 3000 K; baron Popper mu je dal 25.000 K, neka naftna družba 10.000 K, ža deželpozborske' ; volitve mu je dal gališki namestnik 30.000 ;K, z neke druge strani je pa za to dobil 80.000 K, Kljub Dlugoiszevim razkrijem je izrekel „(generalni svet“ Stapinskemu zaupnico in je Dlugosza izključil iz stranke. S tem afera seveda ni končana. V jutrišnji seji državnega, zbora hoče Stapinski celo afero spraviti v razgovor in obeta senzacionelna razkritja o Dlugoszu, ki je petrolejski industrijee in pa večkratni milijonar. Govori se že o Dlugosz?evi 'demisiji, ker je s svojimi razkritji šel predaleč, in tudi o izstopu ali izključitvi poslanca Stapinskega iz Poljskega kola. Vsekakor: častne te afere za Poljake niso in so razpoke v Poljskem kolu vedno večje. Raznoterosti. Iz južne železnice. Posgijenaeelnik v Kufstei-nu Emanuel Piwon je prestavljen za postajenačelni-ka v Bieljak glavni kolodvor; posiajjelnačelnik Jurij Urlep v Mittewaldu je imenovan za postajenačelnika v Vintlu;. ( revident V Held y, Mariboru je prestav-,jen v Gradec glavni kolodvor; revident Ferdinand, Sekulin je prestavljen iz Tržiča v (Trst ; 1 revident Viktor Part je prestavljen iz Pragarskega - v Dunajsko Novomesto glavni kolodvor; revident Fran Bla-žon je prestavljen iz Beljaka v Prevalje ; pristav V. Grzybowski! je prestavljen iz Poljčan v Matzleins-dorf; pristav Viktor Devetak je prestavljen iz Tri-denta v Logatec ; pristav Rihard Piwon je prestavljen iz Pragarskega v Niederdorf; pristav Starnisi. Stergar je prestavljen iz ITrsta k obratnemu inšpektoratu v Trst; pristav Franc Rozman 'je prestavljen iz Bistrice v. Poljčane; pristav Franc Hruban je prestavljen iz Pesnice v Donawitz; pomožni pristav L. Samonig je prestavljen iz T/rbovlj v Brežice; prov. pristav Pavel Brady je prestavljen iz Möllbrüoke— Sachsenburga v Ptuj; aspirant Adolf Girz(ikowsky je prestavljen iz Prevalj v VelikovecySinöaves ; aspirant Karol Juvan je prestavljen iz Niederdorfa v Spodnji Dravograd; aspirant Alfred Müller je prestavljen iz Wildona na Pragarsko; ; aspirant /Jožef Mocher j.e jprestav/ljen iz San Michele v Store. — V pokoj je swpil Jožef Gomilšek, višji revident na glavnem kolodvoru v Ljubljani. ~-,Umrl je v Ljubljani adjunkt Ferdinand Vidmar, „Straža“ na Dunaju. Kaj lepo so slavili dunajski Slovenci Miklavžev večer. Popoldne je bila slovesna slovenska služba božja. Opravljal jb je paš rojak, dvorni kaplan gospod ravnatelj dr. Ujčič. In tudi pevski zbor, ki ga vodi gospod Kimovec, je z-bral vse moči, da se je res veličastno in harmonično glasila slovenska pesem v cerkvi in ravno tako na večer pri veselici, kjer so se izvajale sledeče pesmi: Försterjev „Planinar“, Sattnerjevot1 „>Gori, gori na planine“ in dr. Kimovceva/„jTravniki so že zeleni.“ „Straža“ je lahko ponosna na svojega pevovodja;, ki žrtvuje vse sile in moči v prid društjvu. 'Vsa čast pevskemu zboru! Nato je sledila iiskirenal, ginljiva igra: .„.Marijin otrok sem.“ Marija (Senegačnik)!, E-ma (Matjašič), Biljak (Hribar), pl. Denara (Fr. Hribar), pl. Zvezda (Cotman), Lizika '(A. Hribar) otroci: Mici in Leniča Kvas in Hilda Petrovič. Vloge so bile izborno rešene. Ženski spol se je lepo naslajal ob lepem značaju Marije, (ki je bila res original, in ob pogledu Eme kot lahkožive, a poznejei skesane sestrice. Tamburaši so svoje točke vrlo rešili, vodi jih gospod Jože Dole. K sklepu je prišel Itudi Miklavž s svojimi obilnimi darovi. Prišla sta tudli dva parklja, a Dunajčani jih ne rabijo. Dunaj za nemštvo. Dunaj je sicer v krščans-ko-jsocijalnih rokah, toda nacionalna strast je vodilne dunajske kroge že tako prevzela, da je o kakem pravem krščafnskem duhu najti malo sledov/. To se kaže zlasti tudi v tem, da dunajski mestni svet razna napadalna nemŠfconacionalna društva in ustanove munificentno podpira. 1 Samo nekaj Številk! Dunajska občina daruje: za nemško šolo v Opatiji 10Ó0 K, za nemški Studentenheim v Celju 1000 K, za nemško šolo v Gorici 500 K, Slidmarki 5000'K, za nemško šolo v Lovrani 200 K, za nemški Studentenheim v Mariboru 100 K, za nemški Sltudente/nheim v Ptuju 300 K, ža. nemški Mädchenheim v Ptuju 200 K, za Deutsches Haus v Trstu 1000 K itd. 'Zla/ bojne nemške namene tedaj cela vrsta tisočakov. Dobro bi bilo, če bi slovenske občine posnemale Dunaj in ' v odgovor na te nemškonacionalne nagone požrtvovalno delovale za Slovensko Stražo! Absolventi meščanskih ,'šol so po' najnovejši odredbi kraljeve vlade na Hrvaškem oproščeni obrtne šole, ako po dovršenem osmem razredu stopijo kot učenci v obrt ali trgovino. Pasivna rezistenca poŠtnili uslužbencev. Praško glasilo poštnih in brzojavnih (uslužbencev poživlja poštne uslužbence, da se pripravijo na pasivno rezistenco. Vpliv modernega dela. Profesor Honghston v Dublinu je primerjal na mnogih slučajih duševno in telesno delo človeka ter je dognal sledeče: Dve uri duševnega dela odtegneta človeku toliko moči, kakor ves dan ročnega dela, kakoršnega opravljajo rokodelci. Zato morajo 'vsi oni, ki delajo samo z možgani, skrbno paziti, da menjavajo svoje duševno delo s telesnim, oziroma, da s!i privoščijo dovolj počitka, ter ohranijo tako pravilno ravnotežje med duhom in med telesom. Koliko knjig izide na leto? Na leto izide v Nemčiji 33.000, v Rusiji 29.000, na Japonskem 24.000, v Združenih severno-ameriških državah 11.200, v Angliji llj.000, v Italiji 10.900, na Francoskjem pa 10.400, v Svici 10.000, v Avstro^ Ogrski 7000, v se-vernih državah 6500, na Balkanu 4000, na Holands-vem 3700. na Španskem in Portugalskem pa 2700 knjig. Službena pragmatika. 'Ministrski] ? predsednik groi Stiirgkh, je sprejel dne 15. t. m. odposlance z-druženih državnih uslužbencev;, ki so prišli posredovat, da bi prišla službena pragmjatika čim prej v veljavo, vsaj tse pred božičem. 'Ministrski predsednik je izjavil, da je smatrati rešitev finančnega; načrta kot zagotovljeno, sicer pa], da politični dogodki sploh nimajo nikakega pomena. več na uveljavljenje službene pragmatike. Vlada, ustvari na vsak načiin predpogoje za uresničenje službene' pragmatike in jo popolnoma zagotovljeno, da possane Službena pra|g-Oatika dne 1. januarja 1914 z- veljavnostjo od dne 1. septembra 1913 pravomočna. To pomeni, da uveljavi vlada službeno pragmatiko tudi tedaj s 1. januarjem, če bi državni zbor ne rešil finančnega načrta tedaj tudi s § 14. Afera Wastian. „(Marburger Zeitung* poroča: Poslanec Wastian je vložil na mariborski občinski svet pismeno prošnjo, da se mu naj kot mestnemu podžupanu za nekaj Časa podeli dopust. Mariborski občinski svet je v svoji zadnji zaupni (!) seji prošnji ugodil. Lokalne železnice. Kakor poročajo listi, namerava vlada v jutrajšnji seji avstrijske zbòrniqe predložiti predlogo glede grajenja Hokalinih železnic. Ta vladna predloga obsega 94 železniških prog, katerih dolžina bi znašala 2102 kilometrov in bi stale 437 milijonov kron, od katerih bi prevzela vlada 287 milijonov. Med projektiranimi štajerskimi progami se nahajajo proge: Feldbach—Gleichenberig—Radjgpna, Ljutomer—Ormož in Polzela—Motnik—Domžale. Z građenjem osobito zadnjih dveh železniških prog bi se izpolnila stara in vroča želja 1 Štajerskih Slovencev. Mezdno gibanje v tiskarnah. V informacijo čitateljev podajamo v naslednjem nekaj kratkih poročil o mezdnem , gibanju v tiskarnah po drugih krajih: Na Kranjskem gospodari tekoči teden pasivna resistenca. „Slovenec“ in „(Slovenski Narod“ izhajata n... pr. v skrčeni obliki. Tudi po drugih deželah ' jo ali pasivna resistenca,, ali pa so dela že popolnoma ustaviljena. Na Moravskem in na Češkem že ne izhaja skoro noben list več. Tudi goriški in tržaški listi so začasno prenehali izhajati. Štajerski listi izhajajo sedaj še v nespremenjeni obliki, i istotako tudi dunajski veliki listi, pri katerih imajo stavci posebne tarife, ki še ne potečejo z novim letom. v Štajersku. Maribor., Orel vabi vse rodoljubne 'Slovence na božičnico, katero priredi v nedeljo, 'dne 21. t, m., v prostorih katoliškega pomočniškega društva (Lekarniška ulica). Na sporedu je: „(Mojstra Križnika božični večer“, igrokaz v dveh dejanjih. DijcfitaqSja božičnega drevesca, petje društvenega zbora, par šaljivih kupletov, igranje na glasovir, deklamacije in razne druge zabave. Božičnica ße vrši pri pogrnjenih mizah. 'Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina: !50 vinarjev za osebo,, dijajki 20 vinarjev. Blagajna se odpre ob pol sedmi /uri zvečer. Pozor! Ker je vstopnina primeroma nizka, prosiSmo p., n. rodoljube, da naklonijo telovadnemu odseku kot božičen darček preplačila vstopnine! Maribor. Zadnjo nedeljo je imel gospod dr. M. Slavič zanimivo predavanje o svojem potovanju v E-gipt. Občinstva je bilo iz raznih slojev veliko. Zato se je sklenilo, da bodo predavanja bolj pogosto. —' Prihodnje predavanje je torej že dne 28. t, m., zopet ob 10. uri predpoldne v Zadružni hiši Cirilove tiskarne. Slov. Bistrica. 'Vse zadruge’1 v okrajih Slov. Bistrica in Konjice opozarjamo na okrožni Zadružni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., v' hotelu „Avstrija“ v Slov. Bistrici. Začetek ob tretji uri popoldne. Ribnica na, Pohorju. Dne 21.. t. m. ima Mladeniška, zveza v Ribnici na Pohorju svoj redni mesečni sestanek. Fantje cele župnije, pridite vsi na ta sestanek! Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Gospod Kaučič, posestnik v Thsteniku, je dne 11. t. m. kidal gnoj iz hleva. Ravno v trenutku, ko vrže z vilami gnoj skozi vrata, prileti mimo hleva, triletni otrok, hčerkica njegovega sina, in on ga sune z vilami talko nesrečno v glavo, da se ubogi otrok zgrudi mrtev na tla. Ljutomer. Tukajšnje bralno društvo priredi na Štefanovo v prostorih gospe Kukovec dve gledališki predstavi: „Mlada pevka“ 1 in („Krčmar pri zvitem rogu.“ Slavno občinstvo se vabi kar najuljudneje, da se udeleži prireditve ! v najobilnejšem 1 številu. — Odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Da ! bi ostal trajen spomin na prelepo ohajano sveto in jubilejno leto o-hranjen tudi za bodočnost, so naš za lepoto hiše božje znano vneti častiti gospod r župnik Josip Weilxl dali vdelati na veličastnem pročelju naše krasne'župne cerkve veliko, umetno slikano gotiško okno s sijajnim znamenjem sv. križa in letnico 1913. Vse v večjo čast božjo! Sv. Frančišek Ks. ThkajŠnje ßlovensko katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi v nei-deljo pred novim letom, to je dne 28. t. m., v gostilni pri Martinovcu gledališki predstavi: ,„,Sanje“, moške vloge, in „Smrt pravičnega:“', ženske vloge. V-„itopnina po navadi. Domačini in sosedje uljudno povabljeni! — Odbor. Ormož. V zadnjih številkah učiteljskega glasila „(Dan“ izliva nam dobro znani mlečnozobi dopisnik kar cele golide gnojnice na našega Orla. Ta nezrjeli fant, kateri pač ne zasluži, da bi se z njim bavili, najbolje stori, ako je tiho, ker drugače bodemo izvajali konsekvence proti njegovemu šefu, kateri ga drži v svoji pisarni. V enem zadnjih dopisov v „Dnevu“ se celo neko kozo napada. Pač res, gliha vkup Strilla! Celje. (Raz strehe padel.) ’Tesar 'Siefan Gaberšček v Celju je dne 15.. t m. popravljal streho verande qeljskega južnega kolodvora. Pri tem se je neka deščica, za katero se je držal, j odtrgala in Gaberšček je padel tako nesrečno 1 pet metrov globoko na tla, da je zadobil težke poškodbe na glavi in na desnem stegnu. Dobrna. Ministrstvo ,za poljedelstvo \je dobrn-ski pašniški zadrugi naznanilo, da mora’ državno podporo za nakup dveh kmetij pri Sv, Joštu na Kozjaku za pašniške namene odkloniti, to pa zato, ker sta ti dve kmetiji predragi in bi zboljšanje istih, o-ziroma preustroja v pašniške namene, bila predraga in bi plorali zadrugarji primeroma preveliko pašniš-ko najemnino plačati. Ako se pa zadrugi posreči, dobiti ugodnejše pašnike v nakup, je pa, poljedelsko ministrstvo pripravljeno, 'odkazati državno podporo. Utemeljuje pa poljedelsko ministrstvo ta; svoj ukrep s tem, ker j,e po svojem izvedencu spoznalb, da je Dobrna v enem v živinorejskem In pašniškem oziru najbolj zanemarjenem okraju in zasluži prizadevanje pašniške zadruge popolnoma vsekako ‘ državno pospeševanje. Pri tej priliki je