Letna naročnina Din IV— Posamezna številka Din 2'— Oglasi po Dogovoru Dpravnišrvo in ured-nišivo: Ljubljana VII, št. 6!i tzbaja 15. vsakega meseca. STROJEVODJA SiraKouni lisi sfrajeuadij Kralj. Srbau, Hfuabu in Siauenceu LETO I. V Ljubljani, dne 15. novembra 1923. ŠTEV. 11. 1924. Strolevodski koledar! 1924. Ne oziraje se na težke denarne žrtve vsled omejenega števila svoiih članov, se je društvena uprava odločila izdati svoj lasten »koledar«, ki naj bi bil po svoji vsebini namenjen edinole strojevodjem In sorodnim tehničnim kategorijam na naših jugoslovanskih železnicah. Ta namen je društvena uprava z izdajo s> ojega prvega koledarja tudi dosegla. Naš kolesar je po vsebini največji in najbogatejši, od vseh cosedaj izdanih koledarjev na železnicah v Jugoslaviji. \ Vezan je v popolno platno v obliki zaklopnic, ter ima poleg svinčnice tudi predalček za shranjevanje potrebnih tiskovin. Koledar prinaša prvič v Jugoslaviji tolikanj željeno in prepotrebno tehnično terminologijo, z nad 1500 besedami v nemškem, slovenskem in srbohrvatskem jeziku, radi katere se bo sigurno oglasila kritika strokovnjakov, ki so do danes temu problemu polagali premalo važnosti. Povod k razvoju, jugoslovanske tehnične terminologije poda ravno naš koledar, kar si mora društvo šteti samo v čast, da ima v svoji sredi strokovnjake, ki nesebično delujejo za razvoj in osamosvojitev tudi v tem pravcu. Koledar prinaša tudi jugoslovansko železniško geografijo, ki bo mogla služiti vsem kategorijam na naših železnicah, Kot podlaga za poduradniške izpite, ker službenih navodil v tem oziru nima nihče na razpolago. Koledar prindša dalje poročilo o lokomotivskem in voznem parku, kar je za tehnične kategorije velevažnega pomena tudi pri izpitih. Koledar prinaša tudi najvažnejša mednarodna tehnična določila, ki smo jih Jugoslovani doslej v železniško strojni službi težko pogrešali. Koledar ima tudi zelo obširen izvleček Iz določil nove službene pragmatike v slovenskem jeziku, kakor'tudi pravilnik o premijah za vse v poštev prihajajoče osebje. Že samo ta vsebina, je dovolj obširna in radi zanimivosti edina, ki narekuje nabavo koledarja vsakomur, ki mu je na srcu tehnični razvoj in lasten dobrobit na naših jugoslovanskih železnicah. Koledar prinaša tudi katoliško in pravoslavno razpredelnico koledarja, ki je letos izenačena, ter je naš koledar gotovo jedini te vrste. Dalje tudi prinaša zgodovino ustanovitelja strojevodskega stanu George Stephensona, različne važne zabeleževane tabele, ki jih v slovenskih koledarjih dosedaj nismo imeli; kakor pregled voženj in izvršene službe, tabelo za družinske podatke in navodila za prvo pomoč v nezgodah itd. Dalje različne matematične tabele, ki morejo služiti, kot podlaga za nadaljni razvoj tudi vsem sorodnim teh-" ličnim kategorijam. Dalje prinaša koledar, zanimivosti o različnih sistemih železniških zavor in njih glavnih sestavnih delih in njih razširjenosti, matematične podatke oporabi gradiva pri različnih strojih, poštne določbe itd. Tudi organizacija našega društva je v koledarju podrobno opisana, ter so imenoma navedeni vsi funkcionarji in zaupniki društva ima tudi prazen papir za najpotrebnejše beležke. Tovariši Strojevodje: Vsebina koledarja tudi popolnoma odgovarja zahtevam vaših kurjačevy ključavničarjem in delovodjem v železniških kurilnicah in delavnicah, tako da je treba samo dobre volje in ničesar več, za razširjenje koledarja. Vsebina sama vabil Vsebina doslej nima konkurence! Cena koledarju je 20 Din s poštnino vred, ki napram drugim koledarjem gotovo ni predrag. Ponovno opozarjamo na izvleček iz nove službene pragmatike in pravilnik j premijah. Tovariši Strojevodje! Da bo tudi materijalna stran koledarja dosežena, na delo za razširjenje, lastnega koledarja! Delajmo za čast in ugled našega stanu! Uprava. Parna kondenzacijska turbinska lokomotiva. Splošno je znano, da parna lokomotiva slabo gospodari z toplotno energijo, ki jo ji nudi premog ali drugo gorivo. Mno-več toplote gre na vseh straneh, v peči, v kotlu, skozi dimnik itd. neizrabljene v zrak, ki bi se jo lahko porabilo. Toda loko-motivski kotel še ni tako izopolnjen, kot bi to bilo želeti. — Upoštevajoč to važno dejstvo in primerjajoč mnogo bolj ekonomično delovanje štabilnih parnih strojev, moramo ugotoviti, da je vsak boj lokomotive na paro maiouspešen že napram električni lokomotivi, ki zajema pogosto energijo iz kalorične centrale. Tembolj je ta boj brezuspešen napram električnim lokomotivam, gnanim po vodno električnem toku — te se parna lokomotiva ne reformira in izboljša. Kot nujna in povsem utemeljena posledica slabe ekonomije parne lokomotive z gorivom je, da se vsaka uprava boji tako velikih izdatkov na gorivu, ko je osobito premog drag in nam je povrh tega znano, da ga v nekaj stoletjih ne bo |Več mnogo, da bo tedaj vedno dražje. Zato se pojavljajo vedno pogosteje glasovi, ki zahtevajo vpeljavo elektrikčnega pogonskega načina železniških vlakov. Energijo naj pa daje v prvi vrsti voda s svojim padcem in v drugi vrsti premog ali kako drugo sredstvo (nafta, benzin itd.). Naravno je zato, da ima že v današnjih dneh parna lokomotiva zelo težak boj z cenejšo električno svojo sestro. Zato gre vse stremljenje pristašev parne lokomotive za tem, da se napravi tudi ta v najvišji meri gospodarska v ustroju in pogonu. To je vzrok razvoja parne lokomotive v zadnjih letih. Pri parni lokomotivi imamo sledeče, iz ekonomijskih ozirov važne dobe razvoja: 1. Stephensonova doba; 2. Izum in vpeljava zveznega ali kom-peud-sistema; 8. Preureditev lokomotivskega kotla za pogon z pregreto paro; 4. Pregrevanje kotelne vode; 5. Preustroj izpušne lokomotive v kondenzacijsko. O prvih štirih dobah nam je znano, da spopolnjuje druga prvo, tretja drugo in četrta tretjo ter da je napram Stephenso-novi lokomotivi, lokomotiva z Schmidtovim pregrevalcem in podgrevalcem kotelne napajalne vode do 43 % gospodarnejša na gorivu in tudi na vodi porabi mnogo manj. Vendar pa je dosedaj na lokomotiv-skih parnih kotlih še nikdo ni poizkusil tudi delovanje kondenzacijskega ali z drugimi besedami: izrabiti potom kondenzacije že izrabljeno paro namesto, da se jo spusti vzrak ponovno za delo. S tem bi se kotel napajal samo z čisto kondenzirano vodo in bi vsako nasedanje kotlovca odpadlo. V izgubo gre namreč na pari samo ono, kar uhaja skozi neodstranljive poduš-nosti na kotlu, na kondenzatorju, napajal kah in varnostnih zaklopnikih. Vse to bi bilo v redu in se da namestiti, kar se tiče prostora in profila na vsaki lokomotivi. Toda če se že vpelje kon-denzačno delovanje lokomotivskega kotla, se s tem bistveno izpremeni tudi parni stroj sam. Točni poskusi so dognali, da se lahko računa pri batni kondenzacijski lokom otivski mašini na kak uspeh v gospodarskem oziru le tedaj, če delujemo v valjih s polnitvam ^ 1 8 do 10 %, kar dosedaj v lokomotivsk n obratovanju skorajda ni še bilo vporab' 'ono. V to svrho je potreba ogromnih valjev, si jih ni mogoče spraviti v okvir prečnega nakladnega prereza, ne-glede na to, da sedanja lokomotivska krmila pri tako majhnih polnitvah niso zanesljiva. Tudi zvišanje polnitvenih odstotkov na 15—20% in vpeljava kompoudnega delovanja ne odstrani tega zla, ker nastanejo pri vpeljan ju po -i vsega še tako močne batne sile, da o e s takim strojem ne da speljati. Zato se je odločil generalni ravnatelj dr. Zolly, da zapusti ba sistem pri lokomotivi in vpelje tudi p ‘'omoti-vah parno turbino. S tem je 'slveno izpremenje-na cela situacija, mnoge težkoče se zmanjšajo ali celo popolnoma odpadejo. Tudi je uvedla turbine prvi bistveni razloček med Stephensonovim strojem in seaanjo lokomotivsko gradbeno tendenco. Mnogo poskusov z to lokomotivo, ki so imeli kot posledico marsikatero predrugačenje in zboljšanje navedenega projekta, je pokazalo, da se da z turbinsko lokomotivo doseči krasne rezultate, ki bi jih z običajno betno lokomotivo ne mogli nikoli doseči. Pokazalo se je, da znaša prištede-njc na gorivu proti najboljši betni 4v djni pregreti lokmotivi 30—36% v gorivu, poleg tega pa je velikanske važnosti tudi to, da se turbinski kondensat lahko zopet takoj porabi, ker je brez oljnate primesi in ga tedaj ni treba čistiti, medtem ko je kondenzat valjne lokomotive vedno oljnat in potreben čiščenja. Ker se pri turbinski lokomotivi voda tudi predgreva, se prihrani nadaljnih 14 do 16% na gorivu, tako da lahko trdimo o turbinski lokomotivi, da je za polovico cenejša od valjne. Pri tem pa postoji celo cenejša od današnje električne lokomotive. Medtem ko potrebuje električna lokomotiva 4940 kolorij KS/ur o, jih porabi tubinska kondenzacijska le 4850 KS/uro, pajal, oboje menjaje. — Poleg tega je njegova skrb posvečena tudi zelo važni napravi v dimnici — ugaševalni cevici z pipico. — Fer stroj deluje z vso silo v kla- / nec ni pihalniško ustje, zoženo pred nastopom vožnje v klanec, je izpuh močan in marsikatera iskra, ki bi drugače obležala na dnu dimnice — zleti kljub mreži Skozi dimnik na prosto. Zapeljevalna zmožnost isker iz lokomotivskih dimnikov je znana še preveč in o škodi, ki je bila že povzročena po na ta način nastalih požarih, bi lahko poročali marsikaj. Zato pa trna kurjač nalogo, da pri močnem delovanju stroja večkrat pomoči v dimnici nabrane iskre in jih ugaša; s tem zabrani marsikatero nesrečo po požaru. Princip vožnje v klanec je tedaj: polno pare, zadostno vode in previdnost v manipulacijo z nadomeščanjem goriva in vode v kotel. Ogenj in voda sta si itak sovražna elementa in če jih pustimo, da nkratu vplivata slabo na kotel — ne nastane nič dobrega iz tega. Toda tudi zrak je v prevelikih množinah neljub gost v peči, ker hladi po nepotrebnem temperaturo peči m prehlaja ogenj. Pravi kurjač bo vsekdar le najmanjši čas kuril, da pride temmanj mrzlega zraka v peč. Po prevozu klanca in po daljših dveh postajah vodoravne proge se bližamo večji vodni postaji, kjer ima naš vlak postanek nekaj minut. Kake 4 km pred to postajo se začne precej močan padec 20°loo. Mnogokrat se je že opazilo, da je tudi tukaj manipulacija napačna. Malokateri kurjač pravilno računa z progo z ozirom na paro in vodo. Navada je od vseh kurjačev, da drže v kotlju zelo visoko vodno stanje, višje od normalnega. Posledica je, da ima vedno preveč vode in ne more napajati tedaj, ko bi rad. In tako se pogosto dogaja, da pri prehodu iz vodoravne proge v padec začnejo takoj pihati varnostni ventili takoj, ko je strojevodja zaprl ravnalo. Zakaj? Ker kurjač ni pazil na progo. Bližajoč se padec je prav dobro videl, da mu manometer kaže poln obratni tlak, kjer je le delovanje stroja in s tem poraba padca manjšala v zadostni meri parno Končino in tlak v kotlu. Ako bi bil on računal s tem, da bo tlak v padec 20(70o začel voziti itak sam vsled lastne teže in da bo strojevodja zaprl regulator, bi bil on tik pred nastopom padca malo napajal in pihanje ventilov bi izostalo — ako — bi bil lahko napajal. Ker pa je imel vsled svoje nepazljivosti že na vodoravni progi preveč vode — in to zlo, izparevanje pa se vrši naprej in posledica tega je, da uhaja para neizrabljena pri varnostnih ventilih na prosto. — Kuril je zastonj, oziroma za prazen nič — premog bi bil tudi lahko prihranil, tako pa delo zastonj in nobene premije. Naš kurjač je drugačen mojster. Ko smo bili pred padcem, je stroj sicer se de- lal z polno močjo, toda parni pritisk je kazal le 12.6 atm. Mirno opazuje kurjač strojevodjo, ki mahoma zapre regulator. In ta čas je kurjač počasi odprl napajalni pri-stroj in brez pihanja zoklopnikov brzimo po padajoči progi — izgubili nismo niti pare, prihranili mnogo. Toda medtem, ko mi premišljamo o pravilnosti kurjačevega napajanja, je on že dalje od nas. Zaprl je pepelniški loputi, vzel ognjeni kavelj in prav neusmiljeno izločuje v peči žlindro in pepel. Neusmiljen za žlindro in pepel, mora biti usmiljen z pečjo. Previdno stega po rešetki upoštevajoč že višje omenjena osnovna pravila o ognju v peči, o varovanju prehlade cevne stene itd., o uhajanju zraka itd. Ogenj je izčistil in ga lepo znova opremil z gorivom. Medtem pa je strojevodja zopet razširil pihalnikovo ustje in na postajo pripeljemo z zadostno paro in vodo, brez pihajočih ventilov in drugih nedostatkov. (Sledi konec.) . Razno. V Ameriki so zgradili v zadnjem času za Cheasepeake aud Ohio železnico ogromne Malletlokomotive, ki imajo 2X4: spojene osovine. Celotna ogrevalna ploskev teh velikanov znaša 650 m2, tedaj trikratno ploskev naše lokomotive 380 yrste. Kako močni so ti stroji, izvira iz tega, da razvijejo do 3900 konjskih sil in znaša njih vlečna sila 52.000 kg ali Škrat toliko, kot pri naših običajnih strojih vrste 170. Parni tlak znaša 15 atm., premer kotla 2.4 m, premer 4 valjev 575 mm. Kotel ima 280 vrelnih in 60 dimnih cevi, površina rešetke 11.4 m2. Dolžina cevi je 7 m 320 mm, teža stroja v službi 252 ton, ad-hezijska teža 221 ton. V Ameriki je seveda gradnja tako težkih lokomotiv mogoča, ker oni pritisk ni omejen na 14.5 tone kot pri nas, temvč znaša že delj časa 30 ton. Najstareiša proga na svetu je 1. 1825. zgrajena ter veže mesti Stokton in Dar-lington. Danes tvori ta proga del angleške severovzhodne železnice ter je po po statističnih podatkih prepeljala do danes 1.561,000.000 potnikov. Pri tej ogromni množini ljudi, ki je slična številu prebivalstva na zemlji, se do danes ni nobenemu vseh teh potnikov na tej progi kaj pripetilo. Proga do danes še ne zaznamuje nobenih nezgod. Mimogrede bodi omenjeno, da je zgradil progo slavni George Stephenson, otvoritveni vlak pa je vozil prvi strojevodja na svetu, sin Robert Stephenson kot mladenič 23 let. Kaj je kalorija? Če hočemo segreti gotovo količino vode, ki ima navadno zunanjo toploto, da zavre — porabimo goto- vo množino toplote, kije odvisna od množine snovi, ki se jo segreva, od toplote, ki jo ima. Toplotno množino merimo ravno tako kot recimo dolžino. Kot enoto za merjenj toplotne množine smatramo kalorijo, to je ono množino, ki je potrebna, da se segreje 1 kg vode za 1 stopinjo. Ako imamo tedaj 1 kg vode od 0 stopinj in jo hočemo segreti za 100 stopinj, porabimo za to delo 100 toplotnih edinic ali kalorij. Kotel, ki obsega 2 m! prostornine, t. j. 200(1 kilogramov rabi, rabi za dosego vrenja na prostem 2000 X 100 kal. ali 200.000 kalorij. Če bi pa hoteli segreti isto množino do vretja pod 5 atmosfer, moramo doseči 151 stopinj in znaša potrebna množina 2000 X 151 ali 302.000 kalorij. Kaj je zračni tlak? Vsem je znano, da obdaja našo zemljo zrak v približno 70 do 75 kilometrov debeli plasti. Zrak je plinaste sestave, ima odlično lastnost raztezanja in napolnitve vsakega praznega prostora na zemlji. Ker ni brez teže, tišči z njo na zemljo. Vendar pa zračne teže ne čutimo in jo tudi ne moremo čutiti, ker nas od vseh strani obdaja in se vpliv ene strani uniči po učinku vseh nasprotnih strani. Če pa n. pr. iz kake na eni strani zaprte steklene cevke izsesamo z ustmi zrak iz nje, čutimo, da nam se ustnice pritrde na cevno ustje. To je posledica zraka, ki sili v prazno cevko. Ker so mu ustnice na potu, tišči nanje. Žane: Spomini. Vreme je bilo lepo, službe sm bil prost in jesensko solnce me je vabilo šetat v naravo. Toraj palico v roke in hajd na plan. Uberem jo okoli Rožnika v Dravlje h Kovaču na mako. Bil je delavnik, tudi ni bilo gostov, pač sta v enem kotu sedla dva stara možakarja, ki sta pobožno svoje iaifce vlekla in se smjala kužetu, ki je po sobi zadnje muhe lovil; videlo se jima je, da sta to dva vpokojenca, dva veterana. Ko vstopim, pozdravim in se vsedem k sosednji mizi, naročim merco. vina, klobaso in kruh; dovolil sem si luksus, saj je bilo šele 5. v mesecu. Ko v božjem strahu zav-žijem prineseno, sem hotel malo novine čitati, ker je le dobro, ako se človek malo pouči, kaj je po svetu novega, 'saj pametnega se tako ra^en po-smrtnic, inseratov in borznih poročil malo čita. Stranke se' prepirajo med seboj in vsaka hvali svoje ideje, kakor berač svojo malho, pa kaj se hoče, se pač čita, kar pod roke pride. Sežem po časniku, ki je visel na kluki, ves označen, da so muhe na njemu promenirale, kar znači, da ga domači malo — ali nič ne čitajo. Saj na deželi med tednom tudi časa ni, dostikrat so celo nezadovoljni, ako med tednom gosti pridejo, ko imajo polno dela. Potopim se torej v časnik in hočem citati, »A ga še en lirkelc prnesem, zdej mam glih čas,« mi zadoni na uho. »Ja kajpada, samo za enega nisem tako daleč prišel.« »No, pa ga še nama pu prneste, gre obenem,« se oglasi eden od tistih starih dveh možakarjev.. >Ja Franci, bo preveč,« pravi drugi, >mesec je še dovh.« >A, kap«, pravi Franci, »saj je šele petega, pa za ta gnar se ta stara na ve ne. Sem tam en šporherd popravu, pa en kluč sem naredu, tku, de sem dobu za en liter, ga bova pa skp spila, bo bi tekmi.« »Ja, veš, pravi drugi, »jest mam tud še enga , kovača skritga, ga mam še, ksem biv na velesejmu za paznka, pa sem enga not švorc spustu. Mpa jest diugkrat zajnga dav.« »Mej duš, :, reče Franci, »kam smo penzjonisti pršli, da mprma na stare dni namest penzjon v mir uživat, pa stare peči in lonce tlikat, za vali-tarje hodit, al pa paklce nost, če češ, da kakšn krajcar za en nrklčk dobiš, hudič, pa pravja ma-smurar v penzjon, pa s kuker en berač, morš zme-rej za tiste boge groše tehtat, zdej k' sa mal pr-maknil, pa misija, de sa buh ve koga dal, pa saj srna tud zaslužil, če sma ene 30 do 40 let na ma-šin prgaral. Kar zjokov b se od žalost krucinezar, pa kaj se če, kar je, pa je. Živ jo Franci, le dejva ga.« Nehote sem, skrit za časnik, ta pogovor poslušal. Zanimat sta me začela ta dva stara možakarja že zaradi tega, ker sta mi po poklicu stanovska tovariša, a mislim si, da moreta biti to dve stare korenine še iz predvojne dobe, ker jih jaz niti po imenu ne poznam. Radoveden, kaj bodeta še povedala, se držim naprej za časnikom. »Micka, še en četrt, prosim.« »Pa še nama pu, nej bo kar ček reče sedaj drugi. »Pepe, prov maš,« reče Franci, »sej gnarja tku nama na drug svet jemal, se saj za teh par soldov nov noben kregov, če umreva, kar bo tud treba, mama pa ferajne, a boš zastonj plačvov.« »Res je tko,« prav Pepe, »živjo Franck« In polagoma se je možakarjema jezik omehčal. Jaz odložim časnik in prisedem k njima, brez da bi se predstavil, s pripombo, da mi je dolg čas, ni za stvkr bolj pokrepit, naročim liter vina, da ga skupaj spijemo. »A jej, to so bli časi,« se oglasi spet Franci, k smo v Trst pa v Reko vozil.. Res dolga je bla iz Lblane v Trst pa nazaj, pa kaj, k si v Trst pr-šov, s se najedu pa napiv za male krajcarje, pa tiskrat je krajcar še kaj zalegu, pa s lohk za cev mesc nakupu ole, rajž, kofe, prmezan in drugo, pa je vse skp komaj 3 do 4 goldinarje koštal. »Mej duš,« prav Pepe,« v Iblan je še po sneg smrdel mi sma pa iz Trsta že solata nosil, mi eizenponarji smo ja bli že sit, kje v Iblan šele rast začela. Kku so se pa Iblančanom sline cedile, k sem po cest solata nesu, jest sm jo pa še.nalaš tku nesu, da jo je vsak vidu.« »Orka fiks,« povzame zopet Franci besedo, »sma pršli zjutrej z gemištm v Trst, pa sma šli v fišhale, za en groš pohanh rib pa na biga, pol pa h dalmatincu, tam sma naredi kakšn mar-jaš, al sma pa po firkelc šnopsal. Ta mlad, pa tud marskakšn star, so jo pa včash v star mest ubral. Tku smo včash do obforta pr dalmatincu sedel pa kvartal iii pil, oh, a je blo hdu prot Lblan vozi zaspan pa mačkov.« »Pa suh,« hudomušno pristavi Pepe, » ober-ležečah smo pa na puf udari. Tam je pa vsak rajš vera zataju, koker da ne b notr šov. Pa se je po zim tud prlegl, k te je burja čez Gabrnk prepihala, ena fraketa al pa en črn kofe z rumom.« »Pa pred, če sma ga v Trst kaj polomil, ni nobedn nč zvedu, ni nobedn pošt prenašov pa de-nuncirov, to smo skp držal, ta star pa ta mlad, kt ribniški koš. Zdej pa mende, pred ko s doma, gspudi vse vedo, kaj se če, druh čas, druh Idje, pa ta neumen telefon.« »Men je kr hdu,« reče Franci,« k pravja, da na vozja več v Trst pa v Reka, preklet poientarji, de so mogl vse požrt, pa mi je zadnč one pravu, no kku se mu že reče, pa naj bo kdur če, de preklet cviljo Tljani, kdr burja čez kras rjove, prov jim je, požre naj jh, kua sa pa sm hodil, kdo jh je pa klicu, orha malora, kua pa misijo, de je naš ivras Neapi, Kaj. l'a b bli doma pr svojn pomarančah pa lemonah ostal. Al sa mislel, da bodo lukaj pisKe jeai, pa sa se prkiet urezal, ravu tku makarone pa puienta natepavajo, k doma. Včash vidja kakšnga zajca pr Sežan at pa pr Divač čez polje letet, pa b že rad imov, da bi »eviva Italija« upov, preklet makako, va ramengo.« »Hudič, pa te oštje, sta narbolš kolnam vozjo, pa kukr je mal burje, pa nkamor ne pridejo, mi sma se pa s samim trifailerjam matral. Veš Pepe, tku sem jezen najne, na te polentatigre, da b jh v en cainvircgar nabasov pa ustrelu, al pa b vsakmu 12 col dovh žebl v glava zabov, maladeta, orka figura!« V sveti jezi je mož s pestjo po mizi udaril tako, da je svoj kozarec prevrnil in kužek, ki je zraven njega, truden od lova za muham na klopi dremal, je od straha iz klopi padel in jo je cvileč iz sobe popihal. »Fiks lavdon, s pa jezn najne,« reče Franci. »Kaj na bo, pred s saj kašn glaž dobrega dalmatinca dobiv, pa tku nznosn dragu ni blo, zdej pa na morš v Trst, na morš v Reka več, vse je preč; prekleta vojska. Oh, kar jokov b se, k se spovnem, majhn pred šem v penzjon šov, sem še ta stara v Trst pelov, k so ble fige zrele, pa sva šla na plača Grande tam pr mol S. Karlo, pa sva počakala, da je damfar iz Kapodistrie pršov, komaj sa ble ženske z jerbasi dol, sva bla že pr nih, in sva se fih najedla, da je blo en vesele, no, sm si mislu, ta stara le najej se jih, k si jih tku želela, pol sva šla pa h dalmatincu na ta novga. K sma se pol zvečer z postcugam preke Iblan pelal, je pa začel moja ta stara po trebuh klat, k se je tku fih najedla, tku da sm mogu v Divač k lampistu Andrejcu po tropinovc letet, pa ni ni blo sam zavl ta stare, tud jest ga biv rad. Pa kaj čem pravt, k je vse mini, nimaš fih, nimaš dalmatinca, oh vse je minul, zdej maš figo, če jo sam nardiš, al pa če t jo ta stara pokaže, če ji za kašne kronice rečeš.« --Kes je žalostn,« reče Franci ves potrt, »kaj se bova čez lahe jezila ,dejmo rajš na ta jeza pit! Živjo! Veš, ampak dobr je pa le blu, k sma pr trafikah u vrstah stal pa na tobak čakal, de smo ga pol taljanskim švercarjem predajal, sam prhitr sa nam ta kšeft frdirbal. Zdej pa ni nobenga kšefta več, de b r -k za kašn firklček zaslužu, to je dobr, de so nam penzjonistm mal prmknil, č ne b mogl fektai it. Jest sem že tov na Brezje začet hodt. Pa tud pred je blo fajn, k je biv še taljansk vin v Iblan, s šov na pu litra je blo 12 krajcarjev, pu klobase pa en kruh, pa še ni blo 20 krajcarjev, a dons kamr se obrneš, spod kovača ne zležš. A dobr se m le zdi, da smo prej, k je blo še cen, da sma si tistkrat si kaj prvošil, k se dons na morina.« < »Ampak, tem se opleta,« se oglasi zopet Pepe, »k so pred šparal, p' niša od življenja .nč imel, in zdej tud nč nimaj ., pred, k bli lohk živel niša hoti in dons ko b hoti pa na moreja. Na enga firarja se spovnem, k je zmiram reku: »fantje špa-rajte, šparajte, da v te na stare dni,, kej imel!« Dons ma pa glili tolk ’•* mi, mi sma saj nekej od življenja mel, on pa ač! Le dejmo ga, na zdravje!« »Bejž no bejž,« pravi Pepe, »je biv to kašn živlenje, z mašine na postla, s postle na mašina, če je pa kad iv, je pa kupu ta nar bol trda cgara, da je hi dovh gorela, de ni žeplenk nucov. Mi smo šli saj mal med Idi v mest, mal na plac, pa ne sam zavol solate, sma tud mal kuharce pregustiral, orka tuj, ko b bla ta stara vedla, še solate ne b bla marala.« »Pa te je le enkrat fest obrala, k so te zatožil, de s z ena šmirov,« reče Franci. »A, pejd, pejd, sam fovš gobci, k ni tla z imim govori, me je pa pr tastar fertajflov. Sej s ti tudi v Rek k list ta debel kuhare pod okn hodu, pa te je polila, to pa nč ne poveš, ha, ha, ha.« »Molit nihc,« pravi Francel, »ampak to so bli še časi, vejo gspud,« reče proti meni in jezik se mu je že malce zaletaval, »to so bli še časi vam povem, dalmato po 28, kofe po 90, rajž po 22 ta buli, fest punce, slivovka po 6 krajcarjev fraketa, oh, kr zjokov b se človk, k se spovne.« »Kaj boš nek na to mislu, kar je blo, je blo,« se odreže Pepe, »stara sva že, pa še na pokora nisva mislna, spima pa pejma, tma se že dela, če ne boja pa ta stare spet godrnale.« »Micka, plačat, pa prov lepa hvala gspud, k ste za en litr dal, se še za druge prporočava, če spet skp pridema, derlaubaja, kdu pa sa, če smem prašat?« »N. N., strojevodja,« predstavim mojo malenkost. »O hudimana,« se začudita oba, »tud mašin-firar, seve še mlad, pa ste naj poslušal ,kku sva slare spumine pregrevala. Ampak čas so bli pa le, k jh ta mlad ne poznate. Veja, k sma še v Trst, pa v Fiuma vozil, v St. Peter sma zmeraj h Kovač hodil, pa je biv tud ta nar bolš vin, al pa v Post ojn pr Zakotnik, sma dbbil krače po 12 krajcarjev, da je biv kr en vesele, pa v Borovnic k apnene ta čas k sma voda jemal, je vsak letu na ena slivovka, pa je bla tud kapica, še cela ura je iz grla po gavtročcah dišal, skoraj vsak je mogu švorc uzet, pol so pa na Preserje prov laufat pustil, tku de je marskteri feirehokn al pa šloken-šaufla zgubu. Al pa v Steinprik pri ta starm Mozarji smo pa rospratelne dobil, de je kr čez taler dol visu, pa dobr cvičk. Buh mu daj dobr ta starm Mozari, sej je že davnej umru!« In spet bi bila zečela z novega stare čase hvaliti, pa sem opomnil, da moram proti domu, ker je treba spet v službo. »No ma pa skp šli, k sma kolegi in mahnil smo jo proti Ljubljani. Možakarja sta precej nesigurnih nog stopicala poleg mene in še vedno hvalila stare čase, ta stare rešpektarje in gospode, hitro nam je čas minul, naenkrat smo bili med prvimi hišami. Končno je začel še Franci peti: »Zdej pa še ne grema dam .. .c »Kaj, ti še ne greš dam,« se naenkrat začuje ženski glas, »borna videl, klada pjana, se zdej pride dam, dve ure že čakama z večerja, tebe pa od nobenga konca, k terga s pa spet nahrulu, de s se naliv, sam s tko suh.« »Gspud kolega, vam predstavlam moja bolši polovica, to je namreč moj regementskomando in finaneministerium, ampak veja, ta ma namazanga, ta ma kocine na zobeh!« »Klanjam se gospa!« »Lahko noč,« mi ona zagodrna in Franci dobi eno v rebra z besedami: »gor sem sprav stare!« Pepe jo je med tem tudi previdno popihal, češ, da se tudi čez njega ne vlije kaka ploha. Jaz jo maham naprej in pot me pelje mimo stanovanja, katerega okno je bilo odprto in cul se je krepki ženski glas: »Tud enga kluča m na boš naredu več, pa tud šporherte navš hodu flikat, -saj vse požreš, nobenga krajcarja na prinesš dam, vse le skoz r-u po- ženeš, sram te bod, pokora stara, jaz pa moram s tem bogm penzjonom za vse skrbet.« »Ja, veš mama, sam na en firklc sva tla jt s Franclnom, pa je prsedu en mlad kolega, pa je za en liter dav, in tku sma mal klepetal, drgač b biv že zdavnej doma.« »Kar tih bod, kaj sevš zgovarjov, saj vem, kakšn ste, in za naprej spravi, kukr de b mov smola na rit, namest de bi biv drugem za vzgled, jh pa še zapeluješ.« Tako in enako se je slišalo, ko sem bil že daleč od okna stran. Šel sem naprej in nehpte se mi vrine misel: »le pimo ga zdej, k smo ledig pa frej« in na ves strah jo zavijem h Keršiču in zatopljen v čašo vina, premišljujem, kaj me še čaka in napravil sem skklep, da bodem na merodajnem mestu prosil, da v litanije tudi uvrstijo: »Hudih žen, reši nas o Gospod!« Iz organizacije. Zagreb juž. žel. Kurilnica je imela svoj sestanek strojevodij dne 13. oktobra t. L, na katerem je poročal predsednik podružnice tov. Jan o konferenci strojevodij v Zagrebu, ki se je vršila dne 7. oktobra t. L, na kateri so poročali delegati iz centrale Beograd. Podružnica je enoglasno pritrdila izvršenemu ujedinjenju vseh strojevodij države SHS. Predsednik je poročal nadalje o konferenci strojevodij v Ljubljani, ki se je vršila dne 9. oktobra t. L, na kateri je bil končnoveljavno sprejet zapisnik ujedinjenja, sestavljen dne 23./IX. 1923 na kongresu v Beogradu. Z radostjo se je vzela na znanje na tej konferenci izrečena zaupnica predsedniku društva tov. Dežmanu, kakor ostalim delegatom, ki so se udeležili kongresa v Beogradu. Nato so se razpravljala razna stanovska vprašanja za kurilnico Zagreb, kakor dodelitev stalnih kurjačev, spremenitev voznega turnusa, podraženje hrane v železniški kuhinji, na katera je dajal predsednik gotova pojasnila, ter je bilo sklenjeno v prvih dveh zadevah posredovati v Zagrebu, za drugo pa naročiti centrali, da posreduje. — Podružnica je sklenila tudi odposlati pismeno zaupnico irr zahvalo predsedniku društva tov. Dežmanu za uspešno delo v korist strojevodij. — Pri slučajnostih so se obravnavala še razna personalna vprašanja, na kar je tov. Jan zaključil lepo uspeli sestanek z pozivom, da naj bo prihodnji sestanek tudi,tako dobro obiskan, dotlej pa na delo! Maribor. Tu se je vršil dne 19. oktobra t. 1. širši sestanek strojevodij, na katerem je bilo navzočih 65 članov-strojevo-dij. Poročal je tov. Dežman iz Ljubljane o novi službeni pragmatiki, potom katere so strojevodje mnogo dosegli. Tolmačil nam je posamezna določila pragmatike in dajal na različna vprašanja pojasnila. — Obravnavale so se nadalje razna stanov- ska in lokalna vprašanja, posebno ona, o neizplačanju zaslužene kilometraže in premije. — Na sestanku se je tudi sklenilo odposlati pozdravno brzojavko generalnemu direktorju Boro Popoviču v Beogradu, vznak zahvale, da je kot referent službene pragmatike, tako uspešno branil koristi strojevodij. — Želimo si še več takih sestankov in poročevalca iz Ljubljane. Zagreb juž. žel. Na kvanrednem se-sstanku, ki se je vršil dne 26. oktobra t. L, obravnavala so se razna stanovska vprašanja, ter so vsi navzoči tovariši posegli v debato. Sestanek je vzel z velikim veseljem dopis društva na znanje, ki naznanja, da društveni koledar prinese toliko potrebno tehnično terminologijo. Predsednik je poročal o novem turnusu, ki se je napravil in upeljal na intervencijo zagrebških strojevodij, ki vsaj deloma zadovoljujejo na skrajšanju službenega časa. 0 prihodnjem sestanku pošljemo zopet pismeno poročilo, ki se ima vršiti v najkrajšem času. — Na sestanku se je nabralo 25 Din za tiskovni sklad, ki jih v prilogi pošiljamo. Pošiljamo obenem seznam naročnikov koledarja in naslove vseh tovarišev članov. Prihodnjič kaj več. J. Za štrajkujoče rudarje so darovali: Kurilnica Ljubljana državne železnice 182 dinarjev. (Opomba: Doslej nabrani denar 695 Din in 5800 N. A. kron smo izročili proti potrdilu in pogoju, da morajo biti s podporo iz te svote obdarovani člani vseh obstoječih rudarskih organizacij, ter da dobimo imena obdarovancev na razpolago, kar bomo svoječasno poročali. — Danes izkažano vsoto smo odposlali pod istimi goji. — Kurilnica Zagreb 280 Din. — Vsed darovalcem najiskrenejša hvala! Vse tovariše, ki jim je razvoj društva in njegovo kulturno stremljenje res na srcu, prosimo, da podprejo društveno knjižnico z naklonitvijo primernih knjig. Gotovo se najdejo knjige v podsrešjih in zabojih, ki za domačo porabo ne pridejo več v poštev ali so ostale v pozabljenosti, društvu bi pa le koristile. Zberite, kar doma lahko pogrešate in pošljite upravi društva, četudi so nevezane. Nabirajte knjige, pri svojih znancih, sorodnikih, prijateljih in sosedih, gotovo lahko računate na uspeh. Imena darovalcev knjig bomo sproti objavljali. Društvo je izdalo koledar za leto 1024 za katerega je treba založiti veliko vsoto. Da bo društvu ompgočeno takojšnjo poravnavo vseh nastalih računov, kakor za tisk, vezavo in drugo, prosimo vse zaupnike in posamezne člane, da takoj nabirajo naročnike in pobirajo 20 Din za komad v naprej, da pridemo do potrebnega kapitala. Zaupniki, člani! Storite vse, da bo kole- dar razprodan in naročnina poravnana. Koledar nudite in agitirajte med kurjači, ključavničarji, delovodji, inženjerji, ker vsem tem kategorijam je koledar prilagođen. Priporočajte ga tudi privatnikom tehnične in zavarovalne stroke, ker jim je jugoslovanska tehnična terminologija ne-obhodno potrebna. Nudite ga tudi vsem dobaviteljem, ki oskrbujejo železnice z različnimi materijali, tudi njim bo naš ko ledar dobro služil. Skratka, širite koledar, nabirajte naročnike in naročnino. — V s« brez izjeme na delo! Prvi koledar naj nam pokaže, koliko bo mogoče računati z izdajo koledarja za leto 1925. Vsak član stori svojo dolžnost do društva in do samega sebe! Na delo! LISTNICA UREDNIŠTVA. V zadnjem poročilu o 401etniei tov. Dober-leta, se nam je vrinila njeljuba pomota. Tako se naj glasi pravilno, da je z virtuoznostjo spremljala pevca na glasovirju gdč. Slugova. Cveteroročno igranje na glasovirju smo občudovali v gospodični Adi Štajerjevi in ne Olgi Ravno tako popravljamo, da je gospodična, ki je otvorila ples z jubilantom, bila stara 18 in ne 10 let. Naj nam oproste čitatelji in ravno tako ljubke gospodične, če smo jih pomotoma prekrstili in po starosti prenizko cenili. Gospodičnam pa kličemo, na skorajšnjo svidenje pri enaki prireditvi. Vse cenjene naročnike, ki smo jih tirjali za poravnavo naročnine, pa so isto že poravnali, obveščamo, da se nam je radi tehnično upravnih ne-prilik urinila pomta, ter naj nam blagohotno oproste. Za tiskovni sklad so darovali: Tov. Kastelic Jože, strojevodja, Novo mesto 20 Din, tov. Jan Al., strojni nadziratelj, Zagreb j. ž. 5 Din, tov. Čuk Iv., strojevodja, Brod n. S. 10 Din, tov. Koprivec Fr... strojevodja, Brod n. S. 10 Din, tov. Homovec Fr., strojevodja, Brod n. S. 5 Din, tov. Rakar Iv„ strojevodja, Brod n. S. 10 Din, tov. Bergant Al., strojevodja, Zagreb j. ž. 5 Din, tov. Šešek Jože, strojevodja, Ljubljana d. ž. 20 Din, tov. Dečman, Jos., strojevodja, Zagreb d. ž. 10 Din, tov. Flajnik Ivan,, strojevodja, Zagreb d. ž. 10 Din, tov. Rekef Ivan. strojevodja, Ljubljana d. ž. 10 Din; skupaj 115 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala! Za društveno knjižnico je daroval tov. Jan, strojni nadziratelj, Zagreb j. ž. tri dragocene knjige. Lepa hvala! Tovariši posnemajte! \m Mi Ljubijai Vil, [elovlka c. 82 se priporoča za izdelovanje čevljev po meri Zmerne cene ! Postrežba točna! Popravila se sprejemajo.