Stev.
TRST, sreda iO. avgusta IdiO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob Mdeljablfe' praznikih rt 5., rtponedeljkih efe 9. zjutraj.
Ponamičiie it«T. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini. Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-* micj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in uto2ljivo v Trstu. =====
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč l
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varefialaa aa nedeljsko ltiuj« „EDINOSTI" stane: %m eelo Isto Kron 5*30, h pol Ista Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica === Giorgio Galatti štev. 18. ===== Po5tno-hranllnI?nl račun 3t. 841 652. TELEFON St. 11-57.
9D7A innun nnCTI vojakov je bilo ubitih, pet vojakov in en
DKZOdnuNc UE5TL p* ranje^hiatika
Obletnica kronanja Pija X. j TR0Y£S g {JJf^ se med 5 uro 4
RIM 9. Povodom 7. obletnice kronanja min. in 5 uro 40 min. aviatiki Lindpaintner, papeža Pija X. je bila danes v sikstinski Legagneux, Obrin in Leblanc dvignili v zrak, kapeli slovesna služba božja, katere se je da ^ izvršili etapni polet v Nancy. Wey-vdeležilo 18 kardinalov in ves diplomatični mann in Manetz sta se nekoliko zakasnila, zbor, med diplomati je bil tudi španski di-|ker sta se nekaj pokvarila njuna apa-plomatični zastopnik Gonzales in vsi go- i rata
spodje španskega poslaništva. Nadalje se je t NANCIJ 9. Leblanc in Obrin sta se udeležilo siovesnosti mnogo členov ruskega spustila na tla ob 8. uri zjutraj. Lagagneaux plemstva in izredno veliko povabljenih go- 0b 11 uri 10' predpoludne. stov. Papež obdan od svojega dvora, se je PARIZ 9. Aviatik Lindpaintner je bil v slovesnem sprevodu podal s sikstinsko vsied slabega funkcioniranja motorja prisi-kapelo, v kateri je imel pontifikalno mašo1 ijen izkrcati se v Vassy-ju. kardinal Merry del Val. Pel je pevski zbor	TURČIIA
sikstinsko kapele pod vodstvom maestra i _ . .	A «.
Perosija. Po slovesni maši je papež podelil j BoJ med inu vojaki in turško apostolski blagoslov. Nato se je podal v j svoje privatne sobane. Sv. Oče je vsprejel \ danes mnogo čestitk, tudi od strani ino- lek grških vojakov je pri Domineikonu pre-zemskih vladarjev. Papeževe garde so bile | koračil turško mejo. Prišlo je do boja v gala-uniformi.	; med obmejno stražo, ki je dobila potrebna
Španska	i °Jačenja. V boju, ki je trajal tri ure, je bilo
vi - j ubiiih pet grških vojakov. Nato so se umak-avari, .j. ^ me.-0 j^a	strani sta bila dva
iilc no__^ ...
moza lahko ranjena.
Nakup dveh oklopnjač.
obmejno stražo.
SOLUN 9. Petnajst mož močan
odde-
SAN SEBASTIANO 9. Junte v 3iscayi, Alavi in Guipuzcao so sklenile nadaljevati propagando, da se osnujejo junte za obrambo katolicizma po vsej Španski. Izvoljen je generalni svet za organizacijo velike manifestacije proti vladi. Mirno je sedaj vse.
Nesreča na železnici.
SAN FRANCISCO 9. Med San Frančiškom in Santa Rosa je osebni vlak trčil skupaj v neko lokomotivo. Pri tem je bilo 13 oseb ubitih. 12 pa ranjenih.
Dr. Crippena ne izročijo Angleški ?
LONDON 8. Dr. Crippen trdi, da je ameriški podanik in ga radi tega ne morejo izročiti. Ako se ta trditev uresniči, se potemtakem ne bo proti njemu vodil proces v Londonu.
Atentat na new-yorškega Župana.
CARIGRAD 9. „Jeni Gazeta" potrjuje, da je prejel turški poslanik v Berolinu nalog, da kupi dve nadaljni oklopnjači cesarskega tipa.
Napadi Druzov.
CARIGRAD 9. Listi so priobčili brzojavko sirijskega valija, da so Druži dne 3. t. m., ko so napadli tri vasi Haurana, ubili 59 oseb. med temi 6 nemohamedancev in 12 žensk. V Carigradu se nahajajoči beji Druzov so pozvali Druze, naj se podvržejo vladnim četam.
Sultan na izletu.
slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam pojasniti stališče, katero ona že veliko let zastopa in na katero naj bi se tudi njene male in velike sestre po Slovenskem postavile. Če tudi se namreč slovensko zadružništvo, osobito posojilništvo vobče lepo razvija, je vendar opaziti sem ter tja, da se vtihotapljajo v našo zadružno organizacijo velike napake. Naj nekatere naštejemo : Ker smo nasprotniki vsake slovenske strsr*« rrske politike, s katero se Slovenci, žalibog, sami sebe uničujemo, zato smo tudi nasprotniki, ako snuje v majhnem ozir. tudi v velikem kraju vsaka politična stranka svojo posojilnico. Taki zavodi običajno nimajo v sebi življenjske moči, pospešujejo le strankarsko politično in osebno sovraštvo in bodo životarili le toliko časa, dokler jim zadružne zveze, katerim pripadajo in ki so jih ustanovile — velikokrat iz politične na-gajivosti — ne odtegnejo v preobilni meri naklonjene denarne zaloge.
Napaka je, ako se ustanovlja tudi ena sama zadruga v premajhnem kraju in ako se jej odmerja le preveč majhen delokrog, kar se je zgodilo tudi že na Slovenskem po nekod. Enako je škodljivo, ako se vodstvo zadruge izroča nesposobnim, neizobraženim ali nepoštenim rokam. Nasledki takega postopanja so se bili pokazali žalibog že pri mnogih zadrugah, zlasti nedenarnih, ki so morale vzeti žalosten konec — s pomočjo sodišč.
Največjo napako pa so storili Slovenci na zadružnem polju s tem, da so se politične stranke z zadružništvom okrepčale in da se še vedno z zadružništvom okrepčati trudijo.
Pred 40, 30 in celo pred 20 leti so Slovenci snovali zadruge, osobito posojilnice, edino le z objetivnega, nestrankarsko-političnega stališča, t. j. zgolj radi narodnogospodarske potrebe. Storili so to tisti
CARIGRAD 9. Sultan je napravil vče- Slovenci, ki niso pripadali nobeni politični raj z angleško specijalno misijo, velikim ve- stranki na Slovenskem, dasi ste obe zdaj zirjem in ministrom za unanje stvari izlet na veliki politični partiji že takrat obstali. NEW-YORK 9. New-yorški župan je | Marmarskem morju. Specijalna komisija je (Vendar se takrat še niste tako sovražili.)
Opaziti se je pa že takrat moglo, da konservativna (tako se je takrat „klerikalna"
da imajo
bil danes, ko je hotel na parniku nemškega Lloyda „Cesar Viljem Veliki" odpotovati v Evropo, težko ranjen s strelom iz revolverja. Atentator, ki ga je neki Lloydov uradnik pobil na tla, je bil aretiran. V tre-notku, ko je bil izvršen atentat, seje župan z nekaterimi osebami sprehajal na krovu ladije. Kroglja je prodrla v levo stran glave.
Glasom zadnjih poročil je župan že umrl za rano. Gaymor je nameraval v svrho odpočitka potovati mesec dni po Evropi.
NEW-YORK 9. Napadalec se imenuje Julles Gaer. Bil je čuvaj mestnega pristaniškega urada. Rekel, da je izvršil zločin, ker da ga je župan pripravil ob kruh. Županu Gaymoru so radi njegovih temeljitih reform ponovno pretili.
Velik štrajk v New-Yorku.
LONDON 9. „Times" poročajo iz New-Yorka; V tovarni plaščev štrajka doslej 70 tisoč delavcev. V New-Yorku ni v eni obrti štrajkalo še nikdar toliko oseb. Tudi 21000 krojačev štrajka in pričakuje se, da prične tekom tedna štrajkati se 45.000 krojačev. V new-yorš'<ih sladkornih čistilnicah štrajka 2000 mož.
Mina ubila deset oseb.
SOFIJA 9, (Bolg. brz. ag.) Ko so včeraj ženijski vojaki prirejali mino, ki so jo mislili prižgati povodom slavnosti nekega polka, je ista nenadno eksplodirala. Devet
PODLISTEK.
Žensko srce.
Spisal Paul Bourget — Prevel V. B.
„Tatova žena sem !* To sem si vedno ponavljala od one ure in potem skozi vseh osem let v bridki osamelosti svoje duše... Osem let sem nosila ime, ki je vzbujalo v rr.sri srd in
gnjus--osem let sem delila stanovanje
in Iuksus z možem, ki sem ga zaničevala in prezirala! Osem let sem' bila madam Andry, ki ste jo poznali Vi, — resno in tiho — podobno živemu kipu srčne zado-Toljnosti. Toda če bi bili mogli v tem srcu čitati, v tem srcu, ki se ga je smatralo za tako resignirano, ako sem sedela pri kakem paradedineju in se razgovarjala s svojim miznim sosedom o tisoč stvareh parižke konverzacije, tedaj bi jih bil gotovo obšel strah pred kaljo silnih, bolestnih, da, revolucionarnih idej, ki so dozorevale v njem
sinoči odpotovala.
Brno 9. Danes predpoludne je v tukaj- | zvaia) stranka ni rada videla, šnjem mestnem gledališču monter Anton slovenski nekonservativci take uspehe na Siegl Čistil in pregledaval električne naprave,! zadružnem, osobito posojilniškem polju. Da pri tem je pa po neprevidnosti prišel v tj se §e ona kakor politična stranka okrep-stiko z električnim tokom, močnim 2000 £aia jn tudi ona pospešila narodno-gospo-voltov, ki ga je ubil.	'darski napredek, poprijela se je z vso
Lvov 9. Bakteriologična preiskava od-:vnemo zadružništva in je imela pri tem padkov obeh trgovinskih agentov v Podwo- j velikanske uspehe, ki jih je pa le to malo ka-loczyski, ki sta dne 7. t. m. umrla obsum-;|ji0f da jej je bilo pri njenem preurnem in Ijivih pojavih, je podala negativen vspeh. No- j prestrastnem delu tuintam večkrat kaj spod-beden ni bil bolan za kolero.	! letelo — na škodo neveščim in zapeljanim
Petrograd 9, Bivši predsednik dume 'ljudem. Kljubu temu se je konservativna Gučkov je izpuščen iz trdnjavske ječe. — slovenska stranka s pomočjo zadružništva Kakor znano, je bil Gučkov radi dvoboja s jn drugih faktorjev, katerih nočemo nava-knezom Urusovom obsojen na enomesečno: jati, tako zelo okrepčala, da jej ni moglo
ječo.
Malaga 9. V tukajšnji livarni se je pripetila eksplozija, vsled česar so bile štiri osebe ubite, 22 pa ranjenih.
Slovensko zadružništvo.
Slovensko zadružništvo ne sme biti v službi strankarske politike!
Centralna posojilnica slovenska v Krškem razpošilja to-le okrožnico:
Okoliščine so napotile „Centralno posojilnico slovensko" v Krškem, ki je najstarejša zadružna zveza na Slovenskem in v Avstriji edina zadružna zveza z neomejeno zavezo, da si dovoljuje s to okrožnico
od dne do dne... Jaz, prijatelj moj, mislim, da najnevarnejša nesreča, ki more zadeti mlado, odkritosrčnost strastno ljubeče bitje je, ako mora trpeti krivico! '1 a krivica, katero sprejema oni, ki ima navado sam delati krivico, kot nekako neizogibno povračilo, — ta krivica zadene mlado bitje, kateremu se nepravica gabi, v najnižjo glo-bočino njegove duše. In če je to krivico zakrivila cela družba, tedaj je to strašna preiskušnja, ki lahko zaobrne in spremeni celo življenje mladega bitja.
Teh par besed tvori okrajšano zgodbo moje moralne drame — tajinstvene drame, katere rešitev je poznal in proklel vsakdo.
. Začetek te redke krize datira od onega dne, ko sem se prepričala o tajni infamno-sti gospoda Andrya.
Zajutrkovala sva kakor navadno, skupno in on je naenkrat vstal in šel lahko, ves srečen in triumfalno iz sobe, za svojimi kupčijskimi opravki. — Ne vem, čemu sem stopila k oknu svojega salona, iz katerega je bil razgled na dvorišče našega hotela, in gledala za njim, kako je vstopil v kočijo. Konj se je postavil na zadnji nogi in potem je voz oddrdral...
škodovati veliko nagajanje napredne („liberalne") stranke, ki je iz političnega kljubovanja veliko let v blato gazila to, kar je prej ona tako toplo in z vspehom priporo-čevala.
In v najnovejšem času smo pa videli zopet čudež, ko se je „napredna" stranka zopet z vso vnemo poprijela istega zadružništva, za katero malo prej ni marala; poprijela se ga je pa največ s tem napačnim namenom, da bi svojo stranko zopet okrepčala.
Ker je nastalo tekom let toliko slovenskih posojilnic in drugih zadrug, pokazala se je potreba tudi zadružnih zvez, kakoršne so že imeli Nemci, Čehi. (Na tem mestu naj pripomnimo, da se na Nemškem in Češkem
V tem trenotku mi je prišlo na misel, da je ves način življenja tega moža samo od družbe vsprejeta laž, in da je to prešlo tudi na-me, in da je sedaj in da bo sploh za vselej tudi moje življenje samo laž; kajti životarila bom ob njegovi strani, delila njegovo nepravo čast, igrala vlogo žene j tega nepristno Častivrednega moža tudi še naprej, ne da bi le nekaj od vsega tega, j kar bom delala v izvršitev te sovraštva vredne naloge, odgovarjalo mojim željam in mojim sanjam.
In tako bo vedno z menoj; nikoli se ne izpremeni. — —
Tega nisem zaslužila!
Premišljala sem o tem na vse načine z grozoto v duši; in videla sem seže vnaprej pahnjeno v trajno komedijo družabnih dolž-nostij. Ko se mi je hipoma jasno razkrila ta neovržna in neizpremenljiva podložna služ-benost, sem sklenila vršiti to nalogo s ! samozatajevanjem, kar je bilo gotovo pa-'metno. Zaobljubila sem si, pretavati svet in 1 svojo usodo, kakor tava nuna po- dvorišču j . samostana; to se pravi: zatopljena sama !va-se, ne zahtevajoča ničesar od tega, kar :me obdaja in ne pričakujoča česa od na-
zadružništvo ne ločuje po političnih nazorih.) Najstarejša (kakor „društvo", a ne kakor „zadruga") zadružna zveza bi bila ona v Celju. Ona ima velike historične zasluge za slovensko posojilništvo, kajti lahko in po pravici se trdi, da je v Celju tekla zibeljka slovenskega posojilništva. Ta zveza se je trudila veliko let, zlasti dokler ni prevzela zadružne oblike, da je glede, nesrečne naše slovenske politike stala nad strankami. V novejšem času pa pospešuje tudi ona strankarsko-politično, takozvano liberalno strujo, kar jej škoduje na ugledu in utegne tudi materijalno škodo prinašati. Tako moramo z žalostjo opazovati, da so vse zadružne zveze nn Slovenskem, če ne direktne, pa vsaj indirektne pospeŠevateljice strankarsko-političnih tendenc na Slovenskem. Od štirih velikih zvez, ki so dobile koncesijo za nadzorstvo, pospešujeta dve (1. ljubljanska in goriška) klerikalno, dve (2. ljubljanska in celjska) liberalno politiko, kar škoduie pravemu in dobremu političnemu razvoju Slovencev in kar tudi dotičnim zvezam in ^jih članicam ni v korist. To pripoznava celjSKa zveza sama (morda že prepozno), ko piše v svojem glasilu od junija 1910 besedno tako-le : Politika skozin-skoz nadvladuje naše zadružne organizacije. Tako smo še zaostali, da v gospodarskih vprašanjih ne odločajo praktični gospodarski oziri, temveč čisto navadna, iz poli-tično-strankarskih motivov izvirajoča boj-kotna načela. Ako še nismo dovolj zreli, da rešimo narod iz tega močvirja, tedaj naj obstoje zveze še vnaprej. Enotna denarna centrala pa je že mogoča, to priznava vsakdo." In „Slov. Narod" od 20. junija t. I. pravi: „Rodoljubni Slovenci že zdavnaj vprašujejo, zakaj se cepimo tudi na gospodarskem polju? Zakaj posojilnice po malih vaseh, zakaj po dve v eni vasi ? Tako nima nobena potrebne moči." (Do tega spoznanja so prišli „liberalci". — Kaj pa „klerikalci", ki so enako grešili ?) Vrhu tega je tako gospodarstvo, oz. podpiranje izven zveze stoječih ali v zvezo ne spadajočih zavodov in drugih faktorjev zoper zadružni zakon, po katerem bi morale vse zadruge (in seveda tudi zvezne zadruge ali zadružne zveze) pospeševati le gospodarski (ne pa stran-karsko-politični) napredek svojih zadružnikov.	(Zvršetek pride.)
Italijanske provokacije.
To, kar so te dni vse natvezali italijanski listi svojim čitateljem o prepovedanem izletu v Pulo in o dogodkih, ki so s tem v zvezi, presega že vse meje. Italijanski listi govore o slovanskih provokacijah. Provokacije ? Kaj ? Katere ? Ali je provokacija to, da je hotelo par tisoč naših delavcev napraviti izlet v Pulo in obiskati tam svoje rojake in brate - sotrpine ? Tu so bili Pado-vanci, ki so prišli obiskat svoje tržaške sonarodnjake. Mi se nad tem nismo spod-tikali in Trst je ostal, kakor je bil. Prišli so Ljubljančani v Trst. Italijani so nas pustili pri miru, smatrali so Ljubljančane kot goste in Trst se zato ni podrl. Ali bi se bila podrla Pula, ko bi bilo prišlo minulo nedeljo v Pulo par tisoč Slovencev in Hrvatov iz Trsta? Ne, gotovo bi bila Pula tudi še danes v vsakem in tudi v narodnem oziru to, kar je bila, tudi ko bi bilo tam minulo nedeljo nekoliko tisoč slovanskih gostov. Ravno tako gotovo pa je tudi, da bi bili tudi puljski Italijani, zaslužili marsi-kako krono od izletnikov. Italijani s svojo gonjo proti izletu torej ne le, da niso sebi v
slednjega dne. In v sanjarijah in s čitanjem dobrih del sem dolgo časa uresničevala ta ideal samozatajevanja.
Oblačila sem se povsem gladko in priprosto; govorila sem monotono, ne da bi razkrivala svojih misli, — in se nasmihala, ne da bi se v kaki liniji mojega obraza kazal obup moje duše...
Bila sem zagrnjena nuna med luksu-som in veseljačenjem.
Toda narava nam je dala žarečo in neukročeno dušo, ki jo moremo obdržati v miru prav tako malo, kakor svoje telo. Dasiravno je bila eneržija, ki sem jo uporabljala za samoobvladovanje, velika, je vendar vsklila na dnu moje duše želja po sreči, želja, ki je nisem mogla nikakor premagati, in ki je v gotovih trenotkih izbruhala v neznosno obupnost nad leti moje mladosti, ki so bežala, bežala da se ne povrnejo nikoli več in ne da bi mi kaj prinesla. Kakor vsa molčljiva bitja, sem se zadušila tudi jaz z zadržavanjem čuvstev; in skriti vihar se je vzdignil tem silneje, ker ni dobival svobodne poti na zunaj.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« St. 220.
V Trstu, dn® 10. avgustu 191#.
etičnem oziru ničesar koristili, temveč so si v gospodarskem oziru zelo škodovali. Ali ta prepovedan izlet v Pulo ne ostane niti v bodočnosti brez daljnih težkih posledic. Prva ta posledica je za 15. t. m. ■ameravan izlet reških Italijanov v Pulo. Vlada je prepovedala izlet tržaških Slovencev v Pulo, ona mora prepovedati tudi izlet reških Italijanov istotam. Povdarjamo mora prepovedati, zakaj isti razlogi, ki so veljali za prepoved izleta tržaških Slovencev, isti razlogi veljajo tudi za prepoved izleta reških Italijanov v Pulo. Vlada, oziroma politična oblast je prepovedala izlet, ker so tako hotele razne c. in kr. eksce-lence pri puljskem pristaniškem zapoved-ništvu in graškem kornem poveljstvu. Ta razlog more veljati za vlado in njene organe na znotraj, a ne more veljati na zunaj, ker se politiška oblast v svojih avtonomnih ukrepih pač ne more sklicevati na veto vojnih oblasti, ako noče igrati vloge smešne karikature. Ako bi pa tudi naše oblastnije bile pripravljene igrati vlogo marijonet v „gasperlteatru", tedaj tega ne morejo utemeljiti v svojih odredbah, ki se morajo opirati na zakonske določbe, ki ne poznajo ne veta kakega admirala, ne onega, kakega kornega poveljnika.
Politiška oblast se torej toliko radi svojega dekora, kolikor radi zakona ne more sklicevati na veto faktorjev, katerim ne pritiče v njene ukrepe prav nikake inge-renca. Ona mora torej najti kak vsaj navidezen razlog. Ta navidezen razlog pa more biti le ta, da ne bi mogla sprejeti odgovornosti za vzdrževanje javnega miru in reda. Državne oblastnije so torej s prepovedjo izleta tržaških Slovencev v Pulo se vstrašile italijanskih pesti.
Naravna posledica tega jc, da se morajo bati pa hrvatskih pesti, ako bi prišli v Pulo reški Italijani.
To pa povsem opravičuje v veliko večji meri, ker, kakor znano, ako bodo začele odločati pesti, bodo vedno Italijani oni, ki bodo tepeni.
S tem torej, da je oblast prepovedala izlet v Pulo, je napravila zelo slabo uslugo Italijanom, ker bo prisiljena v bodoče prepovedati tudi vse italijanske izlete, proti katerim bomo vložili mi svoj veto. ako ne bo hotela dati sama sebi spričevala pristranosti. Ako državna oblast ni bila v stanu čuvati Slovencev in Hrvatov pred italijanskimi palicami in bokserji, ne bo čuvala niti Italijanov pred slovanskimi pestmi. Ako hočejo Italijani nas ovirati v našem svobodnem gibanju, naj nikar ne mislijo, da bomo mi mirno gledali in držali roke križem. Mi jim bomo vračali z bogatimi obrestmi. Kakor ti meni, tako jaz tebi. — Mi sprejmemo z veseljem rokovico, ki nam je bila vržena.
Italijani pa se bodo še bridko kesali svojega nepremišljenega čina. Z Italijani pa se bo kesal še kdo drugi. A takrat bo že prepozno.
Hrvatska kriza.
—C.— Vsled poziva „stranke prava", da se iz koaliranih strank osnuje nova stranka, ki bi bila sposobna za vsprejetje vlade, je prišla hrvatska kriza na mrtvo točko. Zabeležiti moremo le jedino dejstvo, da so vsi listi koalicije, kakor tudi vladne ».Narodne Novine" pozdravile ta dogodek. Kakor poročajo privatno iz Zagreba bo ustanovitev te nove stranke precej težaven porod. V koaliciji (ki faktično ne obstoji več), iz katere bi se imela ustanoviti ta nova stranka, sta dve struji. — Ena je za odločen nastop proti Tomašiću. a druga za TomaŠiča. Pa tudi v srbskem samostalnem klubu sta dve struji: Medaković-Popovićeva in ,Srbobranova'. Prva grupa je za Tomašiča, druga proti. Naprednjaki stoje za sedaj na strani. — Oni čakajo, da se nova stranka osnuje in po tem šele odločijo na svojem glavnem sestanku, da-Ii vstopijo v novo stranko ali ne.
Ban Tomašič čaka mirno na rezultat ustanovljanja stranke. Če bo ta nagibala na njegovo stran, se bo pogajal žnjo. V nasprotnem slučaju pa hoče — kakor smo privatno obveščeni — presenetiti z novimi volitvami še prej, nego bo nova stranka konstituirana.
Dobri sad, ki ga je rodil pakt koalicije s Tomašičem, je pa vsekako razširjenje volilne pravice. In to bo TomaŠiča motilo, če stopi v volilno borbo samostojno in s svojimi ljudmi.
Edini politik, ki je vse te posledice predvidjal je bil Supilo. To treba priznati, da-si z druge strani ne tajimo, da je bil način, kakor je Supilo nastopil proti svojim dosedanjim zaveznikom in prijateljem, nekoliko odijozen.
Morda se tudi motimo. — V vsakem slučaju pa nam bližnja bodočnost razreši te
dvome.
ZAGREB 9. Pogajanja, da bi se združile koalicijske stranke v deželnem zboru v enotno stranko, nadaljujejo. Voditelj hrvatskih poslancev iz Slavonije Neuman je prišel na poziv bana včeraj sem in imel več ko dve uri trajajoč razgovor, tekom katerega se je podrobno razpravljalo o politi— škem položaju. Dr. Neuman je izjavil, da je pripravljen se udeležiti konference politikov, katero skliče ban v kratkem. Deželnozbor-ski klub stranke prava je poveril štirim svojim članom, da se pogaja z napredno
jstranko glede vstopa v enotno stranko. — : Kakor hitro bo znan sklep napredne stranke, se obrneta obe stranki na člane avtonomnega kluba, da se odločijo glede vstopa v enotno stranko. Na to se začne z izdelovanjem programa, ki je v glavnih potezah že napravljen.
Konstituiranje nove stranke se bo vršilo, kakor se čuje, okoli srede prihodnjega meseca. Nova stranka vstopi glede svojega programa z banom v dogovor.
Reskript o razpustu sabora podpisan.
DUNAJ 9. Dopisnik „N. Wiener Tag-blatta" poroča iz lšla od 8. t. m.: Vladar podpiše bržkone še danes odlok o razpustu hrvatskega sabora, ki so se mu v začetku hoteli izogniti toliko ban Tomašič, kolikor ministerski predsednik Khuen-Hedervary. Za sedaj ne bo nikake avdijence, ker je nepotrebno, da se predloži vladarju ponovno poročilo o položaju v hrvatskem saboru, ker je grof Khuen-Hedervary že na svoji zadnji avdijenci podrobno poročal kroni o položaju v Hrvatski.
IŠL 8. Ministerijalni svetnik Unkelhau-ser se vrne nocoj preko Dunaja v Budimpešto s cesarjevim reskriptom, v katerem se z navadno formo odrejuje razpust hrvatskega sabora. _
Češki klerikalci in vladna veČina.
„Hlas", organ čeških klerikalcev na Moravskem, nastopa proti glasovom, ki so javljali, da bi bila ta stranka pripravljena stopiti v vladno večino. Omenjeni list piše, da so češki klerikalci sicer za parlamenta-riško vlado, in zato, da bi češka delegacija ali v celoti, ali po večini sodelovala na kakem bloku.
Poprej pa, nego bi stopila v vladno večino mora vedeti, kake koristi bi nastale iz tega za dežel« in narod.
Za Čehe se ne izplača, da bi pristopili v večino samo zato, da bi vladi in državi pomagali na noge z dovoljenjem novih davkov.
Celjski sokolski zlet leta 1910.
Manifestirajmo dne 14. avgusta z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo na eni najvažnejših postojank — v Celju — naj-Ijutejši boj z janičarji lastne nam grude. — Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bo ta najpomembnejša slav-nost, kar jfh je priredilo slovensko So-kolstvo !
Španija in Vatikan.
Izjave španskega poslanika Ojede.
Iz Pariza poročajo: Gospod Ojeda, španski poslanik pri Vatikanu, ki je od svoje vlade odpoklican iz Rima, se na svojem potovanju v San Sebastiano nahaja v Parizu. Poslanik je vsprejel zastopnika „Ma-tina" in mu dal sledečo izjavo: „Diploma-tični odnošaji niso prekinjeni. Pretrgana so le pogajanja. Moja vlada me je poklicala v San Sebastiano, toda poslaništvo pri Sv. Stolici obstoja naprej pod veljavno overovljenem poslovodjem.
Ta ima nalog, da prisostvuje vspreje-mom diplomatičnega zbora, in kar Še ni znano, da se udeleži obletnice kronanja Pija X., v torek 9. t. m.
Jaz odpotujem v San Sebastiano, da se posvetujem tamkaj z ministrom za vnanje stvari in vsprejmem njegova naročila.
Dnevne novice.
Novi avstrijski zakon proti dvoboju. Z Dunaja javljajo: V novem avstrijskem načrtu proti dvoboju je zanimivih odredb, ki dvoboj znatno onemogočajo. Po tem zakonu se bo zaprlo vsakogar, ki je obdolžen dvoboja. Oni, ki pozove na dvoboj in oni, ki poziv vsprejme, bo kaznovan zaporom od enega tedna do enega leta in globo 10.000 K. — Ako je imel dvoboj pogoje : boj do skrajnih mej, tedaj se kazen odmeri na 6 let in 20.000 K globe.
Dalmatinski deželni zbor bo glasom vesti z Dunaja, sklican na kratko zasedanje za 20. sept.
Dalmatinske železnice. — „N. Fr. Presse" poroča, da se je v ponedeljek vršila v ministerstvu železnih konferenca glede dalmatinskih železnic. Na Dunaj je dospel tudi ogrski trgovinski minister in posetil avstrijskega ministra železnic. Konference so se udeležili avstrijski in ogrski delegati, ki so razpravljali razna viseča železniška vprašanja, med temi-v prvi vrsti vprašanje dalmatinskih železnic. — Ogrska vlada želi, da bi se načrt železnice Knin— Ogulin spremenil, kajti prvotno projektirana proga da bi bi bila zelo težavna in predraga. —
Politična amnestija. Kakor poročajo z Dunaja, bodo povodom 80-letnice rojstva cesarjevega pomiloščeni vsi politični zločinci. Večina pomiloščenih bo v Hrvatski, Slavoniji ter v Bosni in Hercegovini.
Mila sodba za vojaške begunce. — Pred dobrecinsko garnizijsko sodnijo se je vršila minuli ponedeljek razprava proti 18 huzarjem, ki so pobegnili radi zlostavljenja od strani stražmojstra. Huzarji so bili obsojeni vsak v osemdneven, a kolovodja v enomesečen zapor. Proti strazmojstru je uvedena preiskava.
Gorki hoče nazaj v Rusijo. Iz Pe-trograda: Neki Gorkijev prijatelj pripoveduje da bi se Gorki zelo rad povrnil v Rusijo in da je prosil rusko vlado, naj mu dovoli povratek v Rusijo. — Gorki je v svoji pro-nji obljubil, da ne bo več sodeloval v nobeni revolucionarni akciji. Gotovo je, da vlada izpolni Gorkijevo željo.
Egiptovski narodni kongres. V prihodnjem mesecu septembru se bo baje vršil v Parizu egiptovski narodni kongres. Bivši voditelj glasila nacijonalistov „Lewa", dr. Momsur efendi Rifaat se je podal v Pariz, da ukrene potrebne priprave.
Belg.'jski kralj Albert obišče v prvi polovici septembra bolgarskega carja v Sofiji. O tej priliki bo kralj prisostvoval tudi velikem vojaškim vajam, ki se bodo vršile med 3. in 8. pehotno četno divizijo v južni Bolgariji.
Na jubilejnih slavnosti v Cetinju
bo zastopal carja veliki knez Nikolaj Nikolaj evič.
Ruske investicije v Mongoliji. Kakor poročajo iz Petrograda, namerava Rusija izvesti v Mongoliji več novih velikih investicij. V prvi vrsti hoče Rusija zgraditi več novih železnic in vodnih potov, da dobi tako v svoje roke ves gospodarski vpliv.
Potovanje kralja Petra v Italijo. Iz
Belegagrada poročajo: „Politika" je zvedela da se kralj Peter povrne iz Ribarske Banje 23. avgusta. V Belemgradu ostane 20 dni, nato odpotuje v Italijo posetit italijansko kraljevsko dvojico.
—	c — Odkritje Mihanovičevega spomenika. — Minulo nedeljo je bil slavnostno odkrit spomenik pesniku „Lijepe naše domovine", Antonu Mihanoviču v Klanjcu, kjer se je rodil, živel in umrl. Na svečanosti odkritja je bilo do 8000 ljudi. Spomenik je izdelal umetnik Robert Frangeš-Mihanovič, vnuk pesnikov. Spomenik je izdelan v bronci in je položen na podstavo od rdečkastega mramorja.
Za carjevo varstvo v Friedbergu.
Iz Frankobroda o. M. poročajo: Major-domski urad darmstadtskega dvora je objavil v Friedbergu proglase na nemškem, francoskem in angleškem jeziku, v katerih opozarja, da odslej naprej ne bo mogel nihče več v grad ali njega bližino.
Severnoameriški kapital v turški Aziji. Iz New-Jorka javljajo: Govori se, da hoče skupina kapitalistov v New-Jorku investirati sto milijonov dolarjev za gradnjo železnic v turški Aziji. Te železnice bi služile za izkoriščanje rudnikov in petrolejskih studencev v dolinah Kurdistana, Evfrata in Tigrisa.
—	c Japonska odpoveduje trgovinske pogodbe. Japonska vlada je odpovedala vsem državam trgovinske pogodbe. — Tozadevna nota je že predana našemu ministerstvu zunanjih stvari; ob enem se v tej noti naglaša, da je Japonska pripravljena z našo monarhijo stopiti v dogovore za sklep trgovinske pogodbe.
Protijaponsko gibanje v Koreji. Iz Harbina brzojavljajo, da se protijaponsko gibanje v Koreji čim dalje bolj razširja. Raznim že obstoječim tajnim društvom se je sedaj pridružilo novo zelo razširjeno društvo, ki žuga s terorističnimi atentati vsem Korejcem, ki stopajo v odnošaje z Japonci, bodi da sklepajo ž njimi pogodbe, vstopajo k njim v službo, se ž njimi ženijo ali možijo itd. ______
Domače vesti.
Beseda brez ovinkov celjskemu „Narodnemu Dnevniku". Celjski „Narodni Dnevnik" sicer hudo podaja ljubljanskega „Slovenca", ali, kar se tiče načina v polemikah, mu je veren učenec.
Potajuje, če je treba, tudi solnce na nebu, in — se spravlja na posamične osebe.
Te metode se je povsem neženirano poslužil v svojem odgovoru na naš nedeljski članek, v katerem smo s konkretnimi dejstvi podali ilustracijo politične morale Italijanov in fiksirali tisto „etično višino", na kateri stoje naši narodni nasprotniki.
-Apostrofuje namreč dr. Rybara in dr. Gregorina takole:
„Ako smo slabi in ako se nam dela krivica, ne smemo po izgledu svojih nasprotnikov postati falotje. Ali ni tako, gg. dr. Gregorin in dr. Rybar ? Vidita, če je tako, potem naj ne zagovarja „Edinost" poštenosti samo v zasebnem, temveč tudi v javnem življenju ; potem naj ne odobrava denuncijacij in umazanosti, česar nota-bene ne bi nikoli storil kak italijanski ali nemški list iz jasnih razlogov, temveč naj se zavzema za pravico in poštenost. Mi ne odrekamo Italijanom univerze, kakor jo želimo sami imeti."
Povdarjamo posebno, da je gornjo trditev o italijanskih listih tudi celjski list debelo podčrtal, kar priča le, da je posebno ponosen na to svojo laž, napisano, seveda, le zato, ker stoji na — etični višini!
Nam zadostuje popolnoma le ta citat, ker slovenska javnost v Primorju si bo sedaj na jasnem, da z listom, ki trdi z vso
neženiranostjo, da Italijani niso nikdar zagrešili kake umazanosti ali denun-cije nasproti Slovanom — da s takim listom enostavno prenehuje vsaka stvarna in plodna polemika.
Na isti — etični višini se je pokazal celjski list s tem. da je perfidno-proraču-njeno vplel v polemiko dr. Gregorina in dr. Rybara. Ali je njima hotel zalučati v obraz insult „falotstva", ali pa je hotel njiju osebi izigravati proti listu, ki zastopa oficijelno politiko tržaških Slovencev. Jedno in drugo je jednako — honetno.
Osobito perfidno je to postopanje nasproti dr. Rybaru, ki je vendar v svojem predzadnjem govoru v parlamentu, torej odkrito, v javni seji in v navzočnosti Italijanov, preciziral naše stališče nasproti italijanski iredenti ter podal nepobiten dokaz, da nam je naša taktika naravnost usiljena, torej ne le v pravico, marveč v dolžnost! Kajti tu ne gre le za spor med Avstrijo in iiredento, ampak gre za slovensko grudo in za obstanek in bodočnost vsega naroda na tem ozemlju.
Ob vprašanju taktike gre beseda nam, ki nas uče vsakdanja izkustva.
Zato zahtevamo, naj nas gospodje v Celju ne sramote, zato, ker delamo po svojem najboljem prepričanju in svojem izkustvu to, kar zahtevajo razmere.
Saj nismo mi nikdar zinili nijedne za njih žaljive besede radi njihove taktike nasproti Nemcem in klerikalcem. Katera taktika — ali ona njihovih „viših etičnih ozi-rovu ali pa naša vsakdanja praktične potrebe
—	je boljša, o tem govore dejstva, zgodovina zadnjih let, vspehi in nevspehi!
Ravno te dni je naša javnost v Trstu in v Istri na manifestanten način sankcionirala našo taktiko. To nam zadošča. Sedaj pa naj gospodje v Celju in — drugod rohne in sramote kolikor hočejo: mi poj-demo svojo pot dalje s tolažilno zavestjo, da smo ravno se svojim postopanjem vspo-sobili narod, da se je ohranil v težkih borbah in začel — imponirati nasprotnikom.
To je zadnja naša beseda v tej polemiki.
Nehumannost v naši c. in kr. vojni upravi. — Prejeli smo dne 9. t. m.: Neka vojaška patrulja je danes nekega vojaka z zvezanima nogama (da je bil oviran v hoji) in uklenjenega vodila od vojašnice do vojaške bolnišnice in tako pokazala nesrečneža občinstvu na ogled. Občinstvo se je glasno zgražalo nad takim nehumannim postopanjem, ki ne bi smelo biti možno v XX stoletju.
Vprašamo c. in kr. vojno oblast, če si res ne more preskrbeti voza za take slučaje, da ne bi vsaj pred sodbo javnosti kazala svojih srednjeveških naprav ? !
Vsi enaki. Prejeli smo: Inteligentnejši laški krogi, ki spadajo po ogromni večini k takozvani „liberalni" stranki, delajo na vse pretege in z vsemi sredstvi proti nam v nadi, da nas uničijo prej ali slej. Mi pa, ki prav dobro poznamo te civilizovane svoje sosede z njih 2000-letno kulturo, mi se pred njimi prav nič ne tresemo. Mi gremo svojo pot naprej in naprej, dokler ne pridemo do cilja. Boj z laškimi liberalci je hud, tako hud, da si o tem našem boju iz-ventržaški rojaki ne morejo niti od daleč predstavljati intenzivnosti, s katero se mi moramo boriti dan na dan.
Zraven „liberalcev" imamo v Trstu ostanke nekdanje velike in močne patrijo-lične stranke.
Ti ostanki sestoje po 80 odstotkov iz slovanski odpadnikov, ki niso v svoje«i „narodnem" laškem fanatizmu nič boljši od irredentovskih liberalcev.
Prvo imenovani, med katerimi je tudi nad polovica slovanskih odpadnikov, se bore za italijanstvo Trsta in za svoje — ideale. Drugo imenovani se pa bore za neki pretvezno avstrijski patrijotizem in za
—	preganjanje Slovencev! — Tudi „patrijoti" nas pošiljajo v Ljubljano, kakor delajo to „liberalci".
„Patrijoti" vidijo v nas rusofile, serbo-file, panslaviste in druga slična strašila! Oni bi hoteli, da mi uničimo „camoro" zato, da bi se oni, ki se jo sami ne upajo uničiti, polastili jasli, iz katerih se da menda precej zajemati.
Ker pa mi nočemo biti štafaža in nočemo v ogenj za druge, osobito za prijatelje a la „patrijoti", se te reve hudujejo nad nami!
Kakor rečeno: mi poznamo prav dobro camoriste, a nič manje poznamo tudi „pa-trijote".
Nam je „patrijotizem" naklonil groznih muk in težav, ki jih nikdar ne pozabimo. Nam so „patrijotični" višji in nižji faktorji vedno metali le polena pod noge, kakor nam jih mečejo še danes, kjer le morejo. (Pula !!).
Zato proč s kliko, ki hoče izkoriščati naše moči v svoje zlobne namene.
Mladina slovenska! Varuj se vsega, kar ni tvoje, kar ni slovensko. Ne podpiraj vraga — pa bil isti rudeče-irredentično, ali pa črno pobarvan!
Dan 21. avgusta bo za zavedne Slovence, posebno tržaško-okoličanske, velepo-memben dan. Saj vemo, kakšno razmerje je vladalo svoje čase po naši okolici! Kdo se ne spominja zloglasne, hinavske Concordie, vulgo „Cikorije" ? Imela je mnogo pristašev, znaki se še poznajo. Kakor drugje, je bilo
V Trstu, dne 10. avgusta 1910
»EDINOSTc št. 220.
Stran HI.
tudi pri nas na Opčinah, kjer se je zavednim Slovencem slabo godilo. Sramotenja, roganja, pretepov med sovaščani ni manjkalo. — Klub vsem tem neprilikam pa je društvo „Zvon" prebilo dvajset let — burnih let.
Leto dni je minulo, odkar se se Open-ski mladeniči zbrali v okrilju Sokola. Kar jih ni v pevskemu društvu, so pri Sokolu.
Eno leto življenja je že samostojen in se pripravlja, da zgradi čim prej „Sokolski
dom".
Skupni društvi ste sklenili slaviti 21. dan avgusta na poseben način : petjem in telovadbo.
Da bo ta dan na častnem mestu zapisani v zgodovini tržaških Slovencev, za to poskrbi — upamo — si. občinstvo z mnogoštevilno vdeležbo.
Veči del čistega dobička je namenjen za zgradbo „Sokolskega doma".
Osobje pri sodiščih in državnih pravdniških v Primorju. — Kakor vsako leto, je tudi letos pravosodno ministerstvo po stanju v začetku leta sestavilo pregled o osobju, zistemiziranem pri sodiščih in državnih pravdništvih. Iz tega pregleda posnemamo za Primorje sledeče podatke: Pri višem deželnem sodišču v Trstu : 1 predsednik, 8 viših deželnih svetnikov, 2 okrajna sodnika, 2 sodnika, 41 avskultantov, 1 viši državni pravdnik, 1 kancelijski ravnatelj, 1 kancelijski viši oficijal, 3 kancelijski uradniški X. in XI. činovnega razreda, 1 računski svetnik, 2 računska revidenta, 2 računska oficijala, 1 računski asistent, 3 računski praktikanti in 7 uradnih slug; v področju višega deželnega sodišča v Trstu : 1 predsednik deželnega sodišča, 2 predsednika okrožnih sodišč, 1 predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča, 1 podpredsednik, 2 višesodna svetnika, 50 deželnosodnih svetnikov, 30 okrajnih sodnikov, 12 okrajnih sodnikov in sodnih predstojnikov, 59 sodnikov, 3 državni, pravdniki, 5 namestnikov državnega pravdnika, 1 kancelijski ravnatelj, 4 kancelijski viši predstojniki, 3 kancelijski predstojniki, 1 izvršilni uradnik X., 118 kancelijskih uradnikov X. in XI. činovnega razreda, 3 kancelij. asistenti, 6 viših oficijalov, 1 ravnatelj zemljiščne knjige, 5 voditeljev zemljiščne knjige, 10 poduradnikov in 93 slug.
x Mladeniče opozarjamo še enkrat na razpis natečaja za dva državna štipendija vsaki v znesku letnih K 500 (petsto kron), ki se podelita dvema mladeničema rojenima in pristojnima na Primorsko, ako se obvežeta, da se po dovršeni višji šoli za sadjarstvo in vinogradništvo v Klosterneu-burgu ali poljedelske šole v Modlingu, posvetita najmanj za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem.
Prosilci morajo nasloviti redno oprem-ljenje prošnje na poljedelsko ministerstvo najkasneje do 15. avg. t. I.
d— Na pekovske pomočnike se je
vrgla socialna demokracija v Trstu v zadnjem času z vso silo. Pred par dnevi je namreč sklicala socialnodemokratična zveza pekovskih pomočnikov zborovanje, na katero ie vabila na vse možne načine, ali vzlic temu ni bila udeležba nikakor taka, kakoršne 50 pričakovali. In res kunštni eo ti gospodje. — Dasi je med pekovskimi pomočniki v Trstu ogromna večina Slovencev, se je vendar to zborovanje vršilo samo v laškem jeziku. Na tem zborovanju so bili tudi Siov. v večini, a socijaldemokratičnim gospodom se ni zdelo vredno, da bi izpre-i^ovorili tudi samo eno slovensko besedico. Socijalni demokratje hočejo razviti med pekovskimi pomočniki velikansko agitacijo, ker hočejo pr»ti na dan z mezdnim gibanjem. A kaj hočejo, ko velikanska večina pekovskih pomočnikov noče niti slišati o njihovi italijanskonarodni internacijonali ? ! Slovenski pekovski pomočniki pa jim nočejo na njihov internacijoaalni lim, dasi jih vabijo s slovenskimi vabili. Seveda, vabila te še še, ali da bi pa izpregovorili slovensko besedo, to jim pa že ne da več njihova italijanska zagrizenost. In taki ljudje hočejo potem voditi mezdno gibanje ! ^eveda, radi bi imeli slovenske člane, ker so dobri plačniki, ker redno plačujejo organizacijske prispevke, doi im iz Italijana z vso silo ne izpre&aš onih par stotink za organizacijo. S slovetskim denarjem bi radi igrali gospode, a da bi pa priznali aato Slovecem tudi kake pravice., tega pa 6eveda ne. Zato pa tudi pozivljama slovenske pekovske pomočnike, naj se nikar ne dajo po socijalnodemokratičnih agitatorjih speljati na led, temveč naj se rajši oklenejo N. D. O., kjer najdejo v strokovni skupini pekovskih pomočnikov najboljšo in najtrdnejšo obrambo svojih koristi. Prepričam naj bodo, da jih bo N. D. O, mala braniti v vsakem slučaju. Ako pride do mezdnega gibanja, je N. D. O. vedno pripravljena postopati sporazumno z drugimi delavskimi organizacijami, ako je to v korist njenih članov. Tak j najdejo slovenski pekovski pomočniki v N. D. O. vsikdar varno zavetje in boljše varstvo tvojih interesov !
Po „Nar. delavcu".
Kontrolnih shodov ne bo. Ministerstvo za deželno brambo je odredilo, da se letos ne bodo vršili kontrolni shodi.
Nov gasilni aparat. Včeraj ob 5. uri popoludne se je v glavnem stajališču mestnih gasilcev vršile poskušnje z gasilnim aparatom „Primissima". — Ta aparat ima prostora samo za štiri litre vode, a .se je najbolje obnesel od vseh malih aparatov. — Aparat je tudi razmeroma po ceni. Zastopstvo ima g. Aleksander Semlach.
Ponudbeni razpis. — Vrhstavbne zgradbe. C. kr. državno - železniško ravnateljstvo v Trstu odda na postaji Jesenice zgradbo {dvonadstropnih personalnih hiš in sicer za pavšalne zneske, ali za iz treh hiš s 36 stanovanji obstoječo skupino, ali pa iz 4 hiš s 48 stanovanji obstoječo skupino. Podrobni podatki o opremi ponudb, roku za vlaganje itd. so razvidni iz časopisov „Laibacher Zeitung", „Osservatore Triestino", „Oesterr. Zentralanzeiger fiir das offentliche Lieferungsvvesen" in „Oesterr. Wochenschrift fiir den offentlichen Baudienst" od 8. t. m. Pojasnila daje tudi oddelek III. c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu in c. kr. žel. - vzdrževalna sekcija na Jesenicah.
Tržaška mala kronika.
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, aH pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
T „Ril' Alpinista"
STIflMO St««. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovake sploh.
Udani D. Rrnstein.
te trgovi ^ jezik. - I ^^za hrib«
■L
Specijaliteta: usnjatl credmetl kakor na primer: kovčegl, torbloe Itd. poznane tovarne Frano Zeller na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-mečljlvl angleški plašči tvrdke Bough-tef P. Frankeneteln & Sons. ■■■■■
Antonio Dobner
— urar In zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil v nI. ĐELLE POSTE 3 vogal Torre bian-
ca (TOBAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH V Z JAMSTVOM.
TRST, ul. Cavana 2
FEKARNA iN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na daa. - Postrežba točna In na dom.
i
zaloga* koles
Prigoljufana mandolina. — Dne 8.
minolega marca je čepičar Albert Zgur, star
21 let, iz Romansa, prišel k zlatarju Aloj-	_
ziju Beretta in rekel, da ga je sorodnik 2EE5ES55l3E£E^slS^^S5i^S istega, Orest Furlan, poslal po neko man-i	-s«--..	.» .
dolino. Zlatar mu jo je izročil. Prepozno je „PRI STARI BRESKVI V IlIlCl
izvedel, da je bil ogoljufan. Včeraj zjutraj Dp|vfillfiPP <Štov 17 QP tnri i* ob 7. uri in pol pa je na pomolu Sanita »ClVBUBrB olef. 1/ Se lUCI IZ-
srečal Zgurja. Brž je poklical redarja in ga Vr§tl10 niVO III VillO. je dal aretirati. Zgur je priznal tatvino in	r
rekel, da je mandolino zastavil na Montu za 4 K, zastavni listek pa da je prodal za eno krono.
Nevarna žuganja. Roman Siega, star 24 let, iz Trsta, voznik, goji staro sovraštvo proti Benediktu Legiša, čuvaju zavoda za zapiranje štacun. Včeraj ga je Siega srečal na Josipovem pomolu in ga apostro-firal z besedami: „Če ni bil še nihče v stanu razparati ti trebuha, pa ti ga bom jaz". Legiša je na to kar poklical redarja,; ki je nasilneža aretiral. Na policiji je tajil i
vse in rekel, da se Legiši meša. Kljubu * ■ ^^ ■ _	^^ mmm m
temu se je preselil v ul. Tigor.	Sf ( |f\||| p Milil
Razgrajač in nasilnež. Predvčeraj- IV^H^V/tl	I
šnjem popoludne je neki mladič na Rivi	. - . ,.	-r i «ooo
Grumula stopil v tramvajski voz. Takoj je TRST, Ul. AcquedOttO 21. Telefon 1238
začel tu razsajati in uganjati razne bedarije,'	,	Zaloga koles
da so bili vsi potniki razburjeni. Ko ga je ____Peugeot, Waf-
sprevodnik opomnil, je razgrajač odgovoril /^^^»A ^muju^k fenrad, Stan-osorno in žugal. Tedaj je interveniral redar,	dard od 156
katerega je oni tudi razžalil. Zato ga je redar ff	/I kron "»P1"8!«
zvezal. Z močnim sunkom pa je raztrgal	^.^v Pnevmatiki in
„kastanjete". Po dolgem naporu so ga še-Ie; , ^Mt^Sj^: .j&^a^Sga potrebščine, odvedli v zapor. Ta mladič je bil 18-letni "vm;^^^arv' kotlar Ivan Toffani iz Trsta.	Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene
Profesorju prišlo slabo na ulici. G. ===== zmerne. Henrik Menegazzi, star 58 let, profesor na tukajšnji c. kr. industrijalni šoli, stanujoč v «
predp"oludne^šel čez2 Jg Sv^Ivan^ Nakrat AH Se hOČete PO CCIli ObleČi ? mu prišlo slabo, tako da se je zgrudil na \	Pojdite v dobroznano trgovino
tlak in se ob padcu precej hudo poškodo- i a I I A niTTA' ni TDirDTF val na glavi. Par pasantov je profesorja I ALLA bil In Ul I nltO 11
ni^ko''pos?ajof odlcoder so*ga poslaH v mestao «* «■» »« 40 (P^j TUlUU) bolnišnico. — Pozneje se je pa dal profesor	Tam dobite
prepeljati na svoje stanovanje.	.	Moške Obleke . . . Od KrOlt 13 dO 56
Vjet dezerter. V Kopru so včeraj ta-	Obleke za dečke . od Kron 6 dO 30
mošnji redarji aretfrali dezerterja tukajšnjega	Otroške Obleke . . od Kron 2 dO 20
pešpolka št. 97, nekega Derina iz Kopra	Velik izbor bl iz inozemstva in iz domačih to_
Denn se je zoperstavil redarjem in je bil	vara. velika zaloga »rajo, hia6 in drugih pri tem težko ranjen na glavi. Spravili so predmetov za del&voe.
ga na vlak in odpeljali v Trst, kjer ga je	Sprejemajo se naročbe po meri. na kolodvoru pri Sv. Andreju vsprejela v ... . oiTXA> m rniroTr varstvo vojaška patrulja in ga spremila v ALLA IrllTA Dl TnlESTE
bejfni^°od °vojakov. Derin J'e že vdrugič po~ Trst, Dlica Giosne Cardncci m. 40 (prej Torrente)
V mestno bolnišnico sta morala: kamnosek Alojz Trampuš, star 42 let iz Sežane, ker si je na delu zlomil prst na desni nogi in Tereza Škoranja, stara 24 let, iz Brežic, dekla v hotelu „Ferdinandeo" pri Lovcu, ki si je ob padcu z voza zlomila levo ključnico.
Koledar in vreme. — Danes: Lov-rencij dij. muč. — Jutri: Tiburcij muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26 ° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Temperatura malo spremenjena.
Tržaška gledališča.
MINERVA. — Prvič v tej sezoni se je včeraj tu vprizorila znana Ursiglio-va komična opera „Le educande di Sorrento delo polno lepega humorja, s fino melodi-jozno godbo skakljajočega ritma, tip laške „opera buffa". Opera je dostojno vprizor-jena; naravnost izvrsten je bas-buffo Tre-visan ; mnogo pohvale je žela tudi g.čna Alba. Scenerija krasna. Danes repriza.
DAROVI.
Neimenovani daruje za družbo sv. Cirila in Metoda K 3 60. — Denar hrani uprava.
TRVDKA
Adolf: Kostorls
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON itev. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prod j n me sein li t t' nsk obrok oblek in površnike z moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvm n dstropju
CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja
W88 dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja* JOSIP GORENJEC, Trat, u'. Valdirivo 40. Knjiga »tane broš. K 3 lično v platno vezana K 4

Pohištvo
svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd.
va® P° nizki ceni. "9HI
Izgotovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji .....
na obroke in oeno. — Proda
IVANKA DOREGHINi, Trst
Zaloga pohištva) ul. Madonnina 8.
;«|H|f l|M|4-lMt tNHHH|l i|h|m{i
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sffilttičn* in kotna bolezni
ima svoj arabulatonj
r Trsta v ulici San Klcol6 Itev. 9
(nad Jadransko banko)
STflliai ll 11 II1, ll H 5. !l 13! f. Il KI mti
Prodajaln. ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst prodaj. D. Vekjet) Corso štev. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpuje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst ul. Glosue Carduecl 31.
FlUJ&lka nI. S. Bebaatiano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah

■	
"O	
o	
a.	
-i	
r*	
<	
» >	
o*	
o	
-«	
3=1	
O	
»o	
00	
■	
RogaSka Kiselico
TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi
--- ZASTOPNIK: ---
LACKO KRIZ, PULA
II
NOVO POGREBNO PODJETJE
Stibie! in drug
se Je preselilo na
z bogato opremo za vsako- Corsa 49 (Piazža Go Idoni) Tel. 1405| vrstni pogreb,	in prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — V*lika zaloga
Nar. del. organizacija.
Krajevna skupina N. D. O. svobodne HVOSCdllll 5Y6l
Krajevna skupina N. D. O. svobodne luke skliče za danes v sredo, ob 7.30 uri zvečer v prostorih N. D. O. sestanek, iz proste luke. NaproŠeni so vsi tovariši da se istega polnoštevilno vdeleže.
Prodaja na debelo la drobno.
Stran IV.
►EDIN OST c št. 220.
V Tre tu, dne 10. avgusta 1910
Vesti iz Goriške.
x V Prvačini priredi v ponedeljek 15. t. m. goriški dijaški pevski kvartet pod pokroviteljstvom obeh CM podružnic popolu-dansko veselico z lepim vsporedom. Cisti dobiček je namenjen CM skladu.
x Sreča v nesreči. Prinčič Štefanija se je na Kornu v Gorici ognila električnemu tramvaju ter stopila v stran. V tem trenotku je pridrdral v isti smeri neki avtomobil. — Deklica se je zgrudila pod njega; k sreči pa je šel avtomobil čez njo tako, da je ostala na sredi. Vsled tega ni zadobila ni-kakih ran, razun male praske. Starišem ne moremo dovolj priporočati, naj ne puščajo otrok brez varstva po mestu. Kakor je iz gorenjega slučaja razvidno, utegnila bi se prav lahko pripetiti velika nesreča.
x Letoviščarjev na Goriškem je letos manje nego druga leta. Seveda je temu predvsem krivo nestalno in neprijetno vreme.
V soški dolini jih je prav malo. Vzrok temu so slabe vozne zveze in pomanjkanje vsake zabave. Soška dolina bi utegnila sčasoma postati prav ugodno letovišče, ko bi vozila železnica vsaj do Kobarida. Na vsak način se tu razvije tujski promet v dogled-nem času. Naravinih krasot je v izobilju: podjetnejši tujci bi bili že davna v teh krajih ustvarili vse potrebne predpogoje za razvoj tujskega prometa.
Vesti Istro.
f Anton Tentor. — Pula 9. Anton Tentor je tukaj danes zvečer po mučni bolezni umrl.__
Druge slovenske deSele
c Podraženje mesa. — Vsled letošnje dobre letine sena soj cene živine tako poskočile, da je živa vaga narasla od 60—70 in celo 80—90 stotink pri kilogramu. Živinorejci ne lej da ne prodajajo živine, ampak jo sami kupavajo, ker morejo letos živino hraniti, a tudi zato, ker je živina vsled lanjske slabe krme večim delom razprodana. Z dobavo in nabavo ovčjega mesa se ni nič doseglo, ker je ovčje meso dražje od govejega.
Belokranjska železnica. Kakor poročajo z Dunaja, je železniško ministerstvo že odredilo potrebno, da bodo še tekom tek. 1. izdelani podrobni načrti za belokranjsko železnico.
Ob enem se je že vršilo posvetovanje med ogrsko vlado in banom glede podaljšanje te zveze preko Hrvatske, da bi se tako belokranjsko železnico zvezalo direktno z Dalmacijo. Nade je torej, da se vendar-le uresniči že dolgo gojena želja glede železnice skozi Belokrajin*.
Razne- vesti.
Operacija grofa Witte-ja. — Grof Witte, ki biva sedaj v Vichy-ju na Francoskem, se v kratkem podvrže operaciji v Frankobrodu ob Menu.
Strela upepelila vas. Iz Pariza javljajo : V kraj Tousmurana v Senegalu je udarila strela, ki je radi tega do tal pogorel. Zgorelo je tudi 27 ljudi.
Telefon v Črnigori. S Cetinja poročajo : Do sedaj je bilo v Črnigori s telefonsko zvezo spojeno vsako mesto, ali samo za službeni promet. Žice brzojava so služile tudi za telefoniranje. Od sedaj za naprej bo telefonska mreža na razpolago tudi občinstvu. En strokovnjak je že odšel v Bar, da ukrene potrebno, da se čim prej zveze Bar s. Cetinjem. Pozneje se s Ceti-njem zvežeta tudi Podgorica in Nikšič, kakor tudi vsi drugi važneji kraji v Črnigori.
25.000 nemških delavcev — brez dela. Iz Hamburga: V soboto so imeli tukaj konferenco vsi lastniki ladijedelnic, ki so sklenili, da se vsled štrajka odpusti 60 odstotkov delavcev. Potemtakem ostane brez dela 25.000 delavcev.
Oblak se utrgal na Ogrskem. — Iz
Ugre: Tukaj se je v soboto utrgal oblak. Potoki so hitro narasli in poplavili vse mesto. Mnogo hiš se je zrušilo. Poljski pridelki so uničeni.
Električni tramvaj v Zagrebu. Dne 18. t. m. prične v Zagrebu voziti električni tramvaj. Do sedaj je hrvatska prestolnica imela navadni konjski tramvaj.
Eksplozija na ruski torpedovki. Na
ruski torpedovki „102", ki je iz kronstad-ske luke odplula na poskusno vožnjo, se je razletel kotel. Tem povodom je bil ubit en podčastnik, štirje mornarji so bili smrtno ranjeni, in so Še istega dne umrli, 15 mornarjev se je močno opeklo.
Nenavadna bolezen na laseh. Iz Kolina : V okolici mesta se je pojavila neka bolezen na laseh, vsled katere izgubljajo otroci lase. Vlada je zaukazala preiskavo, ki je ugotovila, da je 600 otrok obolelo za to boleznijo.
Trideset hiš pogorelo. — Iz Lvova: V Kolemeji je požar upepelil trideset hiš.
Toča v Dalmaciji. Na otoku Istu je te dni padala toča debela kakor orehi. — Razbila je mnogo šip na oknih, opeko na strehi in ubila na paši tudi deset ovac. Vinogradi in oljke so popolnoma uničeni.
Šest požarov v petih tednih v zalogi stekla. Iz Budimpešte : Požar je 8. t. m. uničil zaloge stekla tvrdke Henrika Zucker. Škode je 300.000 K. V petih tednih je bil to šesti požar, ki je nastal v omenjeni zalogi. — Radi tega je policija uvedla preiskavo.
Preganjena slika. Nedavno temu smo javili, da je poljski slikar Fabiansky iz razstave v Monakovem moral odstraniti neko sliko, ki predstavlja ruske razmere.
Sedaj se nahaja ta slika v nekem umetniškem salonu v Frankobrodu na Reni. Frankobrodska policija je lastnika salona prosila, naj z ozirom na predstojeći obisk cara v bližnjem Friedbergu, slike ne razstavlja več.
Lastnik salona pa tej prošnji policije ni ustregel.	_
Gospodarstvo.
Pasiva dolnjenemške banke. Iz Be-
rolina: Konečno ie bilo možno ugotoviti, da znašajo pasiva dolnjenemške banke 40 milijonov mark. Aktiva dosezajo komaj 40 odsto od skupne vrednosti.
■■■■■■ g — £
■IHBB
HALI MLBJI IH
MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku.
OHHo CD meblovj na soba v ul. S. Acastasio UUUd 3 O i o, v pritličju na levo.
13C0
R2fti C plitvo Prodam dobro <- hracjene lepe ndlll cCliLVC mobilije, garniture, podobe, o-mare, prepioge, stolice, postelje, zavese, kakor tudi n;nogo oi\d,a. — Heinrich Weber „Csarda-Acgufdotto čt. 11._1302
Dobro upeljana m!ekBrca Be proda
oddelek Edinosti.
Jfaslov pove Inseratni 1200
Odda
qq ooeblovana soba v ulici Kuggero Marna štev. 11, v pritličju na levo.
1197
Italijanski, hrvatski
izvežbani učitelj omenjenih jezikov. Informacije v Inperatnem oddelku Edinosti.	900
Proda ali da se v najem
niško kcicfeijo. Hiša z zemljišči vred je cenjeno Ž2-000 kron. Preda se tudi ped to ceno in ca obroke. Hi?a je nova in prostorna, primerna za vsako gOBt lno, z novimi kletmi, pripravnimi za zalogo vina, na zelo lepem kraju z lepim razgledom, ob cesti, oddaljena 4 minute od železniške postaje Kan nje \ipavtke železnice. Vode ne zmanjka nikdar, Pojasnila daje lastnik Josip Mihelj, Kosovlje, Ri-hemberk št. 15G.	1293
VcflMO fpnnvinu iSde knjigOTOdjo-Btrjkov-iCtjd II yUVIHCl ::::: njaka v dvostavnun knjigovodstvu, zmežnega slovenske, teniške, laške, hrvatske in srbske korespondence. Plača dobra. Nastop takoj. Ponudbe pod ^Bodočnost"._1278
Gramofonske plošče
v Ljubljani. „Emporio gramofoni" — Zanetti, ulica Cavana 4.	1290
lovni rvlce Priredijo 14. a\gusta v Danah Javili ||>CO p,i gežani. Svirala bo presežka godba K obilni udeležbi vabi odbor._1290
OH d o c P t dtel T International" v Tržiču
UUUd OtJ (Moifalcone) z dnem 26. oktobra 1810 ped ugodnimi prgoji. Sprejemnik mora biti zmcžen slcverščiie, nemščine in italjarščine. Več se izve j ri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddeUu Edinosti.	1295
HU9 ftiifilfSI ali dve diiftkinie sprejme na U V d UIJCiaCI stanovanje in hrano poštena družina v Tr&tu. Kje? pove Ina, odd. Edin. 1283
Tekočina „M0RANA
: je najboljše ^HCUlinifn sredatvozapo ktnčevtnje stenic. Dobiva se v g'avnih mirodiln'cah. Zaloga v ulici Altieri žiev. 10, Škrinjar, Trst. (1229
V ulici Sette Fontane št. 39
odda ee v najem več Btanovanj (eoba in kuhinja) takoj ali 24. avgusta. Obrniti se je v ulico Torre bianca 21, III. n., vrata 8.	1263
Spritzer wein
ee Imenuje belo 8taj«r«ko vin«, ki je edino pripravna pijača ■ mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vito Opollo i* Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočani tudi svoj ixbor dezertnih in zdravilnih vin, rc roljo, lik«rje, žganje In sirupe. Zaloga „Asti spumanti' po Kron 3 i« 4 Sladki refoik po K V. Irborno žganje po K 5t--40 buteljka od
Poldn^zega listra- Pre-g JUfCCV, ACqUedOttO 9
Prva in edina pisarni
v vojaški
/ \
^/Daja nasvete in informacije o vsem' oj/kar se tiče novačenja in voj. službe.^ <0/izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-
ij^llšenj vejašk. značaja — oprofčenje od
' /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-V" /stovolj:-tvo, ženitbe, dosezanje zakonitib\ -/ugodnosti glede prezenčne alužbe vspre-V 51/jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je^ zastopati stranke pred oblaatnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj^ in točno — Uradne uro : Ob delavni-rfcjh od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi. nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud*
ALEES. FRA^C MATER - TRST
žgalmca kawe
TELEFON 1743.
NaJboUH Tir za dobivanje pe&eao kave
nmnnran uiinmai nnmnn
Prva in edina pisarna v vo Jaški stvari, kcncesijonira-na od c kr. r.amsstništva.
nsnmnrat IBiimilVJ
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočernl cvetJ (Miiiefiori)
C sti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slućajlm će peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju io heuieroiilaui. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - .,AI DUE MORI"
Trst (mestna hiša) Telefon 377
PoStne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoiil,e Kron 1*10.
Nova: trgovina
z steklenico
in : kuhinjskima potrebščinami.
Lončevina in porcelana, velike ::: buteljke in pletene buteljke :::
po kartelnih cenah.
D.MRRC0VICH
Trst, ^'la Malcaiitoii št. ITj.
—.......
C*
z
UMETNI ZOB J
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov bre HI vsake bolečine
V. Tuscher
j koncesij, zobni tennib
Dr.J.Čermak
: zobozdravnik :
• TRST
rJics deli?- Caserma St. 13, II. n.
Fontaine 8& Konold, Trst._
Otvoritev subskripcije.
TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne 80°/o topljivosti, 75°/0 finoati
16/18°/0 fosforičnih snovij...... ............K
KAJNIT ZAJAMČEN 12.40%.................... 575
KALIJEVA SOL zajamčena 40%..................»
100 kg, plačljivo v 30tih doeh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg, brutto per netto, pošiljatev avgust-september. Ako se hoče imeti blago prosto do železniških postaj in do istrskih luk, se mora naročiti najmanje 100 kv ; za luke zadostuje vsaka množina. Naša gnojila prodajamo z jamstvom analize, za kar se lahko da naše blago analizirati v Poreču ali Ljubjani, ako se to gg. odjemalcem poljubi.
F<mtame & Konold. Trst.
Mlin posojil. In hranilnica
V lastili hiši.	registrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom::		Telefon št. S	52.
Trst, Plazza Caserma 2,1. n. - (1		Ihod po Slaunlii stopnicah)		
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in g^^g^ jih obrestuje if^V Tg j4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru na menjice po 6°/0, na zastave
J>"/ft-6°/
/ o>
po 5V,0/, in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o
Ura dr o ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačajo ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004.
Ina najmoderneje urejena varnostno oelloo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd.
kakor tudi hrani:ne pušice, s kaierimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco
Bi
P i U CI trnni/PP ve5č slovenskega in nem-DltOl liyUVCLr škega jezika v govoru m pipavi, knjigovodstva in korespondence i 3 <5 e takoj primerne službe v Trstu ali v večjem kraju na deželi. Dolgoletna spričevala. Blagohotne ponudbe pod .TRGOVEC na Inser. odd. Edinosti.	1259
Josip Gorjanec, Kornu v palači goppoda
grofa Attemsa, priporoča slavnemu občinstvu svojo dobro upeljauo gostilno. Toči bela, briska, in vipavska vina, črna, furlanska io kraški teran. Vsaki čas sveže pivo, mrzla in gork ^ jedila. Tujcem je prenočišče na razpolego in hlevi za živino. - Postrežba točna, cene zmerne.	1260
Velika množina rS/«!
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničaije in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tndi na obroke.
P_nr|jl »p za najnižjo ceno prostor in vsa riUlla O v oprava za trgovino z jeBtvinumi-Pojaeniia v gostilni Molin grunde 4.	1256
Sirite EDINOST

Trgovino Jakob Bombic v trstu |
ulica Giulia štev. 11 poznana od Slovencev t okolici in na deželi. jg|
haloga vsak©v?stn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Be priporoča udani JAKOB BAMBIC
^M[%B^BBianiaagaBmSči§iiBaB3m mm
^r ^Bfe. Odlikovana delavnica in zaloga
[ seč
sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO
^ FRIDEI

caHiBHBfeiaBiiHBM aMBBfelifližižiga8MIM
HOTEL* BALKM
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	J- KČGL.
HOTEL BALKAN