Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 36.	Cena ednoga drobca 1 krona.	4. septembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Proglas kralja Aleksandra.
Mojemi dragomi narodi!
Zlomlen od velikih naporov, štere je od njega zahtevala poverjena Mu slüžba narodi i domovini je izdehno Moj mili roditelj Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plemenito düšo.
Niti pod najtežkešimi vdarci usode nej Moj oča omajao v svojo vernosti narodi zaobljübljenoj misli.
On je v dnevaj najvekših izküšenj i nesreč obvarvao vero v lepšo bodočnost naroda.
Sküpno z narodom je tlačo poti, štere so pripelale do vstanenja narodne zmage i slave.
Pod njegovim modrim vladanjom ki je melo namen, da ves narod vzvalovi i vužge za veliki ideal osvobodjanja i vjedinjenja naroda, da pridobi zanjega simpatije i pomoč bratskoga ruskoga naroda pa velikih prosvetljenih zavezniških držav na zapadi je bilo zvršeno zgodovinsko delo slobodjenja i vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov v veliko narodno državo. 
Gda je dočakao to najvekšo plačo Svojega vsemogočnoga Boga za brezprimerne žrtve Svoje i Svojega naroda, s šterim je delo slabo i dobro, je Moj vzvišeni roditelj zapro Svoje oči.
Gda stopam po čl. 56. državne ustave na zpraznjeni prestol i sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavlam Svojemi dragomi narodi da hočem veren idealom Svojega roditelja čuvati ustavne sloboščine i prava državljanov, ščititi državno edinstvo i verostüvati nad pridobitvami naroda štere so Mi bile zročene v varstvo.
Zadržan od bolezni, da pridem na pokop Svojega roditelja i da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58 ustave Svoj ministrski svet, da Me zastopa v izvršavanji kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino.
Slava Njegovomi Veličanstvi kralji Petri I. i mir Njegovoj plemenitoj düši!
Živel narod Srbov, Hrvatov i Slovencov!
Dano v Parizi sedemnajstega aug. leta jezerodevetstoedendvajstoga.
ALEKSANDER s r.
Mahinacije sekvestra g. Faleža.
V „Jutro“ z dne 23. augusta je neki navdüšen pristaš „slabostojnežov“ začeo zagovarjati g. sekvestra Faleža, šteromi se je zgodila velka krivica po mnenji člankarja, namreč ta, da njem je ministerstvo v Belgradi odpovedalo sekvestraturo. Mi smo samo hvaležni člankari za njegova razkritja od g. Faleža. Pravi od
njega, da je prištas SKS to je samostojne kmečke stranke. Pred nami to ne nikša povest. Poznali smo mi že dobro g. Faleža i znali od njega, da je ne naš človek i zato smo se njemi ne zavüpa!. Te človek je Igrao jako dvolično vlogo v Prekmurji. Da je bio ešče sekvester v Beltinci, se davao vö za velkoga klerikalca, pristaša ljüdske stranke, da je pa prišao v Lendavo na veleposestvo herceg Esterhazy-ja, kak
velki „sokol“ i „samo“- ali bole „slabostojnež“, je taki začeo agitirati proti našoj kmečkoj zvezi.
G. Falež je pa nikak ne sposoben za sekvestracijo tak velkoga posestva, kak je herceg Esterhazyjovo. On se ne zavado onoga poklica, za šteroga njega vláda v D. Lendavo poslala. Dužnost njegova bi bila, agrarno reformo po pravici izvediti na tom veleposestvi, sirmaškomi ljüdstvi pomagati, zemljo po pravici razdeliti. Ali gledajmo, kaj dela g. Falež, kak vršuje svojo važno nalogo. On se je skazao pred vsem kak velki sovražnik prekmurskoga ljüdstva. Kak velki prijateo sirmaškoga ljüdstva, ki njim vsigdar šteo pomagati, je šo pa odao pšenico lanskoga leta židovi v Čakovec, sirmaki v D. Lendavi so ga zobston hodili prosit, tem je ne dao, razen ništerni svoji pristašov pa bi jo te tüdi tak plačali, kak židov, naj bi njim samo dao. Tak je delao g. Falež državi i ljüdstvi v korist — poleg „Jutrovoga članka."
Kak kakši zagriženi sovražnik je g. Falež Prekmurcom, se vidi tüdi iz toga, da je letos vkraj šteo, zeti sirmaškim Petešovčarom letošnjo žetvo (rejs) štero so tej sirmake že več let hasnovali i je šteo dati Medjimurcom, pa moremo zahvaliti samo g. Nemethyji, ka so nazaj dobili naši ljüdje bar polovico, ' Medjimurce je hujskao proti g. Némethyji i Rafíenspergeri šteri so šteli, da bi kak nájveč v prvom redi dobili pri Benici zemlo naši domači sirmaki, a g. Falež je bio proti tomi pa je vse šteo dati Medjimurcom. Nevemo, zakaj so Medjimurci, tak jako k srci prirasli g. Faleži. Kaj imajo za iskati Medjimurci v Prekmurji, memajö tisti zadosta svojih velki posestev v.Medjimurji? Prekmurska Zemlja naj ide Prekmurcom I
2
NOVINE
1921. 4. sept.
Agrarno reforma je vodo g. Falež na veleposestvi na splošno nezadovoljnost. Vnoge je spravo od krűha šterim bi ga mogao spraviti, dokeč je v obilnoj meri delio zemljo i senožati ' svojim dobrim priatelom. Protesterao! o proti tomi, da je g..Falež dao senožati po 5—8 plügov bogatini krčmárom i trgovcom Beltinec i Bistrice, dokeč so drügi sirmaki ne dobili nič, šteri do mogli zdaj svoje kravice po fal ceni tržiti. Kelko bede, nevole svoje i tožb je na pravo med ljüdstvom z svojov ne premisljenov. delitvov zemlje. Je Zemlja, štera je v ednom leti trištirikat preminjavala vérte. Eden je posejao, žetvo bi pa mogao drügi doljemati po odredbi g. sekvestra. Ali je to tüdi što v korist ljüdstvi i državi? Či g. Falež nežna spoštüvati onoga ljüdstva, med šterim dobiva krűh, te naj ide nazaj odket je prišao. Iz toga vse se pa vidi, da je g. Falež nesposoben za tisto slüžbo, štero je v roka dobo. Ne je dober vért. Imanje hercegovo je že pred svetovnom vojskov nosijo več miljon čistoga dobička, a zdaj pa kasa skoro prizna, te velki režim požre vse. — Morebiti za vse te dobrote so tej velki slavospevi i ta zagovárjate v „Jutre" g. Faleža. Da što že
potrbüje zagovarjanje, te še je nikaj ne prav.
Ministerstvo v Beogradi je tüdi zvedilo že za njegove ma-hinacije, zato ga je po odstaviio od slüžbe. G. Falež se je res zaslüžo telko v Prekmurji, da se postavi na zatožno klop ne pa na drügo mesto.
Glasi.
Zahvala. Odbor narodne slavnosti v M. Soboti 14. aug se srčno zahvali vsem domačim gospodičinam i drügim, ki so sodelali pri slavnosti za njihovo požrtvovalnost kakti g. Mesariči, Majori, upraviteljstvi Veleposestva Szapári, štero nam je dalo na razpolago park i voze, g. Osjeri za vozé, g. Neményiji i vsem drügim. Srčna hvala. — Odbor.
Prireditev v Soboti 14. aug. je dosegnola popolen moralični Uspeh : zadovoljnost obiskovalcov. Da ne dosegnola tüdi gmotnoga, kak se je računali, so zroki tei: 1) ne je té prireditvi napravilo domačo prekmursko ljüdstvo, kak je v začetki štelo. V Dolnjem Prekmurji njen domači človek ne bio v odbori, — vsi so pa bili za kem lepši sprejem králjevskoga namestnika^.— ar so spoznali, da je, cele akcije namen skrita špekulacija, od té pa se zna, da je popolnoma čist . odbor v Soboti, šteromi ide vsa hvala, da vojsküvajoč se z jezerimi težavami i té obladajoč prireditvi Spravo veliko moralično zmago. 2) obiska na prireditvi ne bio takši, kakši bi mogo biti. Kraljevski na-
mestnik Hribar, g. g. župani, i vnogo predstavitelov. Obiskovajo! so posebno žsiüvali, da kraljevski namestnik ne počastio naše narodne slavnosti, ar se je komaj okoli devete vöre pripelao z Dolenec z obiska g. plev; Kleklna. 3) v Martjancih poleg Sobote je te den bila tüdi veselica ognjen-cov pri Vezéri. Na to veselico, na štero so vabila razposlali v madjavs-kom i slovenskom jeziki, so šli »prijatelje" našega oslódjenja. liberalci ne pa na našo prireditev. Nešterni zavedni Sobočanci so tüdi z temi potegnoli skoz strankarske očakov i prišli na veselico, gde se je lekaj pri dobroj voli, etak tüdi kričalo: Éljen Magyarország... I državotvorni so se tű ščista d°brn p o čütili Navuk z vsega toga je t), ka narodno slavnost brez naroda ne mogoče prirejao. Domači ljüdje naj jo prirejajo z brod! Müre. v to formo bo se popolnoma posrečila
„Naiezljive bolezni" Sestavo dr. E. Mayer, se imenüje knjiiica. štero je na svetlo dao zdravstveno odsek v Ljubljani kak prilogo lista ..Zdravje". Namen te knjižice je Ijüde podevčiti od naiezljivih betegov, posebno detečih. Nalezljivi beteg se pravi tisti, šteri se zgrabi na Človeka i takši so tifus, griža," korela, osebnice, influenza, trahoma itd. Knjiga kak i list ..Zdrajve4' se dobita pri zdravst-venom odseki v Ljubljani.
  Na jugoslovensko Matico ,so darüvali v koronah : Orožniška postaja, Sv. Jürij, 200, z G. Lendave 216, z Rankovec i Gederovec 48, Kerec Fr. z M. Sobote 2. — Na knjižnice ,v M. Soboto: Jugoslovenska kreditna banka 6 knjig, g. Roje 2, gd. Ročkaj 1 knjiga.
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Najstarejši grad v vogrskoj — prekmurskoj Sloveniji je Gornja Lendava. Ešče zdaj ga zovejo „Grad“, tisto faro pa „faro pri Gradi“. Ne vemo povedati što ga je zidao i gda. Edni pravijo, da so ga zozidali redovniki tak zvani Templarje, ki so v njem bili do l. 1311. V tistom leti je Gornjo Lendavo in veliko okroglino slovenske zemle dobila v roke plemenitaška rodbina Sechy. Dobila je tüdi Soboto z 12 vesnicami pa Tišino i Sechy-Sziget v Zalajskoj županiji pri Krki. Veliki župan (főispán) železne županije je skoro vsikdar bio iz te rodbine. Njim se mamo zahvaliti za mnoge lepe cerkve. Gda so l. 1864. zadnje kotrige te rodbine mrle, so vse njihovo imanje dobile rodbine Batthyány, Szapáry in Széchény. Drügi jako glasoviten grad je bio Novi Grad (Német Ujvár, Güsslng). Kral Gejza II. je
podaro to krajino nemškomi vitezi Wolferji, ki je zozidao grad. Po imeni toga grada so se kesnej zvali tüdi njegovi gospodarje Gissingovci. Zvün toga so ešče meli drüge grade in obširna imetja v Slavoniji. Gissingovci so bili jako na slabom imeni, ar so v svojih gradih meli cele bande roparov, ki so hodili okoli krast. Lüstvo se je strašno tožilo, zato je austrijski Vojvoda Albrecht l. 1289. z vojskov prišeo na nje in jim vzeo mesto Kisek (Kőszeg) pa 34 gradov i vesi. Kesnej je grad dobila rodbina Ujlaki l. 1514. pa grof Franc Batthyány. V krajini okoli Novoga Grada so stanovali Slovenci pa tüdi priseljeni Horvatje i Nemci.
Za Slovence v Zalajskoj županiji je bio glavni grad Dolnja Lendava (Alsólendva). Te grad ešče zdaj stoji na preci visokom bregi za mestom. Okoli njega so lepe gorice. Nihšče drügi ga je ne dao postaviti kak bogata rodbina Banfy, ar so te že od l. 1256. pa do sredine 17 stoletja bili gospodje cele lendavske okrogline vse dali prek Turnišča do Beltinec.
Rodbina teh grofov se je prvle zvala Haholt, bili so pa tüdi duga leta slovanski bani, zato so jim spremenili ime na Baniči ali Banfy.
Grofa Banfy Ladislav in Štefan sta Turnišči dala meščanske i drüge pravice. Zvün Banfyjov sta bile ešče dve drügivi bogativi rodbini v bližini Lendave. Prvi so se zvali Kanižaj, šterim je pripadala Velika Kaniža. Drugi so bili Zrinjski, ki so med Medjimurje (Legrad, Čakovec, Čurgava, Zrinyivár).
Tem bogatašom so naši Slovenci mogli biti pokorni, obdelavati njim zemlo i dajati desetine.
Domači boji. Törki.
Naši lüdje radi pravijo: či človek več ma, več bi rad meo. To je že stara istina. Gda so se Madjari v Panonijo naselili, so ne bili zadovolni stem nego so šteli razširiti svojo domovino na jug pa tüdi na jugozahod. Tu so pa gospodarili Nemci, ki ne samo so branili svojo mejo pred Madjari nego so silili v Panonijo.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 4. sept.
Našim delavcom i palerom. Naš g. poslanec vas vse lepo prosijo, pošljite njim v Črensovce do 18. Septembra izkaz, šteri delavci i keliko zrnja pa kakše, so spravili z Vogrskoga domo. Pri vsakom delavci naj bo zapisano to tüdi, keliko zemljé má i keliko ljüdi (deca, žena, stariši, rod), more pri svojoj hiži hraniti i oblačiti. Te izkaz dajte po oblasti potrditi, to je podpisati. Naš g. poslanec rabijo té izkaz za prošnjo, ka se plačana carina odpüsti konči deloma. Prošnjo so že vložili, ali dobri bili ešče lei podatki. 
Zavüpnikom kmečke zveze iz Bogojanske i Törjanske fare nazna-nimo, naj v Bogojini 4. sept po božoj slüžbi počakajo ka idemo v velko hižo na sestanek. Velika javna spravišča so naimre zdaj zavolo žalüvala državnoga Prepovedana. Predsedstvo.
Poročila sta se Franjo Vojsk, potovalni učitelj i gd. Ruia Albina, Poštarica v Beltincih. Obilno blagoslova božega Želemo mladom pari.
Državotvornim v Soboti. Što je tisti gospod z Sobote, ki ‘je poročao Od sokolske slavnosti? Povejte ga po imeni. Mislite, da se boji liberalnih dobičkalovcov, policajdetnok-ratov, ovadnikov ? Ne* i nikaj nej. Strašni naš ščete, zato pišete „po-trebna je samo primerna beseda na primernem mestu in gospod..“ Samo to znate demucirati. Zaslüženja tisti gospod se zna, da nema. Ar zaslüge majo samo tisti, ki neso pristaši krščanske stranke S. L. S. (Slovenske ljüdske stranke), fiškališje, notariušje šteri poleg kšenki vožnje ná razne sprehode zaslüžijo pri siromaškom prekmurskom ljüdstvi do 40 jezero koron na mesec. Lejko se v prsi bijejo ka so prišli Prekmurje reht. — Ka ví drügo stranko kak liberalno, poštüjete, je narodna laž. Vaši guči i pisáve naspjotno svedoči. Vi ščete obogateli i zapovedavati, drügo ne želete i vse ki so vam pri tom na poti, gor glašüjete, posebno pristaše krščanske stranke. »Državotvorni" grešniki, ne mislite si da mi ne Vüpamo svojega krščanskoga mišljenja glasno povedati. Vüpamo se i je tüdi bomo povsod. Zamerkajte si to!
Častniki slovenski, šteri so primljeni v jugoslovensko vojsko i penzionirani, so t. leto 24. julija obdržali v Ljubljani sestanek. Na tom sestanki so sklenili rezolucijo, v šteroj se z ostrimi a pravičnimi rečmi obrnejo na ministra finančnoga, naj njim da v zakoni zosigurano penzijo, ar ovak njim je ne mogoče živeti. To svojo zahtevo so spravili v spomenico i odposlali vsem uredništvom, tüdi našemi, da se zavzememo za njihove pravice. Spomenico je podpisalo 14 majorov, 3 poročnikov, 7 kapetanov i dva podpolkovnika.
700 letnice obstanka tretjega reda sv. Ferenca se je vršila z naj-
vekšov slovesnostjov od 25. do 29. augusta v Črensovcih. V nedelo 28-ga je više 10 jezero ljüdi sprevajalo Najsvetejšega Boga v procesiji i prosilo milošče za grešni svet. Samo té den je štiri jezero ljüdi prečiščenhi. Naši prekmurski dijaki so izvrstno dobro predali kak je povrno sv. FančiŠk razbojnka zvanoga „gubljiski vuk“ i mline pod zemljov. Edne je bila neprilike pri predavanji; teliko narode je bilo, da je steka motna predavanje i da se je pri rivamji še par starih stolcov stric. A te plačajo tretjeredniki: Cela slovesnost se obirano popiše v M. Listi.
Petanci. Petanski mlinarski ceh bode 18. sept. obslüžavao špomin svojega stoletnoga obstajanja. Sto let je dugi Čas v zgodovini ene generalje, zato samo odobravali moremo, či toga ceha dnes živoče kotrige te Zgodovinski dén kem slovesnejše ščejo obhajati. Slovesnost se mora pričel, kak se to krščanski ljüdi dostaja, v cerkvi, saj njihovi stoletni predniki so njihova cehska navodila že te začnoli s tem: »Vsakoga kr. človeka dužnost s sebov prinaša, da pred vsem božo diko zvišavle ... zato je dostoj-no, da njihovi vredni potomci dnes živoče kotrige toga ceha tüdi v prvoj vrsti g. Bogi dajo hvalo za njegove dobrote, da je po dugih, težavnih IGO letah ešče obdržao te ceh, šteri še dnes lepo cvete. Naj to zahvalo morejo, g, Bogi primerno skazati, 18. sept. se korporativno odeležijo slovesne sv. meše, pri šteroj de sodelovala tüdi godba. Po svetoj meši bode procesija, naj tak javno pokažejo svoje versko prepričanje i dajo dober zgled vsem krščenikom: Njihovoga veselja i slavnosti se udeležijo vsi verniki cele starodavne tišinske fare.
Beltinci. 23. augusta je mrla v Beltincih od vseh poštovanoga g. Pintarič,a trgovca žena. Naše ražalje!
Znano je, ka so cene moškomi i ženskomi blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne velikansko zalogo.
Urad Ljubljanskoga velikoga senja v Ljubljani je poveri! Jugoslovanskomi kreditnomi zavodi v Ljubljani, odnosno nje-govima podružnicama v M, Soboti i D. Lendavi razprodajo znakov i legitimacij. Vsak šteri se želi udeležiti Ljubljanskoga velikega sejma naj se oglasi v eni izmed teh pisarn, kjer dobi vsa natančna pojasnila.
A ljubljanai nagy világvásár rendezősége a Jugosláv Hitel Bankot illetőleg annak két fiókját a dolnjalendavait és murska sobotait bizta meg a jelvények és legitimacijok elárusitását. Mindenki, aki reszt akar venni a nagy vásárban, forduljon a két iroda közül valamelyikhez, ahol szivesen adnak minden felvilágositást.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
V dinarih se more vse napisati kaj se dá na pošto od 1. septembra toga leta naprej. Tüdi penezne nakaznice se morejo v dinarih vün spuniti i ni več v kronah, ar drügači posta ne zveme gor.
Občine se naj pripravlajo na volitve za občinske agrarne odbore, šteri se bodo v septembri ali oktobri na novo odebirali Lansko leto je bilo preveč malo zanimanja za tole volitve i so v odbore prišli lüdje, šteri so pozneje slabo tálali zemlo. Letos pa vsi, šteri mate votum, pazite koga bote si odebirali!
Lipovci. V Novinah*1 št. 34. pod naslovom: „Agrarni odbor v Lipovcih11 trdi, člankar da pritožba dvah veščana za volo travnikov ne odgovarja istino. V toliki meri ne, da sta res odklono travnike. Zakaj ? Ár njima je odbor določo takše travnike, da se sploh ne bi bilo splačalo trüditi i poleg toga še z resa, dokeč so odborniki zasé zastaviti najboljše dele z najema (arende) i takši ki imajo od pol do dva orala svojih travnikov. Nasprotno pa teva dva reveža nemata posestva niti hiše. Vsaki ima samo eno kravo i poleg toga malo deco. Ali imate Vi odborniki eno iskra ljübezni do svojega bližnjega? Ne verjemo! Po našem imenji so odborniki zato domačini ar je držáva zavüpala da bodo res podpirali i pomagali revežnim, ne pa zato, da se izražüjo nesramo tako neolikano. „Da mi odborniki moremo v küper držati.** Vsak prosti človek vidi, da krivico delate i te pravite, ka ví iščete pravico! Pravica je ešče daleč vkraj od vas l
4
NOVINE
1921. 4. sept.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Od agrarne reforme čüjemo zmirom dosta pritožb. Či pa edna komisija pride preglejüvat te pritožb, potem pa navadno ravno tisti, šteri so prlé najbole glasno, nič ne Tečejo. Pač pa drügi den, kda že komisija odide, štera je na mesti kaj odločila, idejo tisti nezadovolneži opet po več vür daleč u Soboto i ešče inan se tožit, ka se jim je krivica zgodila. Ali je ni Škoda na čaši? Naj vsakši pred komisijov povej, kaj njemi je ne prav. Potem bode se vse bogše rešilo i za njega.
Dom i svet.
Vrnitev kralja Aleksandra. Kralj Aleksander se vrne v Belgrad prve dni meseca septembra. Za voljo toga je mogoče, da se že	10—12. septembra vküper
pozove narodna Skupštine. Poleg drüge vbrzije pa samo člani raznih odsekom se pozovejo na seje dne 15. sept.,. plenurh se pa samo 20. sept. pozove vküper. — V Belgradi se Prebivalstvo že pripravlja na slavostni sprejem kralja Aleksandra. Zdravstveno stanje kralja - se je zbogšalo. Ob priliki prisege na ustavo, da král]" Aleksander Splošno amnestijo.
Princ Jurij je 26. aug. odpotüvao v Pariz, da tam obišče svojega brata Nj. Vel. kralja Aleksandra. Princ duže časa ostane na Francuskom.
Erzberger nemški državni poslanec vmorjen. Zdržavao se je na Badenskom v kopališči s svojov rodbinov. Dá je šo okoli 10 vüre dne 26. aug. sprehajat v okolico, ga je nikak dolstrelo. Na drügi den so samo mrtvo telo naišli, na šterom je bilo znamenje 12 strelajov.
Revolucija v Indiji. Po poročili raznih londovskih časopisov je v Južnoj Indiji vövdarila velka revolucija. Že več kak 1000 ljüdi je pobiti.
V Rusiji ešče dale kralüje velka lakota. Europske države njoj lütijo na pomoč. Meseca
augusta je dobila Rusija 5 miljon pudov silja. Rekviracije so se tüdi začnole. Kmete, šteri skrivlejo silje, kaštigajo z edno letalno zaporom.
V Maloj Ažiji se nadaljavlje bój med Grki i Türki. Dozdaj so Grki poročali vsigdar, da zmagajo i veselo ido naprej proti Angori, zdaj pa se čüje glas, ka so Türki pri Sangariosi stavili grčko ofenzivo i Kemal paša njim je povzročo velke zgübe. Grki so mogli od Angore nazaj iti na 120 km.
Med Nemčijov i Amerikov se je 25. aug. podpisao mir. Po kratkom se začnejo trgovinska pogajanja, diplomatski i konzulat odnošaji se tüdi nazaj postavijo med Nemčijov i Zjedinje-nimi državami.
Izpraznitev Zapadne Vogrske. Vogrska vláda je odredila, da se mogla izpraznitev Zapadne Vogrske začeti 2(1 aug po načrti ententne komisije. Vogrski vojaki i Orožniki so že mogli vőoditi iz zasedene zemlje. Šopron so spraznili.
Veliki zvon v mariborskoj püšpekovoj cerkvi je počo i stem zgübo svoj mili i močen glas. Zvon je bič zlejani leta 1710. Vagao je blüzi 99 starih centov. Tak pravijo, ka da so ga zlevali, so mariborske gospe i gospodične dale v njega svoje srebrne pojase i zato je imeo tak lepi glas.
Vogrsko. Bivši ministerski predsednik dr. Aleksander Vekerle je 26. augusta mro v starosti 73 let.
Pošta.
G. Horvath L. Püconci. Prošnjo sem vložo ešče v Belgradi. Potrpite, gda idem ta nazaj, bom jo argerao.
Na prodajo
v D. Lendavi
ena hiša i ena vila
z gospodarskimi poslopjami. Pozvej si pri Uredništvi.
Štefan Huzjan
mehaničar 
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsak mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo društva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.