SU-
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Cm*
Kamniški občan
LETO XXVIII.
KAMNIK, 20. JUNIJA 1988
Jubilej krvodajalstva in RK
V soboto, 4. junija, je občinska organizacija Rdečega križa v Kamniku pripravila slovesnost ob 35-letnici brezplačnega krvodajalstva pri nas, ki sovpada s 125-letnico organizacije Rdečega križa. Na slovesnosti *o se zbrali številni krvodajalci, aktivisti RK in gostje. Poseben pomen je tej slovesnosti pridal še obisk krvodajalcev iz Doberdoba (Italija), s katerimi imajo krvodajalci Kamnika že dolga leta stalne prijateljske Mike. Najslovesnejši del je bil podpis listine o pobratenju kamniške organizacije RK * organizacijo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba.
Kmalu po prihodu prijateljev iz Doberdoba, ki so se pred tem ustavili pri krajevni organizaciji RK v Mostah, kjer so bili prisrčno sprejeti in pozdravljeni, se je prireditev začela.
V pozdravnem nagovoru je predsednik občinske organizacije RK Kamnik, dr. Vladimir Breznik, orisal prehojeno pot Krvodajalstva v Sloveniji in zlasti omenil leto 1953 kot mejnik. Tega leta se začenja brezplačno krvodajalstvo pri nas. Mnogi krvodajalci darujejo kri za neznanega človeka, zato da bi reševali življenja in pospešili zdravljenje. Slovenija po številu krvodajalcev sodi v sam svetovni vrh. V teh letih je darovalo kri že več kot 800.000 krvodajalcev, v občini Kamnik pa je darovalo kri že 35.131 krvodajalcev. Število krvodajalcev Predstavlja v Sloveniji 5,4 ~ 5,5% prebivalstva v kamniški občini pa 5,3 - 5,5% oziroma 1400 do 1600 občanov letno. Pravi razmah je krvodajalstvo
doseglo po letu 1953. V nadaljevanju je dr. Vladimir Breznik govoril o častitljivem jubileju RK, 125-letnici in o vlogi RK v kriznih razmerah oziroma ob nesrečah, drugih elementarnih dogodkih ali v vojni. Zbrane sta pozdravila tudi sekretar obč. konference SZDL Rudi Pfajfar in podpredsednica občinske skupščine Marta Žer-ko. Oba sta Čestitala organizaciji RK za uspešno delo in zaželela, da bi RK tudi v prihodnje opravljal svojo človekoljubno dejavnost tako uspešno kot doslej.
Dr. Lavrenčič, slovenski župan iz Doberdoba, je govoril o prijateljstvu, ki povezuje obe organizaciji Kamnik in Doberdob, in tudi Kranj, njihovem humanem prizadevanju in poslanstvu. Govoril je o krepitvi prijateljskih vezi med matično domovino in zamejci, kamor uvršča tudi taka srečanja.
V kulturnem programu so sodelovali z recitacijami KUD Janez Čebulj, pevska zbora iz Komende in Doberdoba. Podelili so tudi posebna priznanja za človekoljubno delo ob 35-letnici brezplačnega krvodajalstva v Sloveniji 8 posameznikom in 39 organizacijam RK, aktivom RK v OZD, krajevnim odborom RK in osnovnim sindikalnim organizacijam.
Posebne diplome z zahvalo za večkratno darovanje krvi pa je prejelo: 27 krvodajalcev za 20-kratno darovanje krvi, 15 za 25,9za30,6za35,2za40,lza 45 in 2 za 50-krat darovano kri: to sta Janez Bajde iz Laz in Štefan Borin, zaposlen v Kočni Kamnik, ki sta prejela tudi posebni plaketi.
Krvodajalci, ki so darovali kri 5, 10 in 15-krat, pa bodo posebne diplome z zahvalo prejeli na slovesnosti v krajevnih skupnostih oziroma sindikalnih organizacijah.
Za organizacijo RK Kamnik je listino o pobratenju podpisal predsednik dr. Vladimir Breznik, za zvezo prostovoljnih krvodajalcev ADUS iz Doberdoba pa predsednik zveze Jože Ferletič. Slovesnost in kulturni program sta bila dobro pripravljena, za kar gre zasluga marljivim organizatorjem v Komendi.
Gostje iz Doberdoba so se v spremstvu gostiteljev iz Kam-
nika odpeljali v Litijo. Ogledali so si grad Bogenšperk. Po kosilu so se okrog 18. ure vrnili zopet v Komendo, še prej pa so se poklonili spominu padlih in položili vnec pred spomenikom v Kamniku.
Občinska organizacija RK Kamnik se vsem organizatorjem srečanja iskreno zahvaljuje, tako krajevni organizaciji RK Moste, KO RK Komenda za zelo dobro opravljeno delo, skupščini občine Kamnik in občinski konferenci SZDL Kamnik, saj bi brez takega sodelovanja srečanje ne bilo tako uspešno in prijetno.
STANE SIMŠIČ
Podpis listine o pobratenju
Kako s skupnimi pašniki?
Pašne skupnosti so pogodbo o ustanovitvi podpisale že pred leti. Določila o pravicah in obveznostih članov in drugih pašnih interesentov pa se le deloma izvajajo. Kako določila uporabljati v praksi, pa pašnim skupnostim še vedno ni jasno. O tem in o izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih glede uporabe objektov v nekmetijske namene na skupnih pašnikih velikoplanin-skega območja je poročilo za sejo izvršnega sveta pripravila kmetijska inšpektorica Ivanka Novak.
V poročilu med drugim navaja, da se pašne skupnosti pritožujejo glede pašnih pravic, uporabe objektov za rejo živine v nekmetijske namene, opravljenja vsakoletnih del in financiranja skupnih pašnikov. Pašne skupnosti tudi niso vpisane v seznam skupnosti pri zadružni organizaciji, zato po zakonu ne bi smele upo-
v petek, 3 junija, so TITAN obiskali pionirji iz Beograda. V Kamniku so se ustavili v okviru akcije »Po Titovi poti*. Pionirje so sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V lepem vremenu in Prijetnem razpoloženju so si ogledali delovno organizacijo in muzej, v katerem je prikazana razvojna pot TITANA. (foto: Klemen Pibernik)
rabljati in pridobivati družbenih sredstev.
Z zemljišči skupnih pašnikov od leta 1985 upravlja in razpolaga kmetijsko zemljiška skupnost. Vendar pa razmerja o gospodarjenju s skupnimi pašniki niso urejena s pogodbami ali samoupravnimi sporazumi. Obstaja tudi dilema ali bi morala ta razmerja urejati kmetijsko zemljiška skupnost ali kmetijska zadruga. Kmetje načeloma odklanjajo sodelovanje s kmetijsko zadrugo, ker, kot trdijo, na nekaterih območjih kljub njihovim zahtevam ni organiziranega odkupa mleka. Sicer pa je na mnogih področjih dogodek iz kmetijstva tako majhen, da so mnogi kmetje primorani zaposlovati se v drugih dejavnostih, pridelano hrano pa večinoma porabijo za lastne potrebe.
Kmetijska inšpektorica v poročilu nadalje omenja, da pašne skupnosti predlagajo, naj bi se gospodarjenje s skupnimi pašniki urejalo glede na specifičnost vsakega posameznega pašnika in območja. Tem potrebam je treba prilagoditi vsako pogodbo, ki naj bi življenjsko urejala vsa vprašanja, ki nastajajo pri uporabi pašnika. Morda bi bilo na območjih, kjer je zmanjšana možnost pridobivanja dohodka iz kmetijstva, umestneje upoštevati druge vrednote, kot na primer ohranjevanje kmetij, obdelanost zemljišč, preprečevanje zaraščanja, turizem. Vloga zadruge pa naj bi se odražala bolj na strokovnem področju in hranilno kreditni službi, meni v svojem poročilu kmetijska inšpektorica Ivanka Novak.
Skupni pašniki nimajo določenih obsegov in področij, za katera so namenjeni z upravnimi akti. Zato ni možno odločati o pravi-
.....;■
Srečanje
kadrovskih
delavcev
V petek, 3. junija, je bilo v Kamniku srečanje kadrovskih delavcev Slovenije, ki sta ga organizirala Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije in Društvo kadrovskih delavcev v očini Kamnik. Udeleženci so se zbrali v dvorani kina Dom, kjer je potekalo posvetovanje na temo: Nekateri kadrovski vidiki sprememb in dopolnitev sistemske zakonodaje. Prvi predavatelj je bil Viktor žakelj, ki je poskušal odgovoriti na vprašanje, kako iz krize. Po zanimivi razpravi je posvetovanje nadaljeval Miran Kalčič s temo Kaj pridobivamo z novostmi v zakonu o delovnih razmerjih.
Po končnem posvetovanju so se udeleženci odpeljali v Kamniško Bistrico na prijetno tovariško srečanje, ki je trajalo do poznih večernih ur.
DJB
cah in v sporih, ki nastajajo zaradi uporabe pašnikov in njim pripadajočih objektov.
Upravičeno lahko sklepamo, piše v poročilu za izvršni svet, da takšen pravni nered marsikomu povsem ustreza, da si brez posebnih težav prilasti ali obdrži pravice, ki mu sicer ne pripadajo.
V občini samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obnovo, urejanje in enotno politiko gospodarjenja s skupnimi pašniki, kot ga predvideva 125. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, ni bil sprejet. Nimamo pa tudi podatkov, pravi kmetijska inšpektorica, ali je kmetijsko zemljiška skupnost kdaj predlagala sprejem tega sporazuma, oziroma če tega ni predlagala, zakaj ne.
Sicer pa na skupnih pašnikih Velike, Male, Gojške planine, Konjščice in Dola stoji približno 170 pastirskih koč, ki so jih zgradili kmetje za poletno pašo. Približno četrtina teh koč se uporablja samo še za turistične namene, ostale pa se kombinirano uporabljajo za rejo živine (3 mesece) in turistične namene.
Določitev obsega skupnih pašnikov je med drugim bistvenega pomena tudi zaradi izkoriščanja gozdov na območju pašnikov, saj se les za potrebe vseh pastirskih in drugih naselij skoraj v celoti pridobiva na teh površinah. Sečnja je deloma zaradi čiščenja pašnika, sanitarnega poseka ali od-kazila s strani Gozdnega gospodarstva upravičena, mnogokrat pa je tudi povsem stihijska in škodljiva, navaja kmetijska inšpektorica. Ravno zato je potrebno, da posamezne pašnike prevzemajo v uporabo pašne skupnosti, ki bodo v celoti odgovorne za gospodarjenje z vsemi sredstvi in zemljišči skupnega pašnika. To bo omogočalo normalno poslovanje pašne skupnosti kot tudi nadzor nad uporabo družbenih sredstev ter inšpekcijski nadzor.
Kmetijska inšpektorica je v preteklih letih večkrat tudi ugotovila, da je gospodarjenje na
kmetijskih pašnikih povsem stihijsko. Zaradi neurejenega pravnega stanja zemljišč tudi določil zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na pašništvo, ni možno dosledno izvajati.
V zdanjih letih je večkrat prišlo do težjih sporov med uporabniki pastirskih koč, zaradi česar se prizadeti praviloma obračajo na kmetijsko inšpektorico, da bi odločala o njihovih pravicah, oziroma obveznostih. Lastniki in uporabniki vseh objektov so namreč dolžni prispevati k stroškom skupnega pašnika kakor pašni interesenti.
Vsekakor lahko priznamo, ob koncu poročila pravi kmetijska inšpektorica, da je uporaba pastirskih koč izven pašne sezone v nekmetijske namene koristna, ker zagotavlja redno vzdrževanje in obnavljanje objektov, vendar je zaradi neurejenih lastninsko pravnih razmerij med planšarji in takoimenovanimi bajtarji (najemniki) takšno stanje zaradi zagotavljanja javnega reda in miru izredno občutljivo. Dopušča namreč razna izsiljevanja z ene ali druge strani, spori pa se običajno rašujejo tudi na neprimeren, grob način? R. G.
Ob 44-letnici požiga Malega in Velikega Rakitovca, krajevnem prazniku in pričet-ku rekonstrukcije lokalne ceste Šmartno-Pšajnovica je svet KS Pšajnovica v sodelovanju s KO ZZB in OO ZSMS pripravil 25. maja proslavo s kulturnim programom ob spomeniku neznanim junakom, padlim med NOB v Rakitovcu.
Ob tej priliki bi se želeli zahvaliti vsem gostom, krajanom, posebno pa še tov. Popku za obisk in prijetno popoldne v naši KS, ki so ga popestrile žene, dekleta in mladinci z domačimi speciali-■ tetami ter dobro kapljico. Hvala vsem!
BRANE ŽIBERT
Pozornost najboljšim
Ob koncu šolskega leta je Občinska izobraževalna skupnost Kamnik pripravila v torek, 14. junija 1988 v OŠ Frana Alberta tradicionalni sprejem za najboljše kamniške učence - bodisi po uspehu, sodelovanju v šolskih aktivnostih, ustvarjanju tovariških in samoupravnih odnosov. Učence, kar 205 jih je bilo, (med njimi 8 iz glasbene šole, 161 osnovnošolcev in 36 srednješolcev) je ljubeznivo pozdravil predsednik občinske skupščine Kamnik Maks Lavrinc. Ob prisotnosti predsednika skupščine izobraževalne skupnosti Kamnik Janka Blagšiča jim je poleg iskrenih čestitk izročil knjižna darila.
VERA MEJAČ
Štirideset let poje žaga
Gozdarji svoj praznik praznujejo prav na poseben način. Vsako leto se namreč zberejo na enem od krajev, kjer imajo njihove temeljne organizacije sedeže, in se pomerijo v za njih značilnih opravilih.
Letos je bilo to tekmovanje že posebej slovesno, saj so obenem slavili tudi štirideset let svojega   delovanja. Delavci
IVAN VRH, 40 let nerazdružljiv z žago.
Gozdnega gospodarstva Ljubljana so se tokrat pomerili v sedmih panogah pri Jurjevi koči v Kamniški Bistrici. Najbolje so se tokrat odrezali Lo-gatčani, sicer pa teh sedem tekmovalnih panog ni pomembnih toliko kot to, da se imajo gozdarji, ki gospodarijo z gozdovi na območju 14 obljubljanskih občin, le malokrat možnost srečati v tako velikem številu in se pogovoriti o tem in onem, se poveseliti in nenazadnje tudi preizkusiti svoje delovne sposobnosti na prav privlačen način.
Gozdarji se preizkusijo v sedmih panogah: zaseku, podžagovanju, prežagovanju, podiranju na balon in klešče-nju. Še posebej so se v nakladanju hlodovine na tovornjak pomerili šoferji. Med Kamničani je izstopal predvsem šestdeset-letni Ivan Urh, ki je skoraj štirideset let v tem poklicu, kar 32 let pa je bil zvest Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, tozd Kamnik. Ivan sicer sedaj odhaja v pokoj, vendar nam je zagotovil, da žage ne misli kar izpustiti iz rok, in če ne drugače, bo pa pomagal »paurom« iz njihovega konca.
Inovativnost tako in drugače
V naši družbi smo vse pogosteje priča raznim reformam, torej preureditvi določenih razmer. Pred leti smo se lotili reforme izobraževanja, od srednjega do visokega šolstva, vse z namenom, da dobimo po končanem šolanju na delovno mesto sposoben in ustvarjalen kader, skratka ljudi, ki bodo znali misliti s svojo glavo.
Dobro šolanje je tudi predpogoj za inovacijsko dejavnost, o kateri bomo v naslednjih vrsticah malce več povedali.
V torek, 31. maja, so namreč občinska raziskovalna skupnost. Društvo izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav ter občinski svet zveze sindikatov v sejni sobi skupščine občine Kamnik pripravili okroglo mizo o inovacijski dejavnosti v naši občini. Z uvodnikom je začel sekretar odbora za inovacijske dejavnosti pri zvezi sindikatov Slovenije, Franček Ribič, ki nam je postregel z vrsto prepričljivih dokazov, kako potrebno je dandanes spodbujati inovativnost in vse kar sodi zraven. Povedal je, da se v nekaterih tujih podjetjih visoko izobraženi in vodilni kadri tudi do šestdeset dni na leto dodatno izobražujejo, kar pa ob drugem podatku, da znanje v nekaterih pano-
Dva kamiona lesa za motorno žago
Gozdno gospodarstvo Ljubljana je delovna organizacija, ki gospodari na območju štirinajstih obljubljanskih občin. Sestavljena je iz sedmih temeljnih organizacij kooperantov, petih tozdov, enega tozda skupnega pomena (Mehanizacija in gradnje) in skupnih služb.
Roman Celarc, direktor delovne organizacije, je na priložnostni proslavi ob 40-letnici v Kamniški Bistrici spregovoril o razvoju te delovne organizacije. Zasebni sektor se je h GG-ju priključil 64. leta, pa tudi po tistem je delovna organizacija doživljala stalne reorganizacije, pač glede na hitro spreminjanje zakonodaje.
Na kratko si oglejmo, kako sta organizirani enoti, ki jih imamo v naši občini.
Temeljna organizacija kooperantov, ki ji trenutno »načeljuje« Božo Brezočnik, gospodari izključno z zasebnimi gozdovi v občini. Zakon o gozdovih namreč predvideva, da se na celotnem območju enako gospodari, nc glede na lastništvo. Predvsem z namenom, da je pri ravnanju s tem naravnim družbenim bogastvom zagotovljena strokovnost. V temeljni organizaciji kooperantov je trenutno zaposlenih 23 delavcev, sedem v proizvodnji, ostali so strokovni kadri.
»Gospodarimo na 11.300 hektarih gozdov, posekamo pa približno 35.000 kubikov gozda letno. Poleg tega pa letno po goliča-vah opravimo okrog 300 hektarov gojitvenih del (saditev in vzgoja nasadov). V kamniški občini je tri tisoč lastnikov gozdov, od tega 600 čistih kmetov, od slednjih pa je 300 naših kooperantov. V glavnem so to višinski kmetje. Predvsem moram povedati, da samoupravne odločitve kooperantov veljajo tudi za ne-kooperante,« je pripovedoval diplomirani gozdarski inženir Božo Brezočnik.
Za boljše razumevanje povejmo, da lesa ne sme nihče prodajati brez vednosti gozdnega gospodarstva. Po zakonu je namreč vsako sečnjo treba prijaviti pri njih. Omenjeno se nanaša predvsem na šesti člen Ustave SFRJ, ki pravi, da je gozd splošnega družbenega pomena, ne glede na lastništvo, in je pod posebnim in splošnim družbenim varstvom.
Sicer pa je gozdarstvo edina panoga v gospodarstvu, ki ima predpisan fizični obseg proizvodnje za desetletno obdobje in ne dovoljuje večjega odstopanja od načrtov (do 5 odstotkov).
Tudi gozdarstvo ni »ušlo« velikemu cenovnemu nesorazmerju.
Cena lesa namreč ne sledi ostalim stroškom. Pred petimi leti je kmet, na primer, dobil traktor za 80 k'ubikov lesa. Danes mora za traktor dati kar 250 kubikov lesa. In še: za motorno žago je pred petimi leti dal deset kubikov lesa (en kamion), danes pa mora nasekati kar dvajset kubikov lesa.
Razmerja v lesarstvu se podirajo. Les ni sledil splošnim (inflacijskim) trendom. Lastnik gozda dobi na gozdni kamionski cesti le še 66 odstotkov prodajne cene.
Štiriintrideset odstotkov torej dobi kmet, 16,4 odstotka je namenjenih za biološko vlaganje v gozdove (saditev, nego gozdov), tri odstotke je potrebno nameniti za vzdrževanje cest, 14,6 odstotka pa predstavlja stroške gospodarjenja z gozdovi. Slednje je torej dohodek Gozdnega gospodarstva, iz česar delovna organizacija črpa akumulacijo, ki pa se potem ponovno preliva v zasebni sektor - za gradnjo gozdnih cest, kar je glavna naložba delovne organizacije. (Traktor trenutno stane približno staro milijardo, kilometer ceste pa deset!) Njegova delovna organizacija upravlja približno s 110 kilometri gozdnih cest.
Pred leti so zgradili približno sedem kilometrov gozdnih cest.
Bodimo za prijateljstvo!
V Kamnik so 2. junija za dva dni prišli najboljši učenci iz Beograda. Potovali so z osnovno idejo: TITOVA POT - NAŠA POT.
Obiskali so že hrvaške kraje, v Sloveniji pa so obiskali Maribor, nato pa so prihiteli k nam. Pot so nadaljevali v Ljubljano in nato domov. Večdnevno potovanje je nagrada za najboljše, namen pa se skriva tudi v krepitvi bratstva in enotnosti.
Kaj so si ogledali pri nas? Sprejeli smo jih na OŠ Toma Brejca, kjer so učenci pripravili prijeten kulturni program. Popoldne pa so si skupaj s turističnimi vodiči turističnega krožka OŠ Frana Albrehta ogledali izvir reke Kamniške Bistrice in sotesko Predaselj. Prenočevali so pri pionirjih - gostiteljih. Naslednji dan jih je čakal še ogled muzeja na Zapričah in obisk tovarne Titan. Kako pa so se počutili med nami? JELENA DJUKIĆ: »Super je! Bila sem presenečena nad naravo in starodavnim mestom Kamnik. Ne morem verjeti, da se lahko pije voda Bistrica v dolini Kamniške Bistrice. Ljudje so prijazni!«
DRAGANA RADOVIC:
»Všeč mi je bila soteska Predaselj. Turistični vodiči so dobro opravili svojo nalogo. Imate super slaščičarno Šutna! Ne vem, kaj naj še rečem. Super!« TATJANA MAKSIMOVIĆ: »Naši vrstniki iz Kamnika so pravi prijatelji. Vsi se razumemo in to mi je najbolj všeč. Turistični vodiči so se izkazali! Bodimo za prijateljstvo!« NATAŠA RADEVIĆ:
»Všeč so mi ljudje, pokrajina, mesto. Upam, da se bom še lahko vrnila sem! Naši tovariši so pravi prijatelji!« SANDRA MARIC:
»Kamnik je majhno, vendar lepo mesto. Ravno tako je
s prijateljstvom, tukaj smo vsi prijatelji. Odlično se razumemo, čeprav govorimo drugačne jezike. Upam, da bom prišla tudi drugo leto, da se bomo še bolje spoznali.«
★ ★ ★ Prijateljstvo bi se še bolj okrepilo, če bi organizirali povraten obisk, vendar to skoraj ni mogoče zaradi pomanjkanja denarja. Kot zanimivost naj povem, da je teh osemintride-set učencev spremljalo kar deset učiteljev. Pri nas na izletu toliko učencev spremljata dva, včasih celo trije. Nekateri pa si lahko privoščijo, kajne?
BOJAN TRAVEN tur. krožek OŠ FA
NOVO V KAMNIŠKI METALKI
V Blagovnici Metalka v Kamniku (Kidričeva 35) lahko odslej kupujete tudi fotografske aparate, filme in droben fotomaterial.
To pa ni edina novost.
Pred dnevi so začeli prodajati tudi karnise. Pestra izbira lesenih, aluminijastih in plastificiranih karnis je na voljo v kletni etaži blagovnice. Telefon: 831-757.
zaradi padca akumulacije pa ta številka postaja iz leta v leto bolj skromna. Trenutno naredijo le še 1 do 2 kilometra gozdnih poti, gradijo pa po etapah, ker delajo s svojimi stroji. Njihove takoime-novane sekundarne prometnice pa so gozdne vlake. Včasih so jih naredili po trideset kilometrov. Lani pa le osem do devet kilometrov. Gozdne vlake pomenijo predvsem pomoč traktorju v gozdu. Ker je pri tem opravilu čedalje manj konj, je namreč na nek način treba čim boljšo dostopnost omogočiti za mnogo manj okreten traktor. Ker slednji ne more prav do vsakega drevesa, ima pri tem delu še poseben prik-ljuček-vitlo.
Kamniška temeljna organizacija združenega dela pa gospodari na območju kamniške, domžalske, bežigrajske in šišenske občine. Ima 45 zaposlenih, od tega je 34 proizvodnih delavcev (sekači, traktoristi, gojitelji in drevesni-čarji). Direktor tozda diplomirani inženir gozdarstva Ivan Te-kavc je povedal, da nekaj dreves vzgajajo tudi v svoji drevesnici na Kopišah. Sest let pa nekako traja, da je sadika dovolj velika za pogozdovanje (ker je drevesnica višinska, ne gnojijo, zato drevesca počasneje rastejo).
»Letno vzgojimo približno 50.000 sadik za lastne potrebe. Sicer pa naš tozd gospodari na 7.000 hektarih gozdnih površin v družbeni lasti. Letno posekamo 22.000 kubikov lesa,« je povedal Ivan Tekavc.
Gozdarji imajo prav posebne težke pogoje dela. Zato imajo beneficirano delovno dobo. Prehrane nimajo organizirane, saj so razkropljeni povsod po gozdovih. Imajo pa organiziran prevoz na delo od doma na delovišče. V primeru hude zime so delavci doma in dobijo 60-odstotno nadomestilo, če pa je teh dni preveč, jim skušajo najti primerno nadomestno delo v drugih delovnih organizacijah lesne branže (Stol, Menina).
Zaradi težkih pogojev dela se predvsem sekači večkrat tudi poškodujejo. Največ je zlomov. Slednje pomeni tudi veliko obremenitev za delovno organizacijo (stroški zdravljenja, bolniška, poleg tega pa delavca v primeru kompliciranega zloma najmanj pol leta ni na delovnem mestu).
Božidar Brezočnik ni pozabil povedati, da je njihovo sodelovanje s kooperanti zelo dobro. Sicer pa, kot smo že omenili, imajo kooperanti enake pravice kot delavci. Lahko so voljeni v vse samoupravne organe. V zadružnem svetu so tako trije delavci in osem kmetov.
»Kooperante oskrbujemo z vsem potrebnim orodjem za de-
lo v gozdu. Enkrat letno organiziramo strokovni izlet. Lani smo bili v Prekmurju. Na izletu se povežemo s kmeti in v prijateljskem srečanju izmenjamo izkušnje. Poleg tega občasno organiziramo tečaje za traktoriste, ker je prav med njimi veliko nesreč. Višinskim kmetom tako prikažemo način varnega dela v gozdu,« je povedal Božo Brezočnik.
Kooperanti gozdarstva so v glavnem višinski kmetje, dohodek od gozda je njihov glavni dohodek. Večina teh kmetov je iz Tuhinjske doline, doline Črne in okolice Županjih njiv. Največji kooperant pa je po besedah direktorja Domine Poljanšek iz Bele peči 6. Ima 40 hektarov gozdov, poseka pa 250 do 300 kubikov lesa letno (torej zasluži en traktor na leto). Zaradi zgledno urejene gozdarske kmetije ima Domine Pofjašek vsako leto več obiskov z gozdarskih fakultet iz vse Jugoslavije.
Glavni kupci kamniškega dela Gozdnega gospodarstva so Stol, radomeljski Slovenijales, Papirnica Količevo in nekatera gradbena podjetja.
Nekaj lesa tudi izvažajo, predvsem prostorninski les in hlodovino slabše kakovosti, kar predstavlja približno 2 odstotka celotne proizvodnje. Izvažajo preko Slovenijalesa. Večina lesa (90 odstotkov) gre iz gozda naravnost h kupcem, ostalo pa v skladišče na Tunjiški cesti v Kamniku. Zelo majhen del njihove proizvodnje pa je namenjen maloprodaji in sicer v glavnem prodaji drv za gospodinjstva.
ROMANA GRČAR
gah že v gol leta zastari, ni nič čudnega. Zal pri nas ni tako, saj se v polni meri še ne zavedamo vloge in koristi, ki nam jih utegnejo prinesti inovacije.
In kakšno je stanje v Kamniku? V nekaterih delovnih organizacijah je inovativnost že lepo zaživela, še vedno pa se kažejo razne težave in to v prvi vrsti v pomanjkanju profesionalno zaposlenih kadrov, v pravilnejšem nagrajevanju avtorja izboljšave, zaščititi lc tega in še bi lahko naštevali. Kot jc bilo rezvidno iz kasnejše izredno žive razprave, v Kamniku še vedno ne znamo izračunati ekonomske strani izboljšave ali inovacije, kar pogosto pripelje do podcenjevanja avtorjevega dela. Zelo veliko pa jc odvisno tudi od naravnanosti poslovodnih delavcev, ki so ponavadi odločilni za spodbujanje ali zaviranje inovacije in inovatorja!
Zal se je debata zaradi otvoritve razstave o inovacijskih dosežkih v občini končala ravno v trenutku, ko so iz vrst prisotnih raz-pravljalccv začele prihajati pobude in zanimiva mnenja. Vendar nismo ničesar prepustili naključju in so vsi prisotni sklenili, da se čim prej zopet srečajo in nadalju jejo začeto razpravo.
JANEZ BALANTIČ
Študentka nujno išče delo nekaj ur tedensko. Naslov je v uredništvu.
Angleščino, nemščino in francoščino instruiram. Tel, 841-125.
Garsonjero oziroma kakršnokoli stanovanje najame mlajši Kamničan. Naslov oddajte v uredništvo Kamniškega občana pisno ali na tel. 831-313.
Iščem dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje za pet let. Tel. 831-282 dopoldne.
V Kamniku ali okolici kupim starejšo, manjšo hišo. Tel. 265-678.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Prodam dve otroški postelji z jogije, košaro za dojenčka, chico stolček in otroško kolo. Ogled po 16. uri. Kladnik, Nevlje 16.
Prodam dobro ohranjen star bobrovec cca 3000 kom. Slapar Jure, Šmarca, Obrtniška 5.
REJCI POZOR! V reji imam plemenjaka za pripust svinj. Ogrinc, Mekinje.
Poceni prodam rabljene (uporabne) pocinkane strešne žlebove. Ogled popoldne. Cene Grilje, Lobodova 3, Kamnik, (obe cesti na Palo vče).
Živilska industrija Fructal, TOZD Alko Ljubljana, Ljubljana, Frankopanska 9, obrat Kamnik, Korenova pot 7
Komisija za delovna razmerja TOZD Alko objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. več delavcev za priučitev v polnilnici
Pogoj: končana osnovna šola
2. receptorja-varnostnika
Pogoj: končana osnovna šola
3. kurjača parnih kotlov
(za potrebe obrata v Ljubljani) Pogoja: - KV ključavničar
- izpit za upravljanje parnih kotlov
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvemesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Fructal
- TOZD Alko Ljubljana, Frankopanska 9 s pripisom »Komisiji za delovna razmerja«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Praznik v Godiču in Kamniški Bistrici
Svoj praznik sta v petek in so-bodo, 10. in 11. junija, proslavili tudi dve veliki in uspešni krajevni skupnosti, Godič in Kamniška Bistrica.
Bogat in obširen program praznovanj se je začel že v petek s proslavo v prostorih osnovne šole Kamniškega bataljona, kjer so imeli glavno besedo učenci osnovne šole. Ob krajevnem prazniku in dnevu šole so prikazali niz raznovrstnih dejavnosti številnih krožkov, ki na šoli delujejo že vrsto let. Naj omenimo samo pevski zbor pod vodstvom Karle Urh, ki je letos predstavljal našo občino na Reviji mladinskih pevskih zborov v Škofji Loki, pa dramsko recitacijski krožek in še bi lahko naštevali.
Seveda brez vlaganj tudi tu ne gre in kot je dejal v svojem nagovoru ravnatelj osnovne šole Janez Andrejašič, se moramo tega vsi skupaj dobro zavedati. Kljub
vsem težavam, predvsem finančne narave, učenci in učitelji že uporabljajo posebno opremljen kabinet za gospodinjski pouk, v kratkem pa bo dokončan še kabinet za tehnični pouk in fiziko.
Na proslavi so bila podeljena tudi odlikovanja OF in priznanja za uspešno delo v krajevni skupnosti in SZDL.
Praznovanje se je nadaljevalo tudi v soboto in sicer z zborom udeležencev pohoda, ki so po partizanski poti odšli do bolnišnice v Beli. Tam je bila krajša slovesnost, ki se je zaključila z odkritjem spominske plošče. Obenem je na obnovljenem igrišču pri osnovni šoli potekal že tradicionalni košarkarski spektakel med ekipama Vrhpolj in Stranj.
Prav je, da se ob taki priložnosti ozremo tudi nazaj in malce pogledamo, kaj vse so v obeh krajevnih skupnostih dosedaj storili. Dokončali so omrežje jav-
ne razsvetljave, razrešili probleme oskrbe s pitno vodo, asfaltirali več kilometrov novih cest in naredili nekaj novih cestnih povezav do odročnejših krajev, postavili več zabojnikov za smeti. Vendar se ob vsem tem že kažejo novi in vlečejo stari problemi, ki težijo prebivalec obeh krajevnih skupnosti. Še vedno je namreč odprto vprašanje ceste Kamnik-Gornji grad, ki je v obupnem stanju, problem separacije Rudnika kaolina in kalcita, ki vztrajno zaprašuje okoliške prebivalce — to sta samo dva problema, ki jih krajani brez pomoči širše skupnosti ne bodo mogli rešiti.
Veliko pa se še vedno da izboljšati s prostovoljnim delom, ki je v dosedanji praksi uspešno zapolnilo vrzeli...
V teh kriznih časih namreč bolj kot kdajkoli velja tista znana ljudska modrost, da je v delu moč!
JANEZ BALANTIČ
SVOJE SO DODALI K PRAZNIKU TUDI ČLANI DRAMSKEGA KROŽKA
Uspešen nastop mladih gasilcev iz Srednje vasi
V Kamniku je bilo 4. junija občinsko prvenstvo v gasilsko športnih disciplinah. Svoje društvo so z uspešnim nastopom zastopali tudi mladi gasilci iz KS Srednja vas.
Na tekmovanje smo prijavili pet desetin. S pripravami smo pričeli slab mesec pred tekmovanjem. Prvi so pričeli mlajši pionirji in pionirke. Kakor vsako leto, smo se tudi letos povezali s tovarišicama na podružnični šoli Loke. Otrokom sta predstavili način in smisel gasilskega dela. Tako smo pridobili v naše vrste enajst novih gasilcev. Sestavili smo dve desetini in malčki so navdušeno hodili na vaje.
Teže je bilo pri B-pionirkah. Ker jih ni bilo zadosti, so se jim morali priključiti pionirji. B - pi-
onirjev je v našem društvu dovolj, tako da so vadili brez problemov. Največ težav je bilo pri sestavi mladinske desetine. Zaradi zaključnega izleta osmošolcev smo morali iskati nove člane. Sledile so še poškodbe, tako da so lahko dobro trenirali samo zadnji teden. Vsem skupaj je nagajalo še vreme, tako da od tekmovanja nismo preveč pričakovali.
Četrti junij je prišel kar prehitro. Vendar smo se dobro odrezali. Mlajšim pionirjem in mladincem ni šlo vse gladko, drugi pa so delali, kakor so najbolje znali. Na razglasitev rezultatov nismo čakali. Odšli smo domov in naredili piknik. Pekli smo ćevapčiće, se žogali in se sploh imeli dobro. Končno sta prišla pred-
sednik Anton Šuštar in poveljnik Stane Hribar, ki sta čakala na razglasitev. Bili smo veselo presenečeni. Zasedli smo tri prva mesta (A-pionirke, B-pionirke, B-pionirji), mladinci so bili drugi in A-pionirji sedmi.
Tako je minilo letošnje tekmovanje. Mlada čaka še letovanje na Debelem Rtiču. To je tudi vse, kar imajo od društva. Upajmo, da se bo to spremenilo in da bodo prišle pobude z OGZ Kamnik. Ker teh pobud največkrat ni, bodo morali misliti na to mentorji za mladino v posameznih društvih. Medtem mladina odhaja, naslednje leto pa se bomo zopet trudili dobiti pionirje, ki so še letos odlično delali, a jih zatišje do naslednjega tekmovanja odtuji od društva. Tone Š.
Spomin na partizansko bolnišnico v Beli
Osrednja prireditev v počastitev krajevnega praznika KS Kamniška Bistrica in Godič, ki ga občani teh krajevnih skupnosti slavijo vsako leto 9. junija, je bil pohod po partizanskih poteh v dolino Kamniške Bele.
Drugo junijsko soboto kmalu po deveti uri so se ob vstopu v dolino Kamniške Bele zbrali mladina, nekdanji borci NOV in drugi občani in krenili po čudoviti dolini ob istoimenskem hudourniku do kraja, kjer je v času NOB delovala partizanska bolnišnica. Po dobre tričetrt ure hoda so se udeleženci zbrali pod strmo steno, kjer so še vidni ostanki nekdanje partizanske bolnišnice. Tuje odbor krajevne organizacije ZB NOV Kamniška Bistrica - Godič vzidal spominsko ploščo, ki bo še pozne rodove spominjala na težke, vendar junaške dni našega narodno osvobodilnega boja.
V imenu odbora KO ZZB NOV Kamniška Bistrica - Godič je zbranim udeležencem govoril Slavko Steblaj, ki je orisal potek gradnje in pomen partizanske bolnišnice v Beli, ki so jo po pripovedovanju bivših borcev Janka Prelesnika in Franca Kregarja - Miška začeli graditi spomladi leta 1943.
V tej bolnišnici, ki je lahko sprejela 25 do
30 ranjencev, sta se zdravila tudi dva ameriška pilota, ki sta maja 1944 skočila iz poškodovanega letala na Veliki planini. Eden izmed njiju je v bolnišnici podlegel težkim ranam. V tej bolnišnici sta zdravila ranjence med drugimi tudi dr. Tine Zaje in dr. Vinko Domitrovič.
Spominsko ploščo, delo kamnoseka Vetto-razzija iz Stranj, ki bo obeleževala eno od točk Poti spominov in tovarištva v kamniški občini (vodnik po tej poti je pravkar izšel), je odkril v imenu komisije za razvijanje tradicij NOB pri OO ZZB NOV Kamnik Franc Hribar.
Izpod sive skale so iz grl mladinskega pev-skega'zbora osnovne šole Kamniškega bataljona in moškega pevskega zbora iz Godiča zadonele lepe partizanske pesmi in odmevale visoko v stene Rzenika in Velike planine in se prepletale s šumenjem slapa Orglice, ob izviru Kamniške Bele. Tudi ob grobu ameriškega letalca je zagorela svečka in odsevala v skromni tablici, ki bo še poznim rodovom dokaz, kako majhen je svet, kadar je treba združiti sile zoper teror in nasilje okupatorjev.
F. SVETELJ
Praznovali so tudi v Komendi
Praznik KS je dogodek, ki naj bi v krajevni skupnosti med drugim pregledali delo in svoje plane, obenem pa obudili spomin na čas, ki je zgodovinsko povezan z življenjem in usodo kraja. V Komendi že 10 let praznujemo svoj praznik in ob tej priliki podelimo priznanja najbolj prizadevnim krajanom in društvom. Letošnji slavnostni govornik Stane Zamik - predsednik skupščine KS Komenda je v svojem govoru povedal:
»Vsako leto 11. junija se srečujemo na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Komenda in ob tej priliki pregledamo uspešnost našega dela v preteklem letu. Malo drugače kot pretekla leta smo se danes zbrali tu, pred gasilnim domom na Krekovi ulici in ne v dvorani kulturnega doma, kot je bilo običajno. Razlog je seveda poznan, na kraju samem želimo proslaviti enega največjih delovnih uspehov v letošnjem letu, v Komendi. Preden se podrobneje dotaknem te investicije naj se za trenutek povrnem v preteklost, na dogodek, ki ga obeležujemo v Komendi s krajevnim Praznovanjem.
11. junij je namreč dan, ko je bila , po pravzaprav zelo kratkem času svojega delovanja, uničena Partizanska bolnišnica na Ko-tiendski Dobravi in storjen strahoten zločin nad zdravniškim osebjem in ranjenci. Ni na nas, "ilajši generaciji, da bi ocenjevali ta dogodek, zakaj je do njega Prišlo, je pa opozorilo za nas, da storimo vse, do česa podobnega, kar se je dogajalo pred več kot 40 'eti, ne bi več prišlo. , Ko sem pred dvemi leti, v svojem prvem govoru po izvolitvi, Predstavljal naš pristop k izvajanju programa krajevnega samoprispevka, sem dejal, da bo naše delovanje usmerjeno v naslednja Področja dela:
- na realizacijo investicij širše-8a krajevnega značaja,
- na sanacijo cestnega omrežja in
- da zagotovimo novemu naselju vsaj takšen standard bivanja, kot ga imajo ostala naselja.
Če ocenjujemo dosedanje delo, je treba priznati, da zastavljene cilje v celoti izpolnjujemo.
Aktiviranje kanalizacije v večjem delu novega naselja je danes pred nami. Zagotovo se spominjate, zlasti delegati, da smo imeli v zvezi s tem, kje pričeti, zgoraj ali spodaj, v starejšem ali mlajšem delu tega naselja, po abecedi ulic, precej vroče razprave, ki pa ste jih prebivalci novega naselja, lani avgusta, sami dokončali. Dogovorili ste se, da se prične z izgradnjo kanalizacije v Krekovi ulici, Kranjski cesti in se tako poveže že zgrajena kanalizacija v Urhovi ulici s primarnim sistemom v Glavarjevi ulioi. Gradbeni odbor, oblikovan na tem zboru občanov, si je zadal težko nalogo, da zgradi kanalizacijo. Nihče verjetno ni pričakoval, da je lahko v takšni gradnji, z vsemi potrebnimi dovoljenji, toliko problemov, da je sama izgradnja pomenila pravzaprav še najmanjše breme. Vendar trud ni bil zaman, ovire za ta gradbeni odbor niso bile nepremostljive. Po predračunu iz leta 1986 bi morala gradnja stati 15 st. milijard. In koliko je stala krajevno skupnost in krajane Krekove, Kranjske in Urhove ulice? Krajani so zbrali 1,5 milijarde din lastnih sredstev in prispevali vsak po 40 ur fizičnega dela. Krajevna skupnost je nabavila ves material, katerega cena je manj kot 3 miljarde din. Z vztrajnim in neumornim delom gradbenega odbora, ki je lahko vzor tudi drugim v naši krajevni skupnosti, je bila kvalitetno izvedena kanalizacija in to za najmanj 5-krat ceneje, kot bi bila, če bi delo zaupali pooblaščeni organizaciji.
V teh dveh letih smo preplasti-li krajevno cesto na Goro, del
lokalne ceste skozi naselje Na-sovče, pri čemer so sodelovali z denarnimi prispevki tudi krajani. Prav tako pa velja omeniti tudi sanacijo Glavarjeve ceste, za katere obnovo so bila dana sredstva krajevnega samoprispevka, SIKCS Kamnik, SSZ Kamnik in občine Kamnik.
Ena od najbolj želenih in težko pričakovanih investicij je prav gotovo izgradnja poslovilnega objekta - vežic, s katerim smo povezovali uspešnost glasovanja o programu krajevnega samoprispevka. O vsem jc bilo v zadnjem času prelito precej črnila, zato smatram, da o tem ne velja podrobneje govoriti. Bistveno za nas vse je, da je ta investicija finančno pokrita, da bo zastavljen cilj kmalu dosežen in da smo s to investicijo še bolj okrepili vezi med tremi KS Komenda, Moste in Križ. Tega nam še tako enostransko in negativno pisanje ne.more vzeti.
Druga, prav tako že dolgo neizpolnjena potreba, ne želja, je prostorsko takšna osnovna šola, kot jo imajo drugi kraji v naši občini. Predsedstvo KO SZDL Komenda se je že konkretno lotilo dela na tem področju in stvarno je upati, da bodo to storili tudi pristojni organi in skupnosti, kajti obljuba dela dolg, krajani pa prav zagotovo niso pozabili kakšen program smo jim ponudili ob glasovanju za krajevni samoprispevek.
Ob pregledu našega dosedanjega dela, v tem mandatu, ne morem prezreti mostu na Pšati, ki smo ga zgradili za učence iz Gore in jim za več kot polovico skrajšali pot v šolo, odstranitev Kramarjeve hiše, pa nakup novega pluga, rekonstrukcijo javne razsvetljave v Nasovčah, na Bregu, Komendski Dobravi, ne moremo tudi mimo obnovitve mrtvašnice, kar je delo vseh treh KS, sklepanju najemnih pogodb z najemniki grobov in še bi lahko
našteval. Tudi za delovanje društev in krajevne samouprave je bilo marsikaj postorjenega. Iz kulturnega doma in zadružnega doma se selimo v stavbo arhiva, kjer je občina Kamnik uredila dva prostora, skupaj s stanovanjsko skupnostjo in nami pa bo do zime napeljana centralna kurjava in tako bo stavba zares zaživela. Društveno življenje je v Komendi v polnem razmahu, pripravljenih je vrsto projektov za nove investicije, tako da bo 0,15% del samoprispevka komaj zadoščal za sofinanciranje dejavnosti in investicije kot so: prizidek za nogometaše in smučarje, dve novi teniški igrišči, nov hlev za konje za hlevi JATE, pa podaljšanje tribune.
Iz povedanega lahko zaključim, da vsega navedenega ne bi uspeli postoriti, če ne bi bilo v krajevni samoupravi in društvih, pa tudi v političnih organizacijah velike pripravljenosti za delo. Uspešnosti dela si tudi v bodoče ne morem zamišljati brez prizadevnega dela predsednika sveta KS, Franca Štebeta, pa njegovega namestnika, niti ne mimo Pavla Ocepka, ki zelo uspešno prenaša naša stališča v zbor KS občinske skupščine in še mnogih drugih, ki jim je Komenda resnična življenjska skupnost. Pa tudi sami, krajevna skupnost Komenda, ne bi mogli toliko postoriti, če ne bi bilo zelo korektnih . odnosov s SIKCS Kamnik, SSZ Kamnik, če ne bi našli razumevanja v računovodstvu KS, pa tudi pri nekaterih izvajalcih komunalno-cestne skupnosti. S tako zastavljenimi odnosi se naša sredstva, sredstva krajevnega samoprispevka ple-menitijo in omogočajo načrtovanje in izvedbo obsežnih projektov.«
Predsednik Sob Kamnik, Maks Lavrinc, je v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da smo z delom, ki ga ustvarjamo na
Na osrednji prireditvi ob prazniku KS Komenda je zbranim govoril predsednik skupščine KS Komenda Stane Zamik.
(foto: Božo Matičič)
raznih področjih, bolj uspešni kot pri proslavljanju. To pa je tudi pravilno, saj nas le delo vodi v boljšo prihodnost.
Priznanja OF je podelil predsednik KO SZDL Stane Peterlin. Prejeli so jih:
1. Gradbeni odbor za kanalizacijo na Krekovi, Urhovi in Kranjski cesti.
Za izredno prizadevno delo, prihranek družbenih sredstev z delovnimi akcijami in odlično organizacijo.
2. Franc Vidmar
Za 15-letno delo na področju športa ter vzgajanju mladih gasilcev v GD Komenda.
3. Igor Jenko
Za uspešno družbeno politično delo in prizadevanje za uspešno izglasovan samoprispevek.
4. Športno društvo Komenda
Za 15-letno delo - povezovanje mladine v 8 klubih, izgradnjo športnih objektov in s tem prispevek k razvoju celotne KS.
V kulturnem programu so sodelovali pevci KD Janez Čebulj pod vodstvom Baldomirja Krem-žarja. V Komendi bi si težko zamislili proslave in prireditve brez izredno prizadevnih pevcev. Sodelovala je tudi godba Solidarnost iz Kamnika in s tem lepo zaključila proslavo KS Komenda.
JANEZ KIMOVEC
Dobro znanje enot civilne zaščite
Enote civilne zaščite vsako leto preizkušajo svojo usposobljenost na vajah ali podobnih organiziranih srečanjih. Rdeči križ in občinski organi za ljudsko obrambo enotam stalno posredujejo dodatno znanje in s tem dvigajo kakovostno raven, zlasti ekip za prvo medicinsko pomoč, ki se aktivirajo takoj, ko nastopi potreba. Pravočasna in učinkovita pomoč ekip CZ ob večjih nesrečah lahko obvaruje marsikatero življenje in občutno zmanjša materialno škodo, zato je dobra pripravljenost ekip CZ porok za varno življenje občanov. Sredstva, ki jih družbena skupnost vlaga na to področje so skromna v primerjavi s škodo, ki bi lahko nastala ob nesrečah, zato bo skrb za varno življenje še vnaprej prednostna naloga.
kovnih služb, kar je zanimiva in razveseljiva ugotovitev. K nivoju prikazanega znanja so precej prispevali tudi dodatni tečaji, ki jih je za ekipe PMP pripravila občinska organizacija Rdečega križa in seveda je tudi plod osebne zavzetosti posameznikov in ekip.
Vaja je ponovno potrdila, daje sodelovanje pri organiziranih akcijah, smiselno in uspešno, ker so ob tej priliki enakovredno in odgovorno sodelovali vsi, kakor smo na začetku že povedali: jamarji, ekipe PMP CZ. gorski reševalci, gasilci in vodniki z dresi-ranimi psi.
Splošna ocena. Vaja in preizkus znanja ekip PMP je bila dobro pripravljena, cilj vaje je bil v celoti dosežen.
STANE SIMŠIČ
Odmevi, polemike, kritična mnenja
Prva pomoč ponesrečenemu
Jamarji pri reševanju ponesrečencu
Reševanje iz upravne stavbe Svilanita
foto: Bogo VViegelc
Pravica do razvoja ?
Zgornji Tuhinj jc vas v zgornjem delu Tuhinjske doline, ki se hoče razvijati. V srednjeročnem planu krajevne skupnosti naj bi do leta 1990 asfaltirali 2.2 km dolgo lokalno cesto od Mlinarja čez vas do Laz. Ta projekt pa vključuje predhodno ureditev komunalne infrastrukture osrednjega dela vasi. Kako potekajo dela. kakšni problemi se pojavljajo?
Ko so Tuhinjci spoznali, da od raznoraznih obljub ne bo nič. so uresničitev zastavljenih ciljev vzeli v svoje roke in se lotili dela z njim lastno voljo in delavnostjo. Julija 1987 so na zboru vašča-nov izvolili gradbeni odbor, ki je takoj začel urejati pogodbe z lastniki zemlje na zakoličeni trasi ceste. Denar se je stekal iz izglaso-vanega 2% krajevnega samoprispevka, »fehtali« so po vsej krajevni skupnosti, levji delež finančnega bremena pa so prevzeli vaščani sami. Na zimo so sklenili pogodbo za izvajanje zemeljskih del in utrditve trase na prvem odseku, od Mlinarja do gasilnega doma.
Ureditev komunalne infrastrukture vasi je po predračunu kamniške komunale stala približno 4.5 starih milijard. Zaradi pomanjkanja denarja so večino del opravili sami ob pomoči komunale. Položili so cevi za meteorne in tekalne vode, zamenjali glavni del vodovoda, podrli mežnarijo. oporni zid pokopališča, posebne službe so opravile selitev nekaterih grobov, uredili so zelenico okrog cerkve itd. Vas je tako komunalno opremljena za približno eno staro milijardo, vaščani pa so v ureditev vasi doslej vložili približno 4.000 prostovoljnih delovnih ur.
Z izvajalcem so sklenili pogodbo za nadaljevanje del na drugem odseku. Približno polovico celotne trase jc že pripravljene za polaganje asfaltne prevleke, ki je tudi že plačana.
Tuhinjci bodo letos skupaj s prispevki drugih krajanov za svoj razvoj poleg samoprispevka in prostovoljnega dela zbrali okrog 6,5 starih milijard. Vas pa ima 347prebivalcev, od tega 141 zaposlenih v OZD (24 od teh je »polkmctov«), 7 čistih kmetov in 6 obrtnikov. Sedaj zmanjkuje denarja, da bi zastavljeno delo dokončali.
Zgornja dejstva jasno dokazujejo, da so vaščani storili vse, da bi uredili svojo vas. Ali lahko to trdimo tudi za širšo družbeno skupnost? Ali jc res le problem vaščanov samih, če jim teče gnojnica po vasi, poka zastarel vodovod. .. jc komunalna ureditev vasi in s tem zagotovitev osnovne higiene in zdravja, razvoja in napredka le njihov problem ?
Kaj imajo opraviti pri tem tisti »višji* z občine? Odkar dela potekajo, kljub obljubam in dogovorjenim sestankom, ni bilo nikogar, ki bi prišel pogledat ali celo pomagat. Sc da pomembne može privabiti v Tuhinj le na suho klobaso ali priložnostni lov, ko pa je potrebna pomoč, pa ni nikogar? Ali pa jc vloga pomembnih občinskih mož le ta, da po opravljenem delu prereže jo vrvico? Mogoče pa ni pravih botrov, pravih zvez? Kaj pa zamerljivost pomembnežev? So Tuhinjci mogoče premalo rahlo potrkali na pomembna vrata, premalo prosili, mogoče celo zahtevali? Ali se občinska komunalna skupnost lahko izmika, da pač ni denarja, ker ji podjetja nc nakazujejo dolžnih sredstev? Mogoče pa bi komu prav prišlo, da bi sc vaščani finančno izčrpali, med seboj sprli, da bi ponehala delovna vnema, pa bi potem on pokazal svojo pomembnost? Tudi za SLO je postala vas nepomembna, čeprav je vojaško strateško pomembnost dokazala med NOB. gotovo tudi s tem. da je skoraj vsaka hiša žrtvovala vsaj enega člana. In končno, človeku ni jasno tudi to. kako vidimo in rešujemo nerazvitost drugih, pred svojo lastno pa si tako uspešno zatiskamo oči.
BRANE Š1MEK
Letošnja vaja enot CZ - ekip za prvo medicinski pomoč s preizkusom znanja jc potekala na bistveno drugačen način kot v preteklosti. Pri tej vaji so poleg ekip za PMP sodelovali še: jamarji, gorska reševalna služba, gasilci in vodniki z dresiranimi psi, ki naj bi pomagali iskati ponesrečence. Ekipe so se zbrale v soboto 21. maja v delovni organizaciji Svilanit. Sodelovalo je 22 ekip iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Predpostavka vaje je bila reševanje iz višjih objektov, zato so svoje znanje lahko pokazale vse ekipe. Preskus znanja je potekal skladno z reševalno akcijo in na mestu samem so morale ekipe za PMP in tudi ostale pokazati, kaj morajo storiti, da bi rešili čim več ponesrečencev in preprečili materialno škodo. Vaja je potekala po programu, ekipe za PMP so med drugim morale nuditi prvo pomoč in tudi določiti prednostni red reševanja - triažo.
Skoraj vse ekipe so nalogo zelo vestno in dobro opravile, znanje ekip je bilo zelo izenačeno in med njimi ni bilo bistvenih razlik, kar so pokazali tudi rezultati.
Med vajo je gorska reševalna služba morala dejansko intervenirati in je odhitela na pomoč na Veliko planino.
Maksimalno število točk - 293 - sta dosegli ekipi iz Titana in KS Tunjice. tretje mesto je osvojila ekipa Utoka z 286 točkami in četrto mesto ekipa KD Duplica z 278 točkami. Ostale ekipe so se zvrstile neposredno za temi z re-' lativno majhnim zaostankom.
Ekipi Titana in Tunjic sta se sporazumeli, da bo na republiškem srečanju v mesecu juniju nastopila ekipa Titana.
Tak način preizkusa znanja ekip PMP, kakršen je bil letos, ima specifične prednosti, saj morajo ekipe posredovati v akciji in izpolniti osnovne naloge, rešiti čimveč življenj in materialno škodo omejiti na minimum.
Znanje, ki so ga pokazale ekipe PMP tokrat, po izjavah strokovnih sodelavcev, skoraj ne zaostaja za znanjem poklicnih stro-
Skupščina društva upokojencev
V aprilu In maju so imeli v Društvu upokojencev Kamnik polne roke dela. Niso se ukvarjali le z načrtovanimi nalogami, ampak predvsem s pregledom in ocenjevanjem doseženega v pre-tečenem štiriletnem obdobju 1984-19S8. V pogovorih na delnih občnih zborih društva upokojencev v posameznih krajevnih skupnostih so društveni delavci zvedeli marsikaj novega, slišali pripombe na dosedanje delo In dobili mnogo novih predlogov in pobud.
Upokojenci so ocenjevali razmere in možnosti za urejanje njihovega gmotnega položaja. S sedanjimi razmerami so bili, po razpravah sodeč, še kar zadovoljni, čeprav so bile v tem času sprejete nekatere sistemske rešitve v škodo in breme upokojencev, na hitro in mimo njih.
Društvo upokojencev Kamnik, ki povezuje člane iz 20 krajevnih skupnosti kamniške občine, ima 2368 članov. V občini deluje še društvo v Komendi, ki ima okrog 400 članov in Motnik-Špitalič s 100 člani. Vsa društva v občini povezuje koordinacijski odbor, ki spremlja delo in daje pobude ter analizira realizacijo sprejetih nalog.
Kamniško društvo upokojencev je v tem obdobju nadaljevalo z vrsto že utečenih aktivnosti in pričelo še z nekaterimi novimi. V različne oblike društvenega življenja je uspelo vključiti kar lepo število upokojencev. S takim načinom dela želijo v društvu vsaj malo prispevati k spremembi vsakdanjika in dati možnost upokojencem, da tudi po upokojitvi živijo aktivno in polno življenje. Po ocenah občnih zborov je ta osnovna zamisel kar dobro uspela. Število upokojencev, ki se aktivno vključujejo v organizirane oblike življenja, se vsako leto povečuje, tako govorijo tudi naslednji statistični podatki.
Samo v preteklem letu je bilo na različnih izletih 993 članov, na pohodih in obiskih v planinah 220 članov, kolesarskih izletov se je udeležilo 89 članov, počitniko-vanje je prav tako v porastu in je bilo 2745 nočitev, predvsem v počitniškem domu v Izoli. Predstavniki društva so obiskali 205 upokojencev itd. Že teh nekaj podatkov govori, da je društvo moralo tem vprašanjem nameniti precej delovnega prostora. Skupščina jc ugodno ocenila prizadevanje društvenih organov, da v društveno življenje poveže vse upokojence, ki to želijo, izbira zvrsti, kjer se lahko udeležujejo, pa je dovolj široka. Že prikazani podatki to potrjujejo.
Na občnih zborih so bili izvoljeni delegati, ki bodo v naslednjem 4-letnem obdobju (1988-1992) predstavljali upokojence v skupščini društva oziroma v zboru delegatov. Izvoljenih je bilo 53 članov (na 50 članov 1 delegat). Na prvi seji so se sestali v ponedeljek, 23. maja, v društvenih prostorih.
Seje skupščine DU Kamnik sta se kot gosta udeležila tudi predsednik občinske konference SZDL Kamnik Davorin Grego-rič in sekretar obč. sindikalnega sveta Kamnik Franc Sikošek.
V društvo je sedaj vključenih že skoraj 85% vseh upokojencev in napredek v društvenem življenju je očiten. Izreden vzpon ima športno-rekreativna dejavnost, v razmahu je izletništvo in počit-nikovanje v Izoli, ženska sekcija, nova v tem času, je v polni meri zaživela, obiskovanje ostarelih in bolnih članov se vsako leto povečuje, kulturno-družabno življenje, ki ga je društvo prav tako na novo pričelo organizirati, je našlo polno potrditev v praksi. Poleg nekaterih novih oblik povezovanja upokojencev v tem obdobju društvo išče še dodatne zvrsti, in v razpravi so že bile
nekatere od njih predlagane. Sem sodi ekološka in mirovna problematika, možnosti pa so še na številnih drugih področjih.
Društvo upokojencev bo pripravilo posebno razpravo o položaju upokojencev in o vseh zadevah, kjer je možno iskati določene konkretne rešitve tudi z materialnega in samoupravnega vidika.
Predsednik občinske konference SZDL Kamnik Davorin Gregorič je v razpravi ugotovil, da je usmeritev društva pravilna. Na eni strani organizirane aktivnosti vzdržujejo fizične in psihične sposobnosti članstva na drugi pa so upokojenci hkrati tudi zelo prizadevni društveni delavci v vseh sredinah, v delu družbeno političnih organizacij, društev in samoupravnih organov krajevnih skupnosti. Prav s sodelovanjem upokojencev je marsikateri problem lažje rešljiv. Enako oceno je podal tudi sekretar občinskega
sindikalnega sveta Franc Sikošek, ki upokojencem kot kolektivnemu članu sindikatov daje aktivno vlogo, zato meni, da je upokojence treba enakovredno obravnavati in vrednotiti.
Skupščina je po daljši razpravi sprejela posredovana poročila in izhodišča za bodoče delo. Posebej je bilo poudarjeno, da naj bi tudi novo vodstvo z enako vnemo in doslednostjo uresničevalo delo na področju upokojenske organizacije. Večina upokojencev je zbrana okoli svojega društva, želi pa si še tesnejših stikov. Tako je izzvenela celotna razprava. Delegati so izvolili 13 članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor, ki bosta odgovorna, da bodo uresničene zamisli in predlogi, sprejeti na tej in prejšnjih sejah in da bodo realizirane vse načrtovane obveznosti.
Izvršni odbor se je neposredno po seji skupščine sestal, konstituiral in izvolil delovne organe, ko-
misije in odbore.
Za predsednika je izvolil Staneta Simšiča, za podpredsednika Slavka Šuštarja in tajnika Jožeta Kalana. Predsednik gospodarskega odbora je postal Peter Plevel, predsednik športne sekcije Slavko Šuštar, predsednik kulturne komisije France Spruk, predsednica ženske sekcije Ljudmila Dolenc in predsednica soc. zdrav, komisije Pepca Plahutnik. Nadzorni odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji.
Vse navedene dolžnosti so izvoljeni člani opravljali že do sedaj, razen predsednika gospodarskega odbora, ki je to dolžnost sprejel na novo.
Delegati so sejo skupščine zaključili z zavestjo, da tudi upokojenci predstavljajo pomemben člen življenja v kraju bivanja in se bodo tudi v prihodnje trudili za hitrejše odpravljanje slabosti, ki smo jim priča v tem težkem obdobju, Stanislav
Marija, Marija!
Neskončna privlačnost gibanja
»Pa to ni res! Poln sem energije. Počil bom. Neverjetno! Dobrih petnajst minut sem stal za kapelico. Popolnoma sproščen sem bil, nič konkretnega nisem razmišljal v tistem trenutku. Kar naenkrat pa sem začutil mravljince, ki so se po rokah bližali srcu. začutil sem nenaden pritisk v njem. začelo me je dušiti.po-tem pa se mi je ta blazen pritisk ustavil v glavi. Zdi se mi, kot da imam pijane možgane. Smešno! Kako naj se rešim tega občutka? Tudi razmagnetenje v bližnji vodi mi ni pomagalo. Strah me je občutka, da bi moral ponovno stopiti za kapelico«, je pripovedoval Marko z Duplice, ki sije »Medu-njivsko« Marijo takrat že drugič ogledoval in odšel tokrat z Županjih njiv zaprepaden, presenečen nad svojo reakcijo na domnevni magnetizem na tistem območju, pa vendarle prepričan, da se bo tja še vrnil. Z grozo v srcu. kot pravi, pa kljub vsemu hoče stvari priti do dna, kot se temu reče.
Mnogo ljudi je v teh premikajočih se dneh Marijinincga čudežnega gibanja v stahoviški ka-pelci že skušalo dognati, kaj je vzrok temu pojavu.
Tudi radiestezisti so vso stvar že premerili. Ugotovili so celo ogromno količino kozmičnega (zdravilnega, lahko pa tudi zelo nevarnega) sevanja v okolici omenjene kapelice.
Čeprav so mnogi pričakovali, da bo zanimanje za premikajočo se Marijo z Županjih njiv pri Stahovici zamrlo, se to ni zgodilo. Resda je zdaj precejšnja gneča le ob koncu tedna, pa se ni bati. da se bo zanimanje, za sedaj malo-dane že čudežen kraj, poleglo. Za to so prav gotovo poskrbeli tudi radiestezisti. ki so obiskovalcem vlili dobršno mero upanja na zdravilno moč tega kraja.
Pcpca Uršič živi na drugi strani Bistričice, potoka, ki teče tik ob ' kapelici. »Dvakrat sem si ponoči ogledala Marijo v kapelici in obakrat sem videla, da se je res pre-
mikala,« nam je pripovedovala. Obenem je hudomušno pripomnila, da ji sedaj prav gotovo ni niti malo dolgčas, usede se na klopko pred domačo drvarnico, od koder ima čudovit razgled na kapelico in kjer se skoraj vsak dan odvija novo poglavje vsesplošnega premikanja. Večina obiskovalce sicer še vedno najprej poskuša ugotoviti ali sc Marija premika ali ne. vendar to njihovo opazovanje ne traja več po nekaj ur. kot po prvih vesteh 0 pojavu, temveč le nekaj minut. Potem pa sc večina premakne za kapelico in na mestu, ki je označen z majhnim kamnom, z roko preverja, ali bodo začutili blagodejne učinke kozmičnega sevanja. »Skoraj vsak dan malo postojim tule. opazujem obiskovalce in njihova doživljanja ob pojavu. Moram priznati, da sem tudi sam opazil, kako sc premika. Pa pustimo to! Dejstvo je, da sc bo moral kraj in ljudje v njem privadili novemu utripu življenja v tej
Kuharjev Janez je prvi videl premikanje kipa in prvi zares vzel geslo o oživljanju turizma po naših vaseh. Uspešno turistično kariero mu želimo še naprej
okolici. Stvari, kot kaže, niso le muha enodnevnica. Bogve, kaj bo to lahko pomenilo za sam
Pred kapelico ali za njo, privlačnost gibanja je čutiti povsod
kraj. Trenutno le veliko zmedo v prometu. Sam se zaenkrat kot član narodne zaščite že vključujem v pomoč pri njegovem urjenju.« nam jc povedal Maks Pirš iz Stahovice.
Torej, lahko bi rekli, da že vrabci čivkajo, kako se v župnjc-njivski kapelici premika kip Marije in, nenazadnje, kiko blagodejne učinke lahko nekateri prestrežejo v njeni neposredni bližini. Kakršnokoližc je to premikanje, naravno ali nadnaravno, posledica zemeljskega magnetizma ali igra svetlobe, dejstvo jc, da je ta lionec kamniške občine kar naenkrat postal nekakšno zbirališče ljudi z vseh koncev »sveta«.
Vaščanom oziroma krajanom se je ta pojav v začetku sicer zdel zanimiv, ko pa so začutili, da se stvari le ne bodo pomirile, pa jih je začelo skrbeti vse, od tega, kako se rešiti velikih prometnih zamaškov, ki nastajajo predvsem v večernih urah in ljudem po deseti uri, ko se vračajo iz druge izmene, celo onemogočajo pot do doma, pa do tega, kako kar največ iztržiti od navala turistov v Stahovico.
Nedavni sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki občine in krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, je bil predvsem operativnega značaja, saj so se na njem dogovorili, kako omogočiti krajanom čimbolj normalno življenje v teh razmerah in, po drugi strani, kako poskrbeti za turiste, katerih rekordno število pričakujejo predvsem ta konec tedna. Pogovarjali so se o prometni varnosti in prepotrebnih parkiriščih. Prostor zanje naj bi odstopili krajani, seveda za primemo odškodnino, ki bi jo dobili s pobiranjem parkirnine. Krajani že sedaj v večernih urah poskrbijo za dežurno službo, ki poleg miličnikov skrbi za usmerjanje prometa.
Predsednik organizacijskega odbora v krajevni skupnosti Brane Hafner je tudi dejal, da bi krajani potrebovali vsaj nekaj za-
Marija ponoči. Kot poročajo iz dobroobveščenih virov, mežika sedaj tudi podnevi
gonskih sredstev za prvotne stroške urejanja okolice.
Predstavniki krajevne skupnosti se na podobnih sestankih sedaj dobivajo malodane vsak dan (na izvršnem svetu pa enkrat tedensko) in na svoj način rešujejo nastale probleme. Predvsem je to parkirišče, prostorov zanj se je nekaj že nabralo (ob Kalcitu in delno tudi na njihovem dvorišču-,ki ga bodo morda odstopili), pa do tega, kako bi najkoristneje porabili denar, ki bi ga dobili za parkirnino. Tudi prošnje zasebnikov, ki bi na tistem mestu prodajali marsikaj, predvsem pa Marijo v najrazličnejših reprodukcijah in materialih. Krajani sicer tega ne bodo ovirali, skrbeli pa bodo, da le ne bi prišlo do prodajanja vseh vrst krame oziroma kičastih predmetov. Krajevna skupnost bo v sodelovanju z bližnjimi gostilničarji, ki se jim je v zadnjem času seveda kar precej zvišal promet, zgradila sanitarije, ki so v bližini mest.kjer se zbirajo množice ljudi, seveda prepo-trebne.
Dogovorili so se tudi, da bodo speljali obvoznico, ki bo omogočila krajanom v neposredni bližini kapelice tudi v največji gneči dostojen pristop do doma. Krajani nameravajo izdati poseben ci-
klostiran vodnik, ki bi poleg kapelice turistom pokazal tudi pot do ostalih okoliških znamenitosti.
»Škoda bi bilo, da bi zadeva usahnila. Radi bi naredili tako. da bi kraj iz vsega tega kar največ dobil. Tudi občina je sedaj bogatejša za še eno turistično zanimivost, kijih ima Kamnik z okolico sicer veliko, a jih do sedaj nismo znali dobro predstaviti in nenazadnje tudi vnovčiti. Kaj vemo, morda bo pa tudi Marija pomagala oživiti kamniški turizem. Tudi o prenočiščih bi veljalo razmišljati, predvsem o kmečkem turizmu in zasebnem oddajanju sob. Seveda, v kolikor bo romarski turizem, za katerega se zanimajo tako naši mladi turistični delavci v Kamniku (Turistični informativni center v ustanavljanju), kot uveljavljene turistične agencije zaživel«, je optimistično izjavil predsednik kamniškega izvršnega sveta Janko Gedrih. Kaj bi si torej razbijali glavo z vprašanji ali se premika ali ne, ko pa nam denar leži malodane pred kapelico.
Kajti za nevernike in vernike še vedno velja, da smo turizem ljudje; v Županjih njivah jc nova možnost za potrditev tega.
ROMANA GRČAR
Klavirski recital v glasbeni šoli
Prvi junijski večer je Številnim ljubiteljem glasbe popestrila mlada pianistka Eva Bohte s klavirskim recitalom.
Eva je lani končala osnovno glasbeno šolo, za kar gre nemalo zaslug njeni mami Martini, ki jo Je vodila in ji pomagala osvajati glasbena znanja. Še isto leto je °ila potem sprejeta na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer je redna učenka klavirskega oddelka. Da jo čaka res 'epa glasbena prihodnost, dokaze tudi podatek, da Eva obiskuje šele 8. razred OŠ Frana Albrehta.
Njen profesor na srednji šoli je Priznani umetnik na različnih področjih glasbenega poustvarjala, prof. A. Jarc.
Solistka nam je v recitalu pred-
stavila 11 klavirskih del različnih skladateljev. V uvodnem delu smo poslušali Bachovo baročno glasbo, potem doživeto zaigrano enostavčno sonato D. Scarlattija in že smo se preselili na Dunaj, kjer je ustvarjal čudežni otrok in mojster klasicizma, Wolfgang Amadeus Mozart. Sledili sta Etudi Cramerja in Pozzolija in že se je recital prevesil v zaključek. V njem smo poslušali še Schuber-tovo romantično komorno glasbo, Sibeliusovo Arabesko in Potočnikovo Capriccio.
S to skladbo se je klavirski večer končal. Prepričan sem, da se lahko v imenu hvaležnega poslušalstva zahvalim Evi za izredno interpretacijo in njenim profesorjem za delo, ki ga vlagajo vanjo.
M. R.
Matična knjižnica Kamnik je organizirala 13. maja literarni večer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti Kuntnerjevi poeziji, katero je prav prijetno podajal sam avtor; večer pa sta popestrila tudi Janez Majcenovič in Tomaž Plahutnik. Z leve: Tone Kuntner, Tomaž Plahutnik, Saša Kos, Janez Majcenovič (foto Štefula).
Je nekaj...
Ni dolin brez hribov, ni hribov brez dolin. Naš svet ni svet ravnin.
Življenje razumeti ni. se na vrh povzpeti, jc. hrib in dol živeti.
Petek in še trinajsti povrhu pomenita za marsikoga kaj slabo znamenje. Vendar na srečo ni vselej tako, kar smo občutili tudi obiskovalci literarnega večera, ki ga je trinajstega maja v dvorani nad Veroniko priredila kamniška knjižnica.
Tam se nam je predstavil slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. ki je ravno praznoval svoj petinštirideseti rojstni dan. V uri in pol nam je predstavil svojo novo pesniško zbirko Koprive in tudi starejša pesniška iskanja, ki sta jih z narodnimi pesmimi povezovala baritonist Janez Majcenovič in citraš Tomaž Plahutnik.
Kuntner je med slovenskimi pesniki vsekakor zanimiva osebnost, saj združuje več različnih pogledov na sodobno družbo,
obenem pa še vedno hrepeni po topli kmečki hiši. Dobro sc zaveda svojih kmečkih korenin, od katerih ga loči mesto in sodobnost bivanja, vendar obenem ve in skozi svoje pesmi kriči, da brez kmeta ni meščana, brez zemlje kruha in da smo Slovenci to, kar imamo, dosegli le skozi ožuljenc kmetove roke!
Literarni večer se je končal, ostalo pa je spoznanje, da ...
Je nekaj v zemlji, je nekaj v kamnu, kar veže zemljo in kamen z ljudmi
in kar, kakor duša v človeku, živi.
Je zemlja mati, je hiša dom, kjer so ljudje, kjer ljubezen živi.
Razpada hiša, ki prazna stoji, propada zemlja, kjer se ne orje in ne kosi.
JANEZ BALANTIČ
Večer pod lipo
Sobota, 28. maja. Ura je okrog petih popoldne. Dežuje. Celo ne kaže posebnih znakov izboljšanja. Joj, prav za ta dan smo se v Mostah, v KUD Jurij Bobič domenili, da se bomo zopet zbrali kulturni zanesenjaki in ljubitelji domačnosti. »Kaj storiti?« se pojavlja vprašanje med organizatorji. »Tvegamo? ...«
Okrog pol šestih se nebo skoraj zjasni. Začnemo pripravljati in stvar steče. Toda, tik pred napovedano uro pričetka vidimo zelo malo poslušalcev. Prezgodaj? Vreme? ...
Kljub vsem čudnim »ceremonijam« začnemo s programom okrog pol devetih zvečer. Ljudi je ogromno in še se nabirajo ter prihajajo iz različnih koncev, celo iz Avstralije je prišel neki gospod (čeprav ne le zaradi te prireditve, pa vendar - bil je tu!).
Kratek uvod, in že vidimo domači pevski zbor, ki se nam prestavi kljub ravnokar preživeli krizi. Sledi nastop folklore, pa dramske skupine, pa jazz baleta, pa...
Verjetno ste že opazili nekatere razlike v primerjavi z običajnimi predstavami v našem kraju. Tokrat smo se odločili, da prikažemo delovanje vseh kulturno-umetniških društev, zraven pa vključimo še kaj. Odločili smo se, da predstavimo in začnemo obujati spomine na preteklost, da oživimo naše narodno blago in to pokažemo širšemu krogu ljudi. Vsako društvo je svojo nalogo opravilo vestno. Poleg rednih društev pa smo k sodelovanju povabili največji vir gradiva k tej akciji: to so ravno naši starejši krajani, ki skrivajo v glavah, čeprav že sivih, zelp veliko bogastva, le da ga mi ne znamo pravilno izkoristiti. Domači godci in pevci so zaigrali in zapeli, zraven pa povedali šalo ali dogodek iz njihovega življenja. Pred mikrofonom smo se pogovarjali z Albinom Škerjancem - Tinčeto-vim, Vinkom Lapom - Ferjanovim, Janezom Žagarjem-Mujovčevim in Johanom Kovtercem-Tomaževčevim atom o delu, »karieri«, o harmonikah, veselicah, skratka, povedali so marsikaj novega in zanimivega.
Ta večerje bil eden izmed večerov, ki bodo vsako pomlad ob takem času z namenom obujati našo krajevno tradicijo in jo prenašati naprej. Ko bomo to ljudsko blago izčrpali, nameravamo oblikovati brošuro ali knjigo s tem gradivom. Zato prosimo vse, ki veste še karkoli o našem domačem kraju, pa mi tea ne vemo, da nam poveste, saj bodo vse te novice zelo dobrodošle, da bo akcija čimbolj temeljita.
In še to: opazili ste, da imamo novo ime - KUD Jurij Bobič. Prireditev se je odvijala na dvorišču pri Barkeljnu v Mostah, kjer imajo na dvorišču krasno lipo. Vendar v tej hiši je v začetku sedemnajstega stoletja zaživel plemiški rod Bobičev, katerih sin sc imenuje Jurij Bobič, ki jc naslikal sliko Marijinega vnebovzetja v glavnem oltarju cerkve sv. Sebastijana v Mostah. Člani rodbine Bobičev so pokopani v notranjosti te cerkve. Gradivo o Bobičih še vedno zbira Tone Špenko, ki prosi za sodelovanje in razumevanje.
Večer pod lipo je minil brez (deževnih) prekinitev in dobri dve uri programa sta neusmiljeno bežali h koncu. Pa naj to velja že zdaj kot povabilo na podobno prireditev prihodnje leto.
TATJANA SIVEC
Kakšen zrak vdihavamo
V vinu je resnica
Precej naših sošolcev ima astmo. Vemo, da je vzrok za astmo lahko tudi onesnažen zrak. Zato smo se odločili, da bomo raziskali čistost zraka, ki ga vsak dan vdihavamo. Naredili smo načrt dela:
1. pogovor s šolskim zdravnikom
2. ugotavljanje prahu v zraku
3. ugotavljanje čistosti zraka s pomočjo lišajev
4. iskanje onesnaževalcev zraka:
a) opazovanje dimnikov
b) ugotavljanje kurišč in njihovega deleža pri onesnaževanju
c) štetje prometa
5. zaključek
Želeli smo vedeti, koliko učencev naše šole ima astmo. Mislili smo, da nam bo to lahko povedal naš šolski zdravnik. Zato smo ga prosili za pogovor. Nameravali smo ga vprašati še o vplivu onesnaženega zraka na naša dihala nasploh. Rad se je odzval naši prošnji. Ni pa nam mogel povedati tistega, kar smo želeli. Pogovor z njim je-bil vseeno zanimiv:
Katera obolenja bi bila lahko v zvezi z onesnaženim okoljem?
»To so v glavnem obolenja dihal in kože,« je odgovoril dr. Boris Kralj. »Od obolenj dihal so najpogostejša obolenja zgornjega dihalnega aparata: alergična vnetja nosu, obnosnih votlin, kronična obolenja žrela in glasilk. Od obolenj spodnjih dihal pa bronhialna astma, ki je alergične narave in bronhitis. Ti zadnji obolenji lahko privedeta do obolenj pljučnih mešičkov kot so bronhiolitis, atelektoze in pljučni cmfizem. Najbolj nevarno obolenje, ki ga lahko povežemo z onesnaženim okoljem, je pljučni rak. Zanj je dokazano, da ima povezavo s kajenjem (ki je eden od dejavnikov onesnaženega zraka) kakor tudi z azbestom (ki ima neposredno povezavo s pljučnim rakom). Od snovi, ki povzročajo vsa našteta obolenja, so najpogostejše: prah, na katerega so vezane različne škodljive snovi, od kemičnih spojin, radioaktivnih snovi do raznih bioloških sredstev oziroma organizmov. Torej se v prvi vrsti borimo proti onesnaženju s prašnimi delci in raznimi zastrupljanji s kemikalijami.
Onesnaženje pa je lahko vzrok tudi za obolenje prebavnega trakta. Vir tega je voda. Po telesu se širi z uživanjem vode in hrane.
V Kamniku ni bila opravljena še nobena analiza o zdravstvenem stanju v zvezi z onesnaženjem okolja. Pomembna pa je bila raziskava obolenja dihal predšolskih otrok v občini Ljubljana - Moste. Dokazane so bile razlike med to in sosednjimi občinami. V Mostah so namreč veliki onesnaževalci okolja.«
Koliko je na naši šoli učencev, ki imajo taka obolenja dihal, ki bi lahko bila povezana z onesnaženim zrakom?
»Obolevnost zaradi okužbe dihal jc pri otrocih na prvem mestu. Predstavlja čez 45% vseh obolenj. Konkretnih podatkov po krajevnih skupnostih oziroma šolah za posamezna obolenja praktično ni mogoče dobiti. Po oceni pa bi lahko trdili, da bi lahko bila približno tretjina teh okužb dihal v povezavi z alergičnimi pojavi. S tem pa torej tudi v zvezi z onesnaženim okoljem.
Večjih epidemij oziroma obolenj zaradi zastrupitve voda ali zraka zaenkrat v naši občini nismo opazili. Opozoriti pa bi bilo treba na pomembne onesnaževalce okolja, ki onesnažujejo vodo: Rudnik kaolina, UTOK, Svi-lanit (ima že lastno čistilno napravo), galvanizacije, neurejeno odlagališče smeti. Zrak pa onesnažujejo predvsem Titan, Svila-nit in kurišča.« Ugotavljanje prahu v zraku
Okoli šole smo razpostavili nekaj objektnih mikroskopskih ste-kelc, premazanih z vazelino. Ker je v času našega dela kar naprej deževalo, smo uspeli ujeti prah samo na dve. Pod mikroskopom smo nato pregledali čisto stekel-ce iz omare v kabinetu in obe stekelci, ki sta bili približno 24 ur na zraku.
Razpostavili smo tudi nekaj belih keramičnih ploščic, premazanih z vazelino. Zaradi dežja smo uspeli ujeti prah samo na tri. Nato smo jih fotografirali. Na vsaki ploščici jc bil prilepljen kovinski krožeč, da bi lahko primerjali zaprašenost ploščice s čisto ploščico. Bel krožeč izpod kovine se dobro vidi le na ploščici, ki je lovila prah v smeri proti Ljubljani.
Ugotavljanje čistosti zraka s pomočjo lišajev
Koliko je v zraku kemijskih strupov, lahko točno ugotovimo samo z dragimi aparati. Teh seveda nimamo. Je pa še cn način, ki je za naše potrebe dovolj natančen in vsakomur dostopen. To je popisovanje lišajev.
Lišaji.so rastline, v katerih v sožitju žive glive in alge. Alge proizvajajo hrano zase in za glive. Glive jim priskrbe vodo. Ker rastejo v glavnem na kamnih, drevesni skorji in obdelanem lesu, dobivajo vodo iz zračne vlage. Zato so izredno občutljivi za strupe v zraku. Kjer je zrak čist, rastejo vse tri oblike: skorjasti, listasti in grmičasti. Z onesnaženostjo zraka propadejo najprej grmičasti, ki imajo največjo površino in vsrkajo največ strupov: nato listasti in končno še skorjasti. Z opazovanjem in popisovanjem lišajev lahko torej sklepamo na čistost zraka. Mikroskopski preparat - prerez skozi listasti lišaj:
Na področju, ki smo ga preiskali, smo našli lišajske pasove:
A - precej daleč od naselja Podgorje, v gozdu proti Tunj-cam; tu je veliko lišajev vseh vrst in zrak torej zelo čist
B - v gozdu tik nad naseljem Podgorje in v gozdu ob robu Volčjega potoka; grmičasti lišaji se pojavijo le sem in tja, zrak je torej v glavnem čist, a se občasno v njem pojavijo tudi strupi
C - v naselju Podgorje, od Duplice proti Bakovniku in proti Ljubljani ter na levem bregu Kamniške Bistrice; grmičastih lišajev tu ni, rastejo le listasti in skorjasti - zrak je razmeroma čist, a občasno se pojavijo večje koncentracije škodljivih snovi v zraku
D - okoli tovarne Stol; tu rastejo samo skorjasti lišaji - zrak je torej onesnažen, zračni strupi nastopajo običajno v majhnih koncentracijah, občasno pa mogoče tudi v večjih.
Lišajskega pasu E brez lišajev in z močno onesnaženim zrakom nismo našli.
Iskanje onesnaževalcev zraka
Nekaj dni smo opazovali strehe v okolici šole. Ker je bila še kurilna sezona, smo hoteli ugotoviti, odkod se kadi najbolj umazan dim. S streh stanovnajskih hiš se je kadil le bel dim. Skoraj vsak dan pa se je iz dimnika tovarne Stol dvigal steber črnega dima — včasih dalj, včasih manj časa. Veter ga je najpogosteje nosil proti vzhodu — proti Volčjemu potoku. Včasih ga je zasukal proti severu —• proti Kamniku ali proti zahodu — proti Podgorju. Nikoli pa ga nismo videli obrnjenega na jug proti Ljubljani.
Večstanovnajske hiše — bloki in šola imajo centralno kurjavo, za katero uporabljajo kurilno olje. Vprašali smo kurjače, koliko kurilnega olja pokurijo na dan in prešteli ljudi, ki se ob tem grejejo. Izkazalo se jc, da porabi za tako ogrevanje en človek povprečno 1 liter kurilnega olja na dan.
Individualne hiše imajo tudi centralna oziroma etažna ogrevanja. Kurijo v glavnem s premogom. Krožkarji so kar na svojih domovih ugotavljali, koliko premoga pokurijo na dan in koliko ljudi sc ob tem greje. Poraba na enega človeka jc tu precej različna. To je razumljivo, saj je potrebno stanovanje enako ogrevati, če živi v njem dvočlanska, tričlanska ali štiričlanska družina. V povprečju pokurijo 7,5 kg premoga na enega človeka na dan.
Promet smo šteli na Ljubljanski cesti v bližini šole petkrat po pol ure: 8 — 8,30,13,30—14,15
— 15,30,   15,30 —  16, 16
— 16,30. Popoldne je pripeljalo mimo povprečno 500 motornih vozil na pol ure, zjutraj pa pol' manj. Promet je torej precej gost v obe smeri. Izpušni plini onesnažujejo zrak vzdolž celega področja, ki smo ga raziskovali enakomerno. Naša šola je od ceste umaknjena.
Zaključek
a) Prašnih delcev je bilo na mikroskopskem stekelcu in na keramični ploščici največ v smeri od šole proti Ljubljani. Oboje jc bilo izpostavljeno v bližini tovarne Stol. V neposredni bližini šole jih je bilo presenetljivo malo.
Lišaji so pokazali hujše onesnaženje zraka samo tik ob tovarni Stol. Drugod v naselju in torej tudi v neposredni okolici šole je zrak še razmeroma čist.
Ugotavljamo, da je zrak najbolj onesnažen v okolici tovarne Stol.
Fotografija univerzalno in svetovljansko
V nadaljevanju kvalitetnih predstavitev slovenske fotografije mlade in mlajše generacije, v izboru organizatorja ing. arh. Marjana Kocjana, se v maju in juniju v Stolovem Interieru na Duplici predstavlja fotograf Janez Vlachy, rojen 1954. Do sedaj je imel tri samostojne razstave, sodeloval pa je na predstavitvah po domovini in tujini in prejel nekaj nagrad.
Likovno razmišljanje skozi fotografski medij Janeza Vlachya je univerzalno svetovljansko, razbremenjeno vsakršnih lokalnih ali etničnih spon in tradicij. Njegove fotografije so svojska interpretacija potrošništva in mon-denosti »velikega sveta«. Tu je urbana, velikomestna sredina s svojo arhitekturo in inventar izložb, trgovin, blagovnic, lokalov, mondenih centrov. Skratka milje in fotografski pristop, ki je morda še najbližje tako zvani
modni fotografiji, vendar povsem svojsko interpretirano. Mi-kro in makro svet velemestnega prostora se združujeta na istem fotografskem listu v odsevu na steklih oken, izložb, ogledal, avtomobilskih stekel in karoserij. Na prvi pogled se zdi, da gre za kombinacije dvojnih posnetkov na eni fotografiji, vendar ni tako. Na steklenih površinah se zrcali odblesk mestne arhitekture nasproti realnemu inventarju znotraj modnih izložb. Oboje se spaja v novo, irealno podobo sveta, ki je zapisana na fotografiji in je v živo, našim očem in površnim pogledom največkrat neopazna, prikrita. Fenomen odsevov, to je prenesena stvarnost, sprevržena, deformirana realnost ustvarja v zrcalni sliki, skupaj z realno podobo iracionalen svet s svojevrstnimi materialnimi strukturami, nenavadnimi bleščavami in kompozicijskimi   igrami. Kon-
b) Največ prašnih delcev prav gotovo bruha črni dim, ki smo ga tako pogosto opazovali nad dimnikom tovarne Stol. Katere snovi so še v tem dimu, ne vemo. Po odsotnosti lišajev pa lahko sklepamo, da so škodljive.
Pozimi se kadi tudi iz kurišč za ogrevanje stanovanj. Po naših izračunih bi bil zrak bolj čist, če bi se čimveč stanovanj priključilo na večja centralna ogrevanja ali na toplarno. Tam se namreč potroši manj goriva na enega človeka. Morda je zrak okoli naše šole čistejši tudi zato, ker so tu stanovanjski bloki in ni individualnih hiš.
Štetje prometa nam je razkrilo, da živimo ob dokaj prometni cesti. Izpušni plini niso krivi za razliko v onesnaženosti zraka pri tovarni Stol (lišajski pas D) in v ostalem naselju (lišajski pas C). Prav gotovo pa prispevajo svoj delež k temu, da živimo v lišaj-skem pasu C (kjer ne morejo uspevati grmičasti lišaji) in ne v pasu B (kjer grmičasti lišaji že lahko uspevajo). Dobro, da del prometa teče po obvoznici in ne skozi naselja. Vozniki motornih vozil bi morali voziti po obvoznici kadarkoli jih opravki ne usmerijo v naselje.
Naši predlogi za čistejši zrak:
1. Tovarna Stol oziroma njeni delavci naj razmislijo o škodljivem učinku goriva, ki gori s tistim črnim dimom. Zamenjajo naj ga z neškodljivim.
2. Kadar v občini grade nova naselja, kjer so hiše zelo na gosto pozidane, naj mislijo tudi na onesnaženje zraka s tolikimi individualnimi kurišči. Zgrade naj toplarno, na katero se bodo lahko priključile te hiše. V.toplarni pa naj kurijo goriva, ki vsebujejo čimmanj škodljivih snovi.
3. Vozniki motornih vozil, ki se skozi Duplico vozijo v Kamnik ali v obratni smeri, naj se vozijo po obvoznici. Skozi naselje naj se peljejo le, če imajo tam opravke. Vsi skupaj razmislimo, kako jih bomo prepričali.
4. Zrak, ki ga dihamo, je še razmeroma čist. To pomeni, da še ni preveč onesnažen. A onesnaževanje se je že začelo. Zato je zdaj čas, da preprečimo še večje onesnaževanje, ne pa takrat, ko bomo že vsi prepojeni s škodljivimi snovmi. Na to nas opozarjajo sošolci, sosedje, ki imajo astmo ali drugačne alergije. Tudi mi jih lahko dobimo.
ČLANI BIOLOŠKEGA KROŽKA OSNOVNE ŠOLE DUPLICA
Koncert
glasbene
šole
v Komendi
V počastitev krajevnega praznika Komenda so nam delavci Glasbene šole Kamnik skupaj s svojimi učenci iz Kamnika in učenci oddelka te šole iz Komenda pripravili prijeten glasbeni program. Kljub maloštevilnemu poslušalstvu, prisotni niso bili celo nekateri starši nastopajočih učencev, so se mladi glasbeniki zelo potrudili in nam ponudili kvaliteten program na pestro izbranih glasbilih.
STANE ZARNIK
Sredi decembra smo imeli na OŠ Frana Albrehta naravoslovni dan na temo alkoholizem in droga, kjer smo se (še bolj) dobro seznanili z alkoholizmom v družini, prometu, med mladimi in o drogi. V kabinetu za kemijo smo najprej delali poskuse, ugotavljali lastnosti alkohola in njegovo zgradbo. Ugotovili smo, da je alkohol tekoči strup brez barve in da ima značilen vonj. Zvedeli smo, da vsebuje grozdni sladkor, kvas, vodo... Ko smo ga prižgali, smo videli, da gori s svetlim plamenom in da nato nastanejo vodni hlapi.
Preselili smo se v biologijski kabinet. Tu nam je tovarišica razlagala, kako se izdeluje pivo, vino, viski, konjak in vinjak. Zvedeli smo, da so alkoholne pijače iz sadja, žita ... Nazadnje nam je tovarišica pokazala lične stekleničke raznih oblik, v katerih prodajajo alkoholne pijače. Povedala nam je, da je alkohol v takšnih stekleničkah še bolj privlačen za navdušene pivec te pijače.
Naš naravoslovni dan se je nadaljeval pri naši socialni delavki, ki nam je veliko povedala o posledicah alkoholizma v družini, prometu in med mladostniki. Povedala nam je, da če je v družini alkoholik oče, zelo trpijo mati in otroci. Pogostokrat jih oče v vinjenem stanju pretepa. Veliko hujše je, če je alkoholičarka mati. Takšni otroci ne poznajo prave ljubezni staršev, zaprti so vase, neuspeh pa sc hitro pokaže tudi v šoli. Zvedeli smo tudi, da največ prometnih nesreč povzročijo vinjeni vozniki. Med njimi je žal zelo veliko mladih.
Naša četrta ura jc bila namenjena našemu delu, kajti že doma smo morali pripraviti referate in narediti plakate na temo o alkoholizmu. Ena izmed sošolk nam je zelo lepo opisala družino, v kateri je alkoholičarka mati. Poleg tega smo slišali tudi referate o alkoholizmu med mladimi in v prometu.
Zadnjo uro nas je psihologinja seznanila z drogami. Povedala nam je, da se z drogami omamljajo predvsem mladi. Tudi otroci, mlajši od deset let, se hitro lahko navadijo na mamila; ti predvsem vohajo lepila. Poslušali smo odlomek iz knjige, ki nam opisuje zdravljenje neke mlade narkomanke.
Mislim, da so nam na ta dan o alkoholu, alkoholizmu in dro-gah povedali več kot dovolj.
Renata Pichler. 8. č
Ob besedi alkohol si lahko veliko predstavljamo. Za Slovence je to pijača, ki jo pozna vsaka prava kmečka hiša, saj jc na vasi še zdaj priljubljena žganjekuha, ki ni prepovedana. Razlogov, ki bi pojasnili, zakaj je Slovenija na listi alkoholikov visoko uvrščena, je lahko več. Slovenci smo znani po dobrih vinih, ki so značilna za našo lepo deželo.
Danes tistih starih, kmečkih gostiln ni več veliko, zato pa sc ljudje opijajo v drugih lokalih (Šifrerjeva ugotovitev je točna). Ljudje, ki so odvisni od alkohola, niso sposobni dobro opraviti nekega dela. Ker je pri nas ta »slovenska umetnost« priljubljena, je že veliko raznih ugotovitev in skrbi, kako to preprečiti. Sklepanje, da je alkohol mamilo, je točno. Pri nas je to najhujša vrsta mamila. Vemo, da so prava mamila dražja in tudi bolj nevarna
kretni predmeti ali njihovi deli dobe nove razsežnosti in celotna kompozicija novo konotacijo.
Značilno je tudi zajemanje tipografskih elementov oziroma simbolov v fotografsko slikovno polje. Črke, besede, reklamni teksti, in modna scenarija ustvarjajo vzdušje, ki je še najbolj značilno za image (imidž) pop arta. Fotografije Janeza Vlachva nasploh pa se deloma navezujejo oziroma iščejo v smeri, ki so jo v sedemdesetih letih uveljavili ameriški fotografi, kot so: Charles Harbutt, Steve Fitch, Hideko Kambe, George Gardner in drugi.
Tudi drugi, po številu manjši del Vlachyevih fotografij, lahko bi jih imenovali kar »klasične«, so beleženje »velikega sveta« in zgodovinskih, socioloških ali čisto likovno-estetskih nasprotij in ekskluzivnosti v njem.
DUŠAN LIPOVEC
Pesem združuje
Res, pesem združuje ljudi. Sicer neprepolna dvorana poslušalcev je uro in pol zamaknjeno poslušala pesmi domačih in tujih skladateljev.
Najprej so nastopili gostje iz Tuhinja. Kot mešani zbor delujejo od januarja 1986. Pred tem se jih lahko spomnimo z nastopov kot moškega pevskega zbora pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. Sedaj jih vodi Lojze Kolar.
Začeli so s pesmijo Dimitrija Štefanova Zdravo. Predstavili so dvanajst pesmi in zaključili svoj nastop z narodno Rož, Podjuna, Žila.
Za nastop so se jim z dolgim aplavzom zahvalili poslušalci. S šopkom pa se je poslovija od gostov povezovalka Manja Žeba-ljec.
Moški pevski zbor Mavrica pod taktirko Franceta Berlinca se je predstavil s pesmijo Gustava Ipavca Slovenec sem. Po zadnji pesmi Jaz pa vem, kako se jim je v imenu vseh zahvalila Manja, ki je vse pesmi predstavila in jih s svojim nastopom in glasom položila poslušalcem na dušo.
Lepo je poslušati krepke in jasne glasove, ki pojejo o ljubezni, domovini, gorah, hrepenenju, morju. Lahko si samo želimo, da ta večer ne bi bil izjema. Domača pesem je ljudem odtujena, zaradi hitrega načina življenja ji ni časa prisluhniti. Lahko se samo zahvalimo KD Srednja vas, da je pripravilo ta kulturni večer in upamo, da se še dobimo na podobnih prireditvah.
TONE Š.
za človeški organizem. Velik problem današnjega časa je, da mladostniki začnejo uživati alkohol. Če primerjamo današnje mladostnike s tistimi, ki so živeli v slabših razmerah na začetku dvajsetega stoletja, se lahko zgrozimo nad našo mladino. Strup, ki ga imenujemo alkohol, je zelo nevaren za otrokove nežnejše organe, predvsem za možgane. Mladostnik sc ne more pravilno razvijati predvsem zaradi omame z alkoholom. Velikokrat pride do slabega znanja v šoli, ki pripelje celo do izključitve. Tudi slabi odnosi med starši in otroci, lahko pripeljejo do pitja alkohola. Starši, ki so alkoholno omamljeni, lahko negativno vplivajo na svojega otroka. Tako otrok začne »igrati predstave«, ki se končajo s pitjem alkohola.
Starejši človek, ki ne more brez alkohola, je kronični pivec. Za takega človeka je zdravljenje velika muka. Ker se mora bolnik, ki preživlja tako bolezen, prej zglasiti pri zdravniku, je lahko nevarno, da med zdravljenjem ne bo izgledal najbolje. Taki ljudje so živčni in pogled se jim spremeni. Danes je lepo poskrbljeno za take vrste bolnikov, saj so za njih ustanovljeni posebni klubi, ki po zdravljenju poskrbijo za ponovne stike pri znancih in prijateljih.
Metod Palčič, 8. c
Alkohol je eno izmed najhujših človekovih nasladil. Kmalu po pitju se iz želodca preseli v možgane. Takrat se človeku marsikaj zdi lepše in na življenje gleda s sončne plati. Verjetno so prav te lastnosti vzrok, da je ta pijača tako zelo priljubljena. Žal pa vemo, da alkoholik pogosto izgubi ponos in dostojanstvo, nagiba se k lažem in kraji, samo da pride do pijače. Včasih svojega vedenja ne zna kontrolirati in ni mu mar za zunanji videz.
Dandanes večkrat slišimo: »Kakšni hudi časi so prišli!« Nekaterim ljudem sc zaradi takšnih besed, predvsem pa zaradi takšnih časov zares ni treba beliti glave, drugi pa zopet kar naprej sprašujejo: »Kaj bo, kaj bo?« Na najslabšem so zadnji, najslabot-nejši, ki se vsemu uklonijo in se navsezadnje vdajo pijači. Toda to ni edini vzrok za pitje; teh je še in šc. Res pa jc tudi, da je danes tudi takšnih pivcev veliko, ki'j vzroka za svoje pijančevanje sploh nimajo.
Petra Gorenc, 8. č
Jc bilo pred mnogimi časi tudi veliko problemov in kako so jih reševali?
Se res vsi problemi dandanes rešujejo le s trenutno pozabo v alkoholu in mamilih? Kaj človek prav zares nima več volje do življenja oziroma do obstoja in napredovanja? Vprašanj jc veliko, odgovorov malo, dejstvo pa nam je znano.
Ko se ob večerih vračam domov iz Ljubljane, po temnih in svetlih ulicah, opazujem množice ljudi, moških in žensk, ko posedajo po kavarnah in lokalih. Njihovi obrazi so veseli, drugič skremženi in spačeni. Sploh ne razumem, kaj jih nese v to pogubljenje in premišljujem, zakaj niso rajši doma v toplih sobah, zleknjeni v naslanjače! Kaj pa, če nimajo takšnih domov? Pregovor pravi, da je vsak sam svoje sreče kovač. Torej so krivi sami za svojo nesrečo. Namesto gostiln bi lahko našli tudi drugačen kraj pozabe in če bi jim lahko svetovala jaz, bi predlagala, da naj začnejo vpiti na ves glas in se smejati. To počnem včasih tudi sama. Skoraj vsak človek se v družbi prijateljev sprosti in to lahko trdim tudi za sebe; samo da smejanje pride v jok, pijača pa v stok. Vsak človek najbolje razume sebe, pa še samorazumeva-nje je bolj zapleteno. Zato ne moremo najbolje opisovati mišljenja in čustev drugih, razen pod pogojem, da se imamo za razumevajoče in pametne. To pa je dandanes kar pogosta napaka vsakega človeka. Ko sem šla včeraj po lepo okrašenih ulicah Ljubljane zopet proti postaji, sem se spet ozrla v isto kavarno in lotevali so se me isti pomisleki kot zadnjič, isti kot se me bodo jutri in isti, ki se me bodo držali v prihodnosti.
Eva Bohte, 8. t
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
61240 Kamnik, Medvedova 25
Komisija za delovna razmerja TOZD Kaolin Črna
objavlja prosta dela in naloge:
1. elektrikarja v jami
2. strugarja
Pogoja:
- končana poklicna šola ustrezne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. OD določa pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri kandidata.
21-13
Komisija za delovna razmerja pri
ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7,
objavlja prosta dela in naloge
- čiščenje sanitarij na postaji Ljubljana
Pogoja:
- končana ali nedokončana osemletka,
- enomesečno poskusno delo
Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek znaša od 300.000 do 400.000 din. Delo se opravlja v izmenah.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
DA BI SILA ŽIVLJENJA BILA MOČNEJŠA OD UDARCA BOLEČINE.
ANITI
NJENI SMUČARSKI TOVARIŠI
Bele smučine so med količke zvabile tudi tebe ANITA, a kruta cesta je hotela drugače.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in nečakinje
ANITE KOSIRNIK
iz Tunjic 23
se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, posebno Veroniki in Tončki za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala g. župnikoma za lep pogrebni obred, klubskemu prijatelju Sašu in tovarišici Metki za besede slovesa ob odprtem grobu.
Neutolažljivi: mami, ati, brat Matej in ostali njeni.
Tunjice, maj 1988
ZAHVALA
V 82. letu starosti je prenehalo
biti srce naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE DEBELJAK
s Tunjiške c. 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mami darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej voznikom reševalnega avtomobila, govorniku tov. Spruku za poslovilne besede, praporščakom za zadnji pozdrav in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: hčerke Marija, Majda in Milka, sin Jože z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, Domžale, Škofja Loka, maj 1988
Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11
objavlja prosta dela in naloge:
- opravljanje sprevodniških in strežniških del na žičnici Velika planina
Pogoja:
- končana osnovna ali poklicna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- opravljanje zidarskih del:
Pogoja:
- KV zidar
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- opravljanje delovodskih del
Pogoja:
- strojni tehnik ali delovodja strojne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- opravljanje najenostavnejših komunalnih del
Pogoj: NK delavec.
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na gornji naslov v roku 8 dni.
Gostinsko podjetje Planinka Kamnik
Objavlja
javno licitacijo rabljenih in odpisanih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja.
Gre za večje število kuhinjske opreme ter opreme za gostinsko dejavnost iz hotela Malograjski dvor. Spisek opreme je na vpogled v prostorih restavracije Planinka. Izklicna cena je od najnižje 3.000 do najvišje 1,500.000 dinarjev za komad. V ceno oz. kupnino ni vračunan prometni davek, ki ga mora kupec še posebej plačati. Kupnino in davek je treba plačati takoj ob nakupu in takoj tudi prevzeti izlicitirano opremo. Licitira se po sistemu: »Videno - kupljeno«.
Licitacija bo v torek, dne 28. 6. 1988 s pričetkom ob 8. uri v hotelu Malograjski dvor in nato še v prostorih »Albreh-tove hiše«.
Ogled opreme bo dne 27. 6. 1988 s pričetkom ob 8. uri v Malograjskem dvoru in nato še v »Albrehtovi hiši« - do 14. ure.
Popravek
Vil. številki Kamniškega občana smo v zahvali za pokojnega Iva Končnika napačno objavili njegov priimek. Za nenamerno napako se svojcem opravičujemo.
Uredništvo
Kolesarsko društvo Kamnik organzira v nedeljo, 26. junija ob 10. uri kolesarsko prireditev DRUŽINA NA KOLESU. Proga bo potekala od gostilne'»Pod skalco« do gostilne Hribar v Tuhinju. Prijavite se lahko najkasneje 15 minut pred startom. Prireditve se lahko udeleži vsak ljubitelj kolesarskega športa.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata
PETER DOVIC st.
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Peter, hčerke Marica, Slavka in Dragica z družinami
Mekinje, Godič, maj 1988
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubljenega moža
FRANCIJA REBERNIKA
iz Zg. Jarš 23
se iskreno zahvaljujem dr. Šiško-vi za njeno skrb, prijateljem-so-sedom, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so mi izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno sem hvaležna pevskemu društvu Lira, dr. Albertu Čebulju za poslovilni govor ob grobu, praporščakom za zadnji pozdrav in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoča žena Milica
Zg. Jarše, maj 1988
OBVESTILO
Na osnovi sklepa sveta Počitniškega doma Banjole, vas obveščamo o potrjenih cenah za sezono ter o okvirnih cenah za posezono.
	Potrjene cene	Okvirne cene
Objekt	25. 6.-5. 9.	5. 9. dalje
D II	28.500	22.800
D 1, III	28.500	21.500
A, B	24.000	19.300
WH	18.000	7SIŽ
Regres članom ZZB NOV iz občin soustanoviteljic je dogovorjen v višini 3.000 din na dan. Cena prevoza z avtobusom se zaradi dviga cen naftnih derivatov zviša s 15. 6. 1988 na 19.000 din.
OO ZZB NOV Kamnik
Na osnovi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže
JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA B-8 ZGORNJE PEROVO
ki bo v sredo, dne 29. junija ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje.
Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na svoji 82. seji dne 7. 6. 1988, sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta B-8 Zgornje Perovo.
Osnutek je javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih Srednješolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, Novi trg 41/a od sredine meseca junija do sredine meseca julija.
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
21-17
Lončarsko podjetje Komenda
objavlja prosta dela in naloge:
1. referenta za komercialne in računovodske posle
Pogoja: - srednja izobrazba ustrezne smeri
- trimesečno poskusno delo
2. delovodjo
Pogoji: - izobrazba IV. ali V. zahtevnostne stopnje
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih opravilih
- trimesečno poskusno delo
Za navedena dela in naloge bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave pošljejo v roku osmih dni, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Lončarsko podjetje Komenda, Mlaka 4, 61218 Komenda.
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje
PEPCE DROLC-CERER
rojene HROVAT iz Kamnika, Maistrova 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Kamnik, govorniku, pevcem, godbenikom in g. župniku.
Žalujoči: družine Baronik, Grkman, Hrovat in drugo sorodstvo
Kamnik, Trbovlje, Titovo Velenje, junij 1988
		ZAHVALA
		
	(* \	V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
		ANTONIJA
		
		NARAT p. d. Naratova mama rojena Berlec iz Velike Lasne 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sedlaku in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred.		
		Žalujoči: vsi njeni
Velika Lasna, Palovče, Podgorje, Domžale, Srednja vas, Škofja Loka, Orehovlje, maj 1988		
Spominska dirka Slavka Jesenovca
Na 7. spominski dirki Slavka Jesenovca, ki je bila v nedeljo, 29. maja, v lepem sončnem vremenu, se je zbralo 220 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. Tekmovali so v več kategorijah.
Prvi so se na 2000 m dolgo progo, s startom pri Svilanitu, podali pionirji z navadnimi kolesi. Za njimi pionirji A in B, mlajši mladinci, starejši mladinci, člani in rekreativci. Dirka je v obeh mladinskih in članski konkurenci veljala za KRITERIJ SLOVENSKIH MEST Pionirji in rekreativci so vozili na cilj, kriterijske preizkušnje pa so se točkovale po ključu 5-4-3-2-1 (vsak tretji krog, zadnji dvojno). Največ uspeha so imeli tekmovalci Roga. ki so zmagali v konkurenci starejših mladincev (Hvastja) in članov (Pre-mužič) ter med pionirji B (Klemcn-čič). Zmagali so še Jordan (pionirji A, Matija Gubec), Kranic (Krško) ter
Pavlinič    (Kamnik)   in Zakotnik (Adria) med rekreativci. Rezultati:
-pionirji (navadna kolesa): 1, Ko-štomaj (OŠ FA), 2. Jagodic (OŠ TB), 3. Plankar (OŠ TB); - pionirji A: 1. Jordan (Nova Gorica), 2. Pavli (Rog). 3. Šooš (Pomurje); - pionirji B: 1. Klemenčič (Rog), 2. Polanec (Ptuj) 3. Tornar (Pomurje); - mlajši mladinci: 1. Kranjc (Krško), 2. Vodeb (Merx).
3. Fink (Krka); - starejši mladinci: 1
Hvastja (Rog). 2. Sovinec (Sava). 3 Puš (Metlika); člani: 1. Prcmužii (Rog). 2. Lampič (Rog). 3. Oblak (Juh Dol); rekreativci 1.: 1. Pavlini! (Kamnik), 2. Hamun (Grosuplje) 3 Pernot (Ptuj); rekreativci II.: t. Z* kotnik (Adria), 2. Juvančič (Ml. knjiga) in 3. Babic (Rog Franek).
ĆEDO VNUK
Novi člani II. ZOL - ekipa OK Kamnik-Titan. .
Od leve: M. Novak, M. Skorjanc, J. Slabajna, B. Albreht, G. Hnbar, F. Obolnar, A. Skorjanc, M. Matjan, Mitja Matjan, G. Skorjanc. R. Ungar (manjka M. Mrak). «__________»
Odbojkarji prvaki I. slovenske in novi član II. zvezne lige
Kamniški odbojkarji (člani) so v I. slovenski ligi 9. oz. 16. aprila dobili tudi zadnji dve prvenstveni tekmi in sicer v Kočevju s 3:2 (13, -13, —9,11, 9) in potem doma še z Mislinjo kar s 3:% (7, 10, 4). Tako so, brez izgubljene tekme v drugem delu prvenstva in skupno s samo tremi porazi v prvem delu (proti Ljutomeru, Fužinarju in Brezovici), z naskokom dveh več dobljenih tekem, osvojili letošnji republiški naslov in s tem ponovili uspeh iz leta 1979. Končni vrstni red I. slov. lige: 1. OK Kamnik Titan 41 točk, 2. OK Partizan Narodni dom 39, 3. Brezovica 35,4. Granit 34,5. Misli-nja 34,6. Fužinar33,7. Kočevje 33,8.-Agroplod Ljutomer 32, 9. Topolšica 3J, 10. Šempeter 29, 11. Izola 28 in 12. Triglav (Kranj) 24 točk.
S prvim mestom so si Kamničani priigrali pravico udeležiti se kvalifikacij za vstop v II. zvezno ligo - zahod 21. in 22. maja v Bosni, v Kaknju.
Za priprave so imel torej dober mesec časa in tega so pod odličnim strokovnim vodstvom njihovega trenerja, profesorja Marka Zadražnika iz Preddvora, sicer asistenta na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, dobro izkoristili. Skoraj vsakodnevni treningi, dvodnevne priprave (7. in 8. maja) v Bohinjski Bistrici ter niz trening tekem: s P. Narodni dom, ekipami II. ZOL Salonitom, Bledom in I. ZOL Stavbarjem, niso bili zaman.
19. maja popoldne je v Bosno odpotovalo s kombijem ZTKO, z voznikom Zdravkom Bergantom, 11 igralcev s trenerjem Zadražnikom in zveznim sodnikom Juretom Stcgnarjem iz Novega mesta. V petek, 20. maja, pa so v Kakanj za njimi prispeli še Srečko Strajnar iz Mojstrane, zvezni sodnik, prvovrstni izvedenec, da takšne kvalifikacije potekajo »čisto«, brez kuhinje; ter podpredsednik OK Kamnik Tone Štele, predsednik strok, sveta kluba Gorazd Frontini in član predsedstva OZS Milan VVindšnurcr, ki so vsi skrbeli, da je imela kamniška ekipa dobro oskrbo, za stik s sodniki, funkcionarji, občinstvom...
Letos so po vrstnem redu kvalifikacije morali organizirati Bosanci. Po pravilih morajo biti te vsaj 20 km oddaljene od sedeža republiškega prvaka - prireditelja. V tem primeru je bil to bosanski prvak OKČelik iz Zenice, ki je kvalifikacije organiziral v bližnjem rudarskem mestecu Kakanj, v njihovi lepi športni dvorani. Ta je sicer nekoliko manjša kot kamniška, ima pa zato kvaliteten elastični parketni pod, je dobro termično izolirana in ima precej večjo tribuno za gledalce.
OK Čelik je obema gostujočima ekipama, tako Kamniku, kot prvaku.
I. hrvaške lige OK Karlovac, zagotovil prenočišča in hrano v Zenici, svoje igralce pa je nastail v kraju tekmovanja, v Kaknju. No. Kamničani so se s pomočjo tovarne Svilanit znašli in tudi uspeli dobiti prenočiča v Kaknju. medtem ko so se Karlovčani vozili na vsako tekmo in na obede vedno iz Zenice oz. nazaj. Igralcem Kamnika je 20. maja opoldne v Kaknju uspelo celo dobiti v dvorani termin za preizkus dvorane oz. za trening. Zvečer ob 18. uri pa je že bilo v Zenici, na sedežu podjetja »Izgradnja«, žrebanje. Tam so bile zbrane delegacije vseh treh udeležencev turnirja in seveda delegat Odb. zveze Jugoslavije (tov. Ačimovič, sicer trener ekipe članic »Radničkega« iz Beograda). Kamniško delegacijo je vodil Milan Windš-nurer. ki je ob tej priliki ostalima dvema ekipama izročil spominska darila. Takoj nato je bilo žrebanje. To je dokaj ugodno določilo, da Kamničani igrajo prvo tekmo v soboto, 21. 5. ob
II. uri z domačimi, to je s Čelikom, zvečer ob 19. uri 21. maja Čelik s Karlovcem in drugi dan, v nedeljo, 22. 5. ob 11. uri zopet Kamnik Titan s Hrvati.
Prvo tekmo, v soboto, sta obe ekipi začeli, razumljivo pod velikim psihičnim pritiskom, zelo nervozno. Kamničani so igrali s kapetanom Marjanom Novakom, Matejem in Alešem Škor-jancem, Francijem Obolnarjem, Mitjo
in Markom Matjanom, Gregom in Petrom Hribarjem, Romeom ungarjem, Boštjanom Albrehtom in še vedno okrevajočim (hud prehlad) Janezom Slabajno. Na kolenu operirani Miran Mrak in Grega Skorjanc, ki je igral za srednješolsko prvenstvo, pa sta morala ostati doma. Za Čelik so nastopili kapetan N. Begovič, N. in H. Bajra-movič, Uzeirbegovič, Sesar, Mahmič, Kneževič, Memišcvič, Pojskič, Milan Radič (s št. 11) in Tomislav Ladan (št. 12). Sodila sta gl. sodnik Milisav Bu-sadija iz Zrcnjanina in dr. Vladimir Čuk iz Beograda.
Začetne nervoze so se najprej otresli gostitelji, saj jih je spodbujala 500-glava množica. Čelik je dokaj hitro povedel s 13:7. V nadaljevanju so se Kamničani nekoliko zbrali in dosegli celo 12 točk. V drugem nizu so Zeni-čani, ki so bili poprečno skoraj 10 cm višji od Kamničanov, zaigrali še bolje, tako. da so niz dobili v 17 minutah na 6. V tretjem nizu je nastopil obrat. Kamničani so povedli s 7:2, nato so čelikovci skoraj izenačili na 9:8 in 13:12. Vendar je Kamnik imel v končnici več moči in si ta niz priboril s 15:13. V nadaljevanju pa so žal zopet hitro povedli Zeničani, kar s 13:4 in poraz je bil neizbežen.
Je sedaj vse že izgubljeno, so se spraševali v kamniškem taboru? Sedaj je bilo vse odvisno od Karlovčanov! Kakšni so, boljši, slabši od Čelika? Zvečer ob 19. uri in potem se je pokazalo. Tudi Karlovčani so imeli poprečno kakih 8 cm višjo ekipo kot Kamnik in so tekmo silovito začeli. Toda tudi domači. Čelik, niso zaostajali. Rezultat je bil vse do 12:12 izenačen. Takrat so Karlovčani prvič prešli v vodstvo in nato na 12 osvojili ta niz. Tudi drugi niz je bil zelo izenačen vse do stanja 11:13 za Čelik, ko je bil zaradi ugovarjanja sodniku Čuku izključen iz igre.
sicer odlični Karlovčan Straža. Od takrat so Karlovčani zaigrali mnogo slabše. Izgubili so drugi niz na 11. Tudi v tretjem nizu, po vrnitvi Straže v igro, jih kar, ni bilo mogoče več prepoznati in poletni, od temperamentnega občinstva vzpodbujani čelikovci, so jih povsem nadigrali s 15:5! S tem so si Zeničani že zagotovili vsaj drugo mesto na turnirju in tako vstopnico v II. ZOL. V četrtem nizu je Čelik zopet hitro povedel s 6:2, nato pa zamenjal kar tri najboljše igralce, med njimi tudi odlična Radiča in La-dana. Karlovčani so seveda to izkoristili in brž povedli s 7:6. Kamničani so takrat hitro, preko sodnika Strajnarja, protestirali pri predsedniku Čelika in res ti so takoj poslali v boj nazaj najboljše igralce. Zeničani so zopet povedli in tudi četrti niz osvojili na 7 in tako*dobili to tekmo s 3:1.
Sedaj je bilo jasno. Drugi dan, v nedeljo 22. 5. bo novi član II. ZOL tisti, ki bo zmagal! Bo to Karlovac, Kamnik? 21. maja zvečer so v motelu »Sretno« Zeničani. kjer so stanovali skupaj s Kamnikom, že na veliko slavili, naši pa so šli disciplinirano kmalu k počitku. Čelikovci, pa tudi številni domačini so nam obljubljali, da bodo drugi dan vsi navijali za Kamnik.
In res! V nedeljo že precej pred 11. uro je bila dvorana dokaj dobro zasedena. Naš Gorazd je delil med občinstvo značke in prospekte Kamnika. Titana, Tvrolije ... med občinstvom se je pojavila kamniška zastava in celo napisi na platno »OK Kamnik,« »Živeli Kamnik«. Kamničani so tokrat začeli hrabro, z dobro uvežbano igro v napadu in z odlično obrambo na mreži in zlasti v polju so popolnoma zmedli igralce Karlovca. Hitro so povedli z 10:5, da bi nato dobili ta niz na 7. V drugem nizu sta se ekipi borili tesno do 9:9, nato pa so Kamničani
zopet zaigrali odlično in zmagali na 15:10. Ko je že vse izgledalo, da do zmage ne bo težko priti, pa se je po »začetnem počitku« Kamničanov v tretjem nizu, ta hitro končal v prid Hrvatov s 15:11. Karlovčani so hitro povedli, nato so jih naši sicer ujeli na 11:11, naprej pa ni šlo. Tudi v četrtem so Karlovčani povedli na 5:2 in celo 8:2. Pri Kamniku je šlo vse narobe in niz so izgubili na 8. Se naj bi že skoraj zagotovljena zmaga sprevrgla v poraz?
V odmoru Kamničani sedijo poparjeno na tleh ob robu igrišča, prof. Zadražnik pa jim energično »bere levite«. Pa je pomagalo! Naši so v petem nizu zaigrali kot prerojeni. Začelo se je za Kamnik 1:0, 2:0. Pa zopet 2:2 in naprej? Dobro, odlično, Kamničani so po bravurnih podajah Mitje Matjana izvedli niz uspelih napadov in povedli s 5:2, 10:3! Pri 10:5 še »tirne out« (odmor) za Kamnik, nato pa 12:5,13:6,14:6,14:7in 15:7za Kamnik Titan ter končno zmaga... in po petih letih igranja v I. slov. ligi po letu 1983, zopet »come back«, nazaj v II. zvezno ligo! V družbo, kjer igrajo poleg slovenskih drugoligašev Salonita, Bleda, Pionirja, še Novi Zagreb, Je-dinstvo-Intcrplet Brčko, Rijeka, Pakrac Papuk, Kakanj, Rudi Čajavec in sedaj še zeniški Čelik. Čestitke trenerju prof. Zadržaniku in seveda vsem požrtvovalnim igralcem, ki so ta naslov osvojili dobesedno v potokih znoja in odrekanja na brezštevilnih treningih. Ti igrači in cel OK Kamnik vas vse že sedaj vabijo na jesenske zanimive tekme, do tedaj pa jim, kdor le more v naši komuni, pomagajmo moralno in materialno, da se bodo za to tekmovanje lahko čim bolje pripravili!
A. N.
Priznanje za 15-letno aktivno delo - levo spodaj Marjan Žnidar, skrajno desno Janez Kimovec, zadaj botra Slavka Krmavnar in Aloji Lah ter praporščak Lovro Kern. (foto: Janez Tajč)
Razvit prapor ŠD Komenda
Na praznični zabavno-športni prireditvi v počastitev praznika KS Komenda, so v Kulturnem domu v Komendi počastili petnajstletnico prizadevnega športnega društva Komenda. Slovesnost so popestrili najboljši slovenski športniki in športnice, med njimi Primož Ulaga, Brane Kiizmič, Romana Zrnec, Marko Lah, Tomaž Tabernik, Niko Zupančič, Vojko Lajovec, Vilma Lap, Metka Jerman in drugi, predvsem domači športniki.
V pozdravnem govoru je predsednik ŠD Komenda Drago Bri-celj med drugim tudi poudaril dosežke v preteklih in v letošnjem letu. Zgradili so klubske prostore, strelsko halo, smučarsko vlečnico, dve teniški igrišči; letos pa so pričeli graditi garderobe in skladišča za nogometaše in smučarje ter pričeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo dveh novih teniških igrišč.
V ŠD Komenda je vključenih v 8 klubih preko 500 krajanov Komende, Most in Križa. Njiho-
va želja je da bi ob 20-letnici imeli novo telovadnico. Želja ni nič nenavadnega, saj si jo ta kraj, s tako prizadevnimi občani, tudi mladino, gotovo zasluži. Najbolj slovesno na prireditvi je bilo ob razvitju prapora: botra Slavka Krmavnar in Alojz Lah ter pokrovitelja KS Komenda in; ZTKO Kamnik, ki so poleg ostalih prispevali znatni del denarja so k praporu pripeli spominske trakove. Praporščak je Lovro Kern. Na prireditvi je za 15-letno aktivno delo v ŠD predsednik ŠD Komenda Drago Bricelj podelil posebna priznanja Janezu Ki-movcu, Marjanu žnidarju in Francu Zadrgalu.
VERA MEJAČ
Ljudje in viharji na Lotse Šaru
17. nadaljevanje
Praznik dela smo praznovali v bazi dobesedno, leže v šotorih. Za budnico je tulil vihar in krpaste snežinke so plesale v divjem ritmu med šotori, ki so zasuti s snegom laže kljubovali vetru.
Tretjega maja zjutraj je stena za hip pokukala iz oblakov. Preobilne količine snega so grmele čeznjo in se v globinah razpršile v bele oblake, ki so se ustavili komaj lučaj pred bazo. To so bile veličastne in grozljive podobe moči narave.
V nas je še vedno tlela jeza, ker so se Francozi še naprej delali »francoze« in ošabno plezali po naših vrveh.
Bila je nedelja. Andrej, Beni in jaz smo že drugič odšli v bazo Francozov. Na gori ni bilo mogoče kaj početi. Hladno so nas sprejeli in z lažnim pismom dokazovali, da imajo dovoljenje za našo smer. Izmenjali smo nekaj ostrih besed, potem pa je vodja francoske odprave sebi v »ponos« rekel: »Saj tudi vi uporabljate naše kline in vrvi, ko plezate na Mont Blanc. Pri tem očitku nam je prekipelo.
»Imamo pravico do odškodnine za delo, ki smo ga za vas opravili v steni. Miloščine ne maramo«.
Vrnil sem mu »dolarsko akontacijo«, s katero je mislil poceni kupiti naš ponos.
Ko smo zapuščali njihovo bazo, je snežilo. Tritisočmetrska Lotsejeva stena je bila v oblakih do ledenika. Ure hoda daleč smo
v snežnem metežu hodili molče, vsakega je nekaj težilo. Kaj? Prečil sem Lotsejev ledenik. Že četrtič mi je jemal moči. Metež se je razdivjal v vihar. Nisem več hodil, vlekel sem se. Kako daleč je še do baze? Vse je bilo belo, enako, gazil sem globok prsen sneg. Noč je ugasnila dan. Hoja je postala še bolj negotova. Francozi nam niso privoščili niti čaja. Bil sem dehidriran. Občutek ponosa, da se nismo prodali Francozom, mi je krepil moči. Vest me je sodila in preizkušala.
»Sedi in odpočij si! Ne, ne počenjaj tega, to je konec! Vseeno, čisto malo sedi v sneg, zadremaj! Lepo ti bo. Mraz bo postal topel! Poskusi! Vem da nočeš umreti, hodi, moraš! V bazi te pričakujejo, doma imaš družino! In hodil sem še neskončno dolgo...
Snežilo je že peti dan, zato smo tudi ta večer dolgo časa sedeli v jedilnem šotoru. Čakanje pod goro je mora, ubijanje volje, čas za čustvenost, razmišljanje...
Sta plezova tastar pa tamvad plzavc. Tastar je plezou naprej, pa prau tamvad tastarmo: »Štrika je zmankou.«
Pa prau tastar tamvadmo: »Ti pa kar tih bod, bom že est vedu kdaj bo štrika zmankou.« Pa'j plezou naprej, tamvad pa od strahu ni vedu kva b'. Vsak izmed nas je dobil prostor v mojem dnevniku.
Četrtega maja zjutraj sta Marko in Rado s šerpama odšla do tabora dve. Nista ga še dosegla, ko je začelo snežiti.
Jutro petega maja je bilo jasno
in brez vetra, toda le dopoldne. Marko in Rado sta še uspela priti to tabora tri in druga dva šerpa do tabora dve, potem pa se je razdivjal vihar tudi v bazi in je trajal še naslednji dan. Skrbelo nas je zanju. Popoldne sta se vrnila v bazo, potem ko sta prespala v steni še eno noč in prišla do višine sedem tisoč metrov.
Sedmega maja sta poskusila srečo Beni in Cene. Tri noči sta preživela v steni. Nekaj ur vremena dnevno jima je dovoljevalo napredovanja le od enega do drugega tabora. V steni je bilo pet šerp.
Jutro devetega maja je bilo ponovno lepo, vrh pa je bil ovenčan s slapovi snega, ki so se od silne moči viharja pršili na temni modrini nad njim. V svoj že obsežen himalajski dnevnik sem zopet zapisal vremensko napoved. Slabo!
V steno sta odšla Andrej in Tomo. Uspela sta priti samo do tabora dve. Razdivjal seje snežni vihar, ki je trajal še ves naslednji dan. Cene in Beni sta v obupnih razmerah na trojki morala kloniti. Četrti dan sta se vrnila v bazo.
Šestdeset dni smo že bili pod steno in skoraj toliko dni so bile vremenske razmere neprimerne, nevzdržne in nevarne. Če tvegaš, moraš vedeti zakaj? Vreme nam za ta izziv ni dalo prilike. Odločili smo se še za en naskok na goro, do vrha je bilo daleč nekaj dni vremena. Vanj pa skoraj nismo več verjeli.
Enajstega maja je prišel v našo bazo vodja francoske odprave. Vrnil nam je obisk, mi pa njemu
hladen sprejem.
Sedmega maja sem v svoj dnevnik zapisal.
»Vidim Francoze na višini se-demtisoč dvesto metrov. Obračajo in dobesedno bežijo iz stene pred uničujočim viharjem.«
Kasneje je v Katmandujskem časopisu objavil, da so sedmega maja postavili na višini sedemti-soč štiristo metrov tabor štiri...?
Ta dan sta v steno odšla Filip in Silvo s šerpo Ang Sona. Vreme je bilo najlepše. Je bilo to končno začetek konca slabega vremena. Druga naveza s šerpa-mi bo odšla popoldne, če...!
Silvu in Filipu je uspelo isti dan priti do tabora tri. Preživljala sta silno mrzlo noč. Dvanajstega maja zjutraj sta v taboru izmerila minus dvaintrideset stopinj, vrh pa je žarel kot razbeljeno jeklo na kovaškem nakovalu, ledeno mrzel in nič manj nevaren.
Filipu je uspelo priti še do višine 7300 metrov, kjer je bila oprema za tabor štiri. Predragocena je bila, zato je z njo na plečih precej tvegal pri sestopu po nevarnih kložah, ki so vzele življenje že petim možem. Za slovo od gore je vihar še enkrat pokazal svojo nadmoč, kot prejšnje dni, včeraj...
Štirinajstega maja smo po dva-inšestdesetih dneh zapustili bazo. Napori mož niso bili kronani z zmago nad vrhom, niso pa zato bili nič manjši. Ljudje smo del narave, v njej je eden vedno močnejši.
CENE GR1LJC
OBČANI KAMNIKA IN OKOLICE - POZOR!
AMD Kamnik vabi k sodelovanju vse zainteresirane moške in ženske, ki imajo veselje za delo z ljudmi. Zaposlimo enega inštruktorja v redno delovno razmerje in več inštruktorjev za honorarno delo. Vsi, ki mislite, da vas to delo zanima in bi ga z veseljem opravljali, se javite pisno ali osebno na naslov: AMD KAMNIK, Trg svobode 6, vsak dan od 14. do 16. ure.
21-20
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje,; predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekočI račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.