gospodarske, obrtniške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za za četrt leta 1 gld. 15 kr četrtleta 90 kr Ljubljani v sredo 2. avgusta 1871. O b S e g : Letošnja delitev premij za konje na Kranjskem. Glasi o sviloreji Govor dr. Coste pri shodu avstrijskih domoljubov na Dunaji. Bivša parižka komuna in socijalizem. Učitelji, šolski možje, šolski prijatelji ! Pregina, mitično bitje starih Slovencev. — - ^— —----j- ---&—y v——— — Književnost: Vseslovanska knjižica. Časovi. Dubrovnik. doma. Dopisi. Novićar. Ljubav do Gospodarske stvari. ena premija dala 25, druga 15 cekini. Tako premijo more dobiti le gospodar, ki ima žebca pincgavskeg Letošnja delitev premij za konje na Kranjskem. (težkega) plemena *) v starosti od let pol do let C. k. deželna vlada ravno zdaj razpošilja oznanilo, kdaj in kako se bodo letos na Kranjskem delile premije in svetinje za kobile in žebeta, potem premije kje za take žebce, ki jih gospodarji morajo držati za pleme. Te premije se bodo delile v Postoj ni 11. dan Mo- uri v ) v septembra (kimovca) predpoldne ob kronogu 18. septembra predpoldne ob 9. uri Kranj i 25. septembra predpoldne ob 9. uri. Kar se tiče kobil z žebetom in 3- in 41etnih ubrejenih kobil (žebic), se bodo premije delile v vsakem teh treh krajev, in sicer za kobile z žebetom povsod ena premija z 10 cekini ki je dobro rejen, zdrav in močán ter na sebi ima lastnosti dobrega žebca plemenjaka, od kterega se po spričalu pristojne c. k. kantonske gosposke dokaže, da se je žebec v ravno preteklem letu na podlagi postavne licencije rabil za pleme domačih kobil z dobrim vspehom. Tak žebec, ki je enkrat premijo dobil, utegne še večkrat v starosti gori imenovani dobiti premijo Kdor da pripelj u« ^li^/cijo konj« , m jo j^icuiiju uuuii , ojj prihodnji délit vi premij ter tacega konj ki je premijo dobil spet premije po cekinov 9 pa po cekinov 9 za 3- in 41etne že- bice pa povsod 1 premija z po cekini 9 po 9 m cekine. Vrh tega dobi vsak tudi še svetinjo. Za premijo se morejo potegniti gospodarji, ki imajo kobilo z žebetom od četrtega leta naprej, dokler so zdrave in krepke in na sebi imajo lastnosti dobre iz-reje in storijo lepo žebe. Lastnik mora po brejilnem listu dokazati, od kterega cesarskega ali pa privatnega (domaćega) žebca se je žebe spocelo, tako tudi mora dokazati po spričalu od župana, daje kobila že da je ko- premijo prejme, vzame na-se tudi dolžnost, prvi ne sme prodati, predno preteče eno leto, sicer mora přejeto premijo po c. k. kantonski gosposki nazaj poslati c. deželni vladi. Takrat, ko se delijo te premije, se bodo tudi v vsakem kraji dajale dopustnice sposobnim domačim žebcem. za plemenjenje za prihodnje leto toraj naj posestniki takih žebcev svoje žebce pripeljejo gori ime novane dneve na ogled. Glasi sviloreji. njegova ona, preuno je zeue »tuni». au, u a jo is.u- n»twg»n/uui »v>i u* uaoc xnu^njoivc uiuůuoj bila z žebetom v poprejšnjih letih premijo dobila, bi se letos 8 učiteljev poslalo v Gorico, kjer je ime- bila predno je žebe storila. To Iz Notranjskega 25. julija. M. Hvalevredni nasvèt si. naše kmetijske družbe ** naj jej ne jemlje pravice, še pozneje prositi za premijo; nitno svilorejno preskuševališče, navdaja z veselim upom se s svilstvom mnogo pečajo zlasti tište učitelje, kteri Po- tako tudi ne veljá pri delitvi premij nobena omejitev v starosti, vendar pa imajo mlajše kobile z žebetom a poslednja leta žalibog! brez posebnega vspeha. prednost pred drugimi pri enakih lastnostih. Kobilam, prejšnja leta bila je sviloreja na^ Pivški meji ob reki ktere so ubrejene od privatnih žebcev, ki nimajo ličen- ko so še Lahi zdravega semena si za rejo^ po teh krajih cije za spuščanje, se ne smejo deliti premije iskali ter za funt kokonov 8 do 10 gold, plačali Žebicam, to je, triletnim al popolnoma štiri- najviši stopinji; ljudje so tačas bahotno sadjerejo zane- ter se murbo- in sviloreje marljivo poprijeli; marjali, letnim kobilam, se smejo le tedaj premije deliti če so ubrejene, ter se to dokaže s postavnim brejilnim a sedaj je one prevnete svilorej ce, ko vničujejo znane listom. bolezni to mikavno rejo, ta nezgoda tako Kar se pa tiče mladih žebcev (žebet), se jim niso samo nekteri to rejo opustili, temveč popa i da arila 9 bodo premije delile samo v Kranj i 9 mi ja s 7 cekini, ena s 6, tri pa po in sicer ena cekine. pre- da so jeli svoja lepa zrastla murbova drevesa zanemarjati in zati- Za premijo so pripravna lepa 1- in 21etna žbeta pincgavskega (težkega) plemena, če so dobro izre- jena in če obetajo po životu in postavi, da bodo dobra * Zdaj se kaže prav živa potreba, da si vsak gospodar > za pleme. Vendar pa imajo posestniki takih žebet tedaj pravico do premije, če dokažejo po spričalu žu-panovem, da so žebe sami izredili; tudi se mora po brejilnem listu dokazati pleme (rod) žebeta. Kupljena žebeta nimajo pravice do premij ki hoče za premije po novih pravilih se potegovati, kupi novo knjigo, ki jo je kmetijska družba ravnokar po celó nizki ceni za 80 kr. na svetio dala pod imenom „Nauk o umni živin orej i", starost itd. ktera v podobah kaže vse vrste konj 9 njih I I ■ **) Drugi del sestavka smo na stran djali zato, ker je pomota to, ako kdo misli, da po prihodnji postavi bi učitelj moral cer-kovnik biti ali sam ali z najetim hlapcem. Kdor ne bode hotel, bo skih Kar se tiče privatnih (domačih) žebcev plemen- pustil; kdor bo hotel, bo vzel. Vsak si bo pomagal, kakor ma bo , se bode tudi samo v Kranj i za gorensko stran drago. Vred. 246 rati. Tako je přišel te dni do pisatelja teh vrstic dve skem in tudi drugod pri šolskih možéh, šolskih prija uri oddaljen mož svoje murbovo perje okoli 20 centov teljih in đomoljubih pobiralo blagovoljne darove v de proti temu zastonj ponujat leta, ko sem t na] bi dal, kakor prejšnja perje po 26 do 30 gold, od njega kupoval narji sicer , knjigah, šolskih pripravah, ucnih pomockih itd. dobljenim denarjem bode društvo kupovalo razne šolske potrebščine, in jih darovalo ubogim ljudskim pravilno obrezati, da mu ne bode vse zdivjalo ga mora on sam za govejski frodelj (za živinsko krmo) šolam, slabo plaćanim učiteljem in revnim učencem, obsekati. *) Ravno tako je pustil nek g. duhovnik v Pred vsem bodo dobivali take darove tišti učitelji tukajšnji okolici čez 200 murbovih dreves kod škodljiv in tiate šole, ki se sami kot pravi udje pri društvu sadež iz cerkvenega zemljišca izkopati;**) dobro znani vdeležujejo. Ako bode društvo z obilnim blagom raz- tudi drugim šolam sadjerejec, od si. c. k. kmetijske družbe letos z diplomo polagati moglo, delile se bodo včasi in s sreberno svetinjo poslavljeni g. L. D. je pa med drugimi svojimi vsa ta drevesa umno v korist porabil in učiteljem male podpore. xxLiA^iixxi oïujimi Yoc« u«« uivYuoa umu« * auuoi puiauii, Da bode pa društvo naše revne sole res preskrbo- ter jih ob Reški cesti posadil, kjer se vrlo obnašaj o. vati moglo z omenjenimi šolskimi rečmi, kterih jim Samo v Košanski dolini nahaja se murbovega perja za tako zeló primanjkuje, da ravno zavoljo tega napredo prerejo do 10 centov kokonov; al letos se jih ni při- dělalo niti toliko funtov, ker se tukajšnji svilorejci še podpore. vati ne morejo, potřebovalo bode samo veliko veliko zmirom starega kopita držé, nevedoc, da ni vsako seme dobro in da ni vsak zakot in vsakdo za to rejo spo- da pristopijo k društvu: Zarad tega podpisani osnovalni odbor vljudno vabi 9 tudi iz soben, kakor nekdaj. Zatoraj je želeti, naj se tega kraja en vnet in v svilorejni praksi dobro podkován učitelj k natančnemu poduku v Gorico pokliče, da bi se zanemarjeno zopet oživilo, ohranilo in v občno ko- ljudski učitelji na Kranjskem, da bodo dobivali za mali letni donesek veliko veče povrnilo, obstoječe v raznih, za njihov stan primernib knji- rist pripravilo. Iz Polhovega gradca 28. julija. Gospodu poročevalcu o sviloreji iz Vipavske doline željo spolnovaje, naznanjam, da se je seme svilnih čr- ) vicev gah in drugih potrebnih in koristnih rečeh ljudske šole, to je, šolska predstojništva, krajni šolski sveti, da bodo šole dobivale razne učne po-močke, revni učenci pa šolske knjige in priprave; šolski prijatelji in domoljubi, da društvu pomagajo kot podporni udje ali kot dobrotniki, ki društvu veče ali manjše darove naklanjajo. Naj ktero mi je si. c. kr. kmetijska družba podeliti blagovolila, dobro obneslo. Neugodno vreme vendar bilo je krivo, da so se mi gosenice skoraj 10—12 dni kasneje zapredle, kakor bi se bile imele. Mešički so za tega del nekaj manjši, vendar pa vsi enake barve namreč svitlo rumeno-belkasti in trdi. Ker sem med ra.j° ude in darove, ter jih semkaj naznanjajo in po- V • 1 • • vsem opazovanjem le enega samega črviča nekaj bo- 811JaJ°'# Tište šolske može, ki bi to opravilo stalno pre vzeti manjša stvar se radovoljno in hvaležno sprejme Vrh tega uljudno prosimo vse učitelje in šolske prijatelje, da naše društvo živo priporočajo, da nabi- le enega samega črviča nekaj bo-lehnega našel pa hitro odstranil, in so se razun dveh IVHUV/^M UWWVA 'MÍ "ÍVI.V VVIUUA WUU y AU. «V JL UU U > UU / L JL vsi prav lepo zapredli, jih bom, ker jih je tudi sku- blagovolili, prosimo, da bi nam to kmalu naznanili. šenec Dolinar, kaplan iz Horjula, za prav lepe spo-znal, vse za seme prihranil. Ob enem tedaj naznanjam, če bi kdo kaj semena želel, da ga dobi pri meni za leta. Društvo prične svoje delovanje 1. avgusta tega oktobra bode pobiralo doneske in meseca Do ; kar majhino odškodovanje. Fr. Papier, učitelj. bolske stvari. novembra bode prvikrat vdeležnikom naklonilo to bode dosehmal nabralo. Društvo ne bode denarja na kapitale kupičilo vse bode tukaj šolam razpošiljevalo, kajti tu veljá: nagla pomoč je zdatna pomoč Učitelji šolski možje, šolski prijatelji! Sola je lepa in koristna naprava Naznanila k pristopu, doneski in darovi naj se za časnému blagajniku J. Lapajne-tu, učitelju v Idriji pošiljati blago volijo. 9 Srečen je Dobre šole narod, ki 9 zlasti ima dobro vredjene šole. prav osnovane in z vsem pre- nje- Idriji 26. julija 1871. Osnovalni odbor: skrbljene ljudske šole pomorejo veliko veliko F. Stegnar Gr. Ž e r j o v 9 govemu blagostanju 9 njegovi časni in večnisreči! c. k. okrajni šolski nadzornik. c. k. sodnijski pristav, 9 Kakošne so pa ljudske šole v naši oži domovini v naši preljubi kranjski deželi? So li v takem stanu že, da morajo zdatno pospe-ševati blagostanje našega ljudstva? St. Lapajne 9 trgovec. Rupnik učitelj. Lapaj ne učitelj. 9 Žalibog da niso! Naša ljudska šola ima še obilo Politične stvari. obilo pomanjkljivosti. Vse tu naštevati bilo bi odveč. Saj jih šolski možje tudi pri nas prav pogostoma od- Govor dr. Coste krivajo. Le ene naj omenimo. Šola potřebuje duševne pri shodu avstrijskih domoljubov na Dunaji. Aft in materialne podpore. Šolske namene pospeševati bi moralo občinstvo vse. Pred vsem slavna gospoda, oprostite ; da jaz ki To se pa pri nas ne godi. Zavoljo tega smo osnovali v V Idriji posebno društvo z imenom „Sola", ki bode, kakor kažejo njena pravila, ***) imelo važno in težavno nalogo: materijalno podpirati revno kranjsko ljudsko šolstvo. V ta namen bode društvo po vsem Kranj- sem Vam skoro vsem tuj in osebno neznan, se pre-drznem besedo poprijeti v ta namen, da podpiram predlagano resolucijo. Moje imé Vam vendar gotovo , kajti 10 let se že časniki trudijo, da me ni neznano * ** Vsaj je, posebno za ovce, murbovo listje prav dobra klaja. razglašajo v najširnejših krogih kolikor toliko, za kar sem jim jaz jako hvaležen. Prositi Vas pa vendar-le , da me po teh poročilih časnikarskih ne so-ampak da, ako hoćete mene in moj značaj po- moram dite 9 Za Božj volj o je mnogo let jim gnjil? so li kmetovalci opustili krompir, ker Vred. * To je v zadnjem listu obljubljeni govor, ki je taka ***) Pravila natisnemo drugi pot silno razdražil sršene judovsko-liberalne. Vred. 241 blagovolite to zvedeti po drugih bolj čistih virih. nektera tako zvana narodna gospodarska podvzetj ni znati, Da pa jaz kot Slovan tukaj med Vami večidel Nemci druzega nego oblika laži. Ne preide dan, da ne bi poprimem besedo » to memm zagovora, ker pri shodu avstrijskih domoljubov razlika ne more plemenska biti merodajna. » » V^lMV. iWUJW» ». """"" ««« , Vil» UV «. ne potřebuje nobenega jednega ali druzega teh vrtoglavnih sleparjev sodnij f zasačila grofa, jutri zopet danes jednega, ki se delà druzega, ki francoskega Prehajaje na predmet zborovanja dovolite mi, slavna polkovnika. Al vsak slepar se ne zasači se delà za mehikanskeg gospoda, da pred vsem govorim v obče o shodu av- Laž pa je tem nevarnejša, čem bolj se ona v plaše str i j skih domoljubov, potem pa o posamesnih resnice zavija. Dovolite mi, slavna gospoda da samo točkah programa jede j uw i ijM< ^VTVUVU uji , ^uo^uua , ua oauiv primer tu navedem. Kdor je bil priča gosposke Vas se je danes na stotine sešlo, da odločno iz- zbornice državnega zbora pri letošnji obravnavi prora lahko se je prepričal, da je ministerstvo Hohen čuna razite svoj avstrijski patriotizem in da ustanovite geslo ktero hoćete na svojo zastavo napisati. In če bi Vas wartovo ondi zmag tudi bilo Drugo jutro pa so deset zbranih bilo, bilo bi to vendar plodovito kolovodji mnozih časnikov vse tako popisovali, kakor in znamenito djanje, ker se ono opira na vzvišeno in da bi ministerstvo bilo pobit bilo To grdo laž je pravo misel in ker morete prepričani biti, da Vi vsi potem čitalo tisuč in tisuč ljudi in mnogo njih je vero v vseh deželah avstrijskih enakomislečih mož na milijone štejete. valo ) kar so lagali časniki Zope te naše sovražnike moramo se bojevati • • V • • • i • in Kot avstrijski patrioti (domoljubi) moramo se na sicer zoper prusizem z resničnim in iskrenim patrio duševni boj pripraviti ; ako pa hoćemo boriti se z vspe- tizmom ) zoper tako zvani liberalizem hom, treba, da sovražnike svoje poznamo Dovolite mi pa s P bodo in onimi načeli, ki so vzdrževali , JL/ fj\j V X ULiUliXV/ U ¥ V/J V/ lltKUU V/ • JL/ V/ T VAAVV 4X1* * V« T V M « v/ v v vi. V M A~L VUAU1, A1MVV1A y UX U V/ > LJ VA i. £J Y (A A slavna gospoda, da Vam tri teh sovražnikov Avstrijo veliko in mogočno, ki so potřebám časa pri tedaj, avstrijskega patriotizma navedem. Prvi SOVraŽnik , zaicga lia]uuvejoega všaoa, jo y i u.- icuui, — »v size m, ki se kakor kuga širi. On se je sicer do sedaj sedo resnice. zalega najnovejsega časa, je merni in ki morejo vse narode srečne pru- rediti adovolj na zoper pa s prosto in pošteno moško be v majhnem, a žalibog, glasodavnem krogu enako kužni bolezni strašno razširil in veliko škodo napravil, gane resolucije spregovorim Naj zdaj še nekoliko besed v podporo předla Kdo bi bil kedaj mislil, da bilo bi mogoče, da avstrijsk pn slo- Prva točka ne potřebuje nobenega zagovora Patriotom avstrijskim je sveta dolžnost, da se potegujemo ■ ■■■■■■ Il Ida in poslanec si upa, kakor je baron Weichs storil vesnem vhodu nemškega cara v Berolin njega pozdrav- za edinstvo, bi agostanje in moč države, m u<* ljati kot pokrovitelja Nemcev? In tako predrznost ča- to kot cilj naših želj in prizadev javno izrečemo. Tudi sopisi še razglašajo brez najmanjše graje ali zavračanja. drugi predlog resolucije, ki notranji mir kot pogoj Predstavite si nasproti le krik in vik teh časopisov, ako blagostanja m moči državne proglašuje, je jasen in ne bi bil kak italijansk grof, ki je avstrijsk podložnik, ovrgljiv. Kakor posamezni člověk duševnega pokoja, enake besede kralju Viktorju Emanuelu pri njegovem to je > notranjega mirú potřebuje, ako hoče doseći kaj vhodu v Kim govoril! Spomnite se le natolcevanj in velicega in znamenitega, isto tako je tudi državam m oskrumb, ki so jih tako zvani „Moskau-Pilger" morali deželam zadovoljnost državljanov poglaviten predpogoj prenašati, ki nič druzega niso storili kakor to, da so njihovega blagostanja in moči, da morejo spoštovanje znanstveno razstavo v Moskvi obiskali. Ta pohod se si pridobiti od protivnikov, in če drugače ne, si ga je kot izdajstvo deželno krstil; ali bi po tem takem se tudi priboriti. ne moralo djanje barona Weichs-a imenovati velika izdaja državna, ki sicer ni taka, da bi državni pravdnik s vet uje Ne tako lahko pa se zagovarja tretji predlog, ki ; naj bi se načelom oktoberske diplome bil prisiljen vmes stopiti, vendar pa taka, da vsak vračalo. Tukaj sem prisiljen, na kratko v přetekle čase Mil Yf ví VU U tv^/* ti y T vuuu^ avstrijsk patrijot jo mora obsoditi. se ozreti. Znana in obče priznana stvar je, da avstrijska Naš drugi sovražnik so sedanje tako zvane s v o- država iz več kraljestev in dežel obstojí > ktere so se bodne ali liberalne ideje. Al prosim, da me ne dandanes v nekem obziru samostojne in ktere še ne-razumete napak. Prava svoboda ni naš sovražnik, koliko samouprave imajo. To je nedavno znamenit na-kajti ona je posamesnemu člověku kakor tuđi celim sprotnik federalizma v gosposkej hiši sam přiznal, kajti narodom tako potrebna, kakor ribi voda in zrak tiču. on je februarsko ústavo federalistično imenovah Ce bi to bilo resnično, ne bi se ves boj med centra- o veči ali manji današnji liberalizem ni svoboda; on je temveč silstvo. Liberalci stvarjajo ali popolnoma nezrela, ali mo- listi in federalisti okoli načel, ampak rebiti teoretično prava načela; al oni ne preiskavajo: samoupravi šukal, potem bi se pa tudi posilno naspro-ali so ta načela djansko tudi izpeljiva, ali so našim vanje proti federalizmu nikakor opravičeno ne kazalo, razmeram in potřebám primerna. In tako se ta načela Samostojnost kraljestev in dežel je do leta 1848. ne brez vsega premislika za večne resnice proglašajo, na- samo v državnopravnem obziru, temuč tudi djansko rodom proti njihovi volji vrivajo, in obsodi se vsak, obstala. Oblika ustave posamesnih dežel bila je ravno ki se predrzne drugače misliti. To pa ni svoboda > to tako različna, kakor je bila in* ostala različna admini- je nadsiktvo najhujšega in najgrjega absolutizma. Tako stracija in pa postavodajstvo vkljub večkratnim po se utegne pripetiti, da se rodovini najvažnejše pravo skušnjam s centralizacijo. Najživejši izraz samostoj- odtegne, da svobodno določuje o odgojevanji otrók in nosti različnih dežel je bilo pravo davka dovolje- da se jej sili šola, ktera utegne razžaliti njena naj- vati. To pravo je sicer sčasoma samo formaliteta po- svetejša čuvstva. Následek tacega postopanja pa je, da stala, a v pravnem obziru se je vendar-le neovrgljivo zastopniki in prave svobodě sami se zoperstavijo tem vzdrževalo. Prvo poskušnjo z občno in djansko centra- samovoljnim ukazom liberalizma. Naš tretji sovražnik poslednjič je laž. g08toma nadvladuje Ona po- naše državne in društvene razmere. lizacijo je storil Bach z absolutizmom. Da je ta poskušnja po svoji tajiti. ideji bila velikánská, ne more nihče Pa tudi ni čuda. ako se državnik , ki ima vso Laž posebno v časnikarstvu mnogo zla (hudegaj učini, državno moč v roci, omamiti dá ter skuša to moč upo In vendar-le more časnikarstvo svoj vzvišeni poklic I da vodi, izobražuje in odgojiva narod, na edini poti rabiti, da naredi iz tako velike in različne države kakor je Avstrija, jednolično državo, in se resnice doseči. Vse to, kar imenujemo vrtoglavnost tako prednosti jednoličnosti zagotoviti, ki potrudi državi vse se jej ne morejo ) na pr. odreči. Akoravno je bila ta poskušnja na duševni poti # 248 3 silo 9 in brez vsega nasprotovanja začeta in nadalje- vana, vendar-le se je popolnoma pokazila. Država av- strijska je prišla na mejo pogube. Sedaj se bolgarskem, srbsko-hrvatskem, staroslověnském skem, českem in lužičko-srbskem jeziku, vrh tega ne- 9 POlj se je koliko knjig v klasičnih in današnjih potreba spoznala, da se državno krmilo mora na drugo Nabrali so tudi že nekoliko slik, rokop pskih jezicih de in v narji 1200 pot ukreniti, in to spoznanje rodilo je oktobersko diplomo. Ta diploma je bila povsod z velikimi nadami vati knjig in z veliko radostjo sprejeta. Sklicevaje se na pragma- } ubij podob * okop Kdor bi tej knj hotel daro f tično sankcijo se je iz jedne strane državi vse pridr- v knjigarnico J. L. Kob dar ali opravništvu časnika „Zukunft" na Dunaji, ali pa fotografij, naj pošlj žalo ložaj y kar jej je potrebno, da obdrží svoj mogočen po- v Prag ali Dattel in Greg * » pisatelj iz druge straní pa se je deželam zopet povr-nila samostojnost in javno priznala. Ako bi se bilo to načelo neoskrunjeno izpeljavalo, marsiktero grenko in žalostno skušnjo zadnjih deset let bi si bili lahko prihranili. — Namesti tega se je napravila druga po-skušnja s centralizacijo in sicer v obliki ustavne ednotne države (februarska ustava). A tudi ta akem svetu" skušnja ni se sponesla ugodno. Ker je država vsled H^ni osmerki JK * 1- , Časovi" v 7. zvezku, ki ga ravnokar marlj Velimir Gaj v Zagrebu napoveduj Pri nesó v hrvaškem jeziku izvirno pripovedko pod nad pisom j) L i u d m i 1 i pa t a Pogled lavenskom tega v drugič došla do roba pogube, spoznala se je potreba, da se mora vsaj deželam ogerske krone po-vrniti njih staro pravo. Danes pa za to gré, da se vsem kronovinam in deželam ona samostojnost vrne, ktero so od starodavniH časih imele. Ne bojte se za državo! Kar je potrebno za mogočni njen položaj, to bode vsaka dežela gotovo drage volje državi prepustila. A vsa druga moč bode državo prešinila, ako ona svoje dele ne samo mehanično zjedini, ampak timveč zadovoljne in samostojne dežele v organizem zdravega života složi. Danes ne stojimo več kraj pogube, hladnokrvnim prevdarjenjem moremo delà se lotiti in vredbe napraviti, ktere se skladaj o z zgodo vino naše države in ktere so pripravne, da nas složne in močne naredé, ako državi preti kaka nevarnost. Primerno zgodovinskemu položaju posamesnih dežel ; da je porazům- izreka čet rta točka resolucije ljenje krone (cesarj a) s posamesnimi dežel-nimi zbori edina pot, kipelje ktemu cilju. Ta izrek pa je treba tako razumeti, da s tem nikakor ni oblika vže izražena, kako naj bode prehod iz naših sedanjih razmer v nove vredbe ; ki se imajo še stvariti. Po mojem mnenji so sostavitelji resolucije jako pametno ravnali, da o tej stvari kar nič niso opomnili, kajti ta stvar zavisi od različnih predpogojev in od okolnosti 9 ki jih še vsak trenutek za-se rodi. Poslednja točka resolucije povdarja posebno to, da se morajo delegacije ukrepiti, in tirja njih ne-posrednjo volitev po deželnih zborih. Ako se tudi vredba aelegacij ne more priznati za dovršeno stvar, vendar ima veliko pomembo, kajti po delegacijah se je prvi-krat na postavnem potu realna unija med Ogersko in drugimi kraljestvi in deželami pripoznala. Nepo-srednja volitev po deželnih zborih samih ne bi veliko spremenila v dosedanjem ravnanji, ker naše delegacije ne voli državni zbor 9 ampak državni poslanci jedne in druge dežele, in sicer v skupinah, ki so tudi zato od deželnih zborov pooblaščeni. To pravo se dakle prav lahko in brez zapreke prenese na pooblastitelje, to je 9 na deželne zbore. tem sem vse točke resolucije na kratko opisal. Sprejem te resolucije bode gotovo znamenit in mero- vseh deželah bode ta re- dajen za bodočnost našo. solucija odmevala in potem odtod tem silneje odjekala. Končaje priporočam toraj sprejem vseh toček resolucije. Književnost Vseslovanska knjižnica se je vtemeljila v O desi na tamošnjem vseučilišči in sicer iz zgolj prostovoljnih prineskov in daro v. Začet- kom maj nika t. 1. imela je že 2500 zvezkov v ruskem Kakor „Ljudmila" utegne obče vrlo zabavna pripovedka biti, tako zanimiv tudi „Pogled po slaven- Knjiga bode obsegala 10 tiskanih pól v Cena knjigi je le 80 soldov. Naročnina jbolje po nskaznicah naravnost v Zagreb dobi se pošilja m izdatelju samemu ; kdor naročnino naprej pošlj knjigo brez poštnih stroškov. Na 10 naročenih iztiskov prejme se 11 brezplačno. , zanimivega hrvaškega zabavnika ki izhaja v Dubrovniku, je prišlo na svitlo dosehmal * „Dubrovnika" y zvezkov, ki obsegajo: Mate Vodopića. Marija y povijest Konavoska Krasinjski, s%poljačkoga preveo P. B. Nebožija komedija, pisao Sišman komedija dio. II. Nebožija Grjak iz Kavkaza polag Lermon tova, iz ruskoga preveo Stjepan Buzolić. III. Ogranci . Smrt Osuda na za istoriju Crne Gore, napisao Vuk Vrčević. Vladike Petra I. i povladičenje Petra II. smrt jedne žene, koja je ubila nehotice svojega muža. Kratko pregledanje Omer Pašine vojne na Crnu Prijevodi iz grčke Antologije Dra. goru god. 1853. Gjura Hidže Dubrovčanina 1833). IV. Pozdrav Dubrovniku s njemačkoga Ide Diiringsfeld preveo August Kaznačic. vačka). Ane Vitaljkinja (narodna dubro Cavtajske gjevojke (narodna). Lukijanova skupština bogova s grčkoga preveo i po koju opasku nadadao F. G. — Luko mali, riječka pripovijetka J. Stojanovića. — Boka kotorska, napisao St. Ljubiša. Negjela pobjed na Brsaljam (šaljiva). Sarade R. S-a. V. Naš jezik tijekom naše književnosti u Dubrovniku od Luko Zore. — Komedija Nikole Nalješkovica Epigrafa Lovru Kukuljici. 1583). Pripovjetke povjesni dogogjaji Stjepana Ljubiše. 1. Prodaja patrijare Brkica. VI. vezek prinese: Prodaja patrijare Brkica. Ka njoš Macedonovic. — Arkulin komedija u roje Držiča. čina Komu je omiljela dobra narodna zabavna knjiga piše izdajatelj Dragutin Pretner —može jošte pri miti uz pretplatnu cijenu od 1 for. 20 novč. „Dubrovnik zabavnik narodne štionice III. tečaj" ako pošalje pjetplatninu prije, nego što . svezak ugleda svjetlo. 4 Jim 6. svezak izagje, nastupit će povišena knjižarska cijena." Naročnina se pošilja tiskarnici Pretnerjevi v Dubrovnik. Ljubav do doma. Posvećeno gospodičini Lucinki Kraljičevi 16. julija 1871 Ljubiti dom, to je sveto, Ker to veleva nam nebó, Tedaj spolnujmo to postavo, Da bomo domu v veco slavo Ljubav do doma, sveti Nam gori v srci vsikedar! y žar 9 Ljubiti dom najlepša čast, Ta bodi naša sladka last: 249 Pred svetom vsem svoj dom ljubimo, Z besedo, delom, to vršimo; Vsak bodi krepek in srčán, Da nam napoci bolji dan! Ljubiti dom gre iz srcá, Ljubezen srcna le veljá: Za dom, če treba je trpeti, Če tudi treba za-nj umreti, Naj nič strašilo nas ne bo; Za dom trpeti je sladko! Ljubiti dom ne gre le zdaj , Ljubiti dom gre vekomaj : Oj bratje, sestre, prisezimo In domu zvéstost ohranimo, Da blagoslavlja večni čas Ljubav do doma v grobu nas! Fr. Cimperman. Spisal Davorin Trstenjak. Kedar poleti med gromom in bliskom huda burja piše in žitno latovje giblje in prevrača, stoka kmet in pravi: „oj! ti nesrečna pregina, kaj si mi škode napravila." Kaj neki pomeni ta beseda? Jaz jo razlagam iz besede „preginem" in mislim, da je sestavljena iz prepozicije pre in ginoti; — gi-noti (FBfflífi th) pa stoji za g i b n o t r (rMEH^TH). Te besede prvotni pomen je gotovo pli care, zato gibanica, gibek, flexibilis. Iz pomenov : plicare, fleetere, pa so se obrazili pomeni: premage, pogibelji, zgubitka (primeri: guba, ptica, falte) pogubljenja, lik nemškim : win den, plicare, fleetere in ûberwinden, superare. Pregina (npïrHïïa) toraj stoji za: npirMBiia — frěgijbna, in znači: fleetens, plicans, procel-ans, curvans, die beugende, verflechtende, umkeh-rende, primeri latinsko: procella, Sturm, in pro-cello; gibljem, prevračam. Tudi Belostenec *) tolmači pregiblj em v: procello, capero, corrugo, sta-roslov. pregybanje, plicatio, pregnoti za pre- gybnoti, plicare.*) V staroslovenščini nahajamo : pregynia. Miklošič 2) je přistavil pri tej besedi: „sensus dubius"; vendar iz konteksta stavkov, v kterih se nahaja, se že razjas-nuje pomen, ker „v preginjeh in v neobhodnih gorah" kaže na zadelan, zaprečen pot, toraj so p r e-ginje: Windungen, durch Grestriipp verflochtene Wege, Schluchten (schlucht od schlingen = winden), Ab-gninde, Biegungen itd. Stavek iz staroslovenskega virnika, kterega Miklošič navaja, in v kterem nahajamo „mjestjeh pregynenih", „pustijn^ pr egy ne noe", se drugače ne more razlagati, kakor: locis flex i s curvatis, locus desertus, curvus, flexus itd. Tudi pri starih Rusih najdemo mitično bitje: Pe- *) Belostenec „Gazophyla" s. v : p r e g i b 1 j e m. *) Primeri še srbsk. pregnuti za pregibnuti 1) biegen, beugen, 2) entschliessen, ker odločitva je nagnenj e na eno stran, zato črnogorsk. p r e g i n j a č, der Entschlossene, primeri starosl. Ion čiti, definire, iz korenike: lonk, lenk, curvare, beugen, poginjati se, vorwârts neigen. 2) Miklošič „Lex. paleosl." s. v. regyna. Visokoučeni Sreznevski *) priobčuje iz sta-rega rokopisa „Uklanjajsja pred Bogom nevidimym : moljaščih elvk (člověk) rodu i roždenicam (naše roj enice), Perunu i Mokoši i Peregyni = Pre-gini, ker pere je ruska oblika, staroslov. npí, novo-slov. p r e. *) (Kon. prih.) Socijalno-polittške razprave* Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. IV. (nadaljevanje.) Tako, kakor sem ravnokar popisal stvar, nič prena-pel , nic odvzel, argumentirajo proletarci in njihovi socija^ listični vodje. Kdo bo tajil, da ne bi bilo mnogo istine v njihovih besedah? In kaj so nasledki tega? Da se tem enostranskim svobodnjaškim in liberalnim naporom nasproti postavljajo isto tako enostranski napori vse zjednačiti. Ti napori cikajo na to, da bi se z mocjo in z voljo cele skupine (na priliko : države, komune) vsem državljanom enaka mera vseh vžitkov osigurala. V to ime, da bi se pa to dalo vresničiti, mora se po mnenji komunistov vse privatno premoženje v skupno premoženje združiti, in da se to skupno premoženje ne le samo vzdržuje, temuč tudi pomnožuje, mora država „vse delo organizirati". Na tej podlagi bi se potem vsem enaki vžitki zagotovili. Liberalizem postane prav lahko v svojih razmerah napram državi preveč centrifugalen, med tem ko hoče komunizem preveč vse v državi vsredotočiti. Ako vlada nebrzdana svoboda v narodno-gospodarstvenih zadevah, postanejo „svobodné" fabrike**) postavno dopuščene, věkovitě ječe za proletarca, protivna bi pa spet bila država, osnovana na komunističnih načelih, posilna de-lalnica v velikem slogu. Scháffle***) je pisal ravno o tem 1870. leta, da, ako bi ekonomični liberalizem eno-stransko nadvladal, ima se človeško društvo po pravici bati strašanskih komunističnih udarcev. In mož je bil dober prerok, kajti še ne dobro leto potem se je parižka komuna z grozovitimi čini pokopala, o čemur bomo pozneje obširno govorili. Naloga našega časa je, da seto, kar je resničnega in dobrega, ravno tako iz liberalizma kakor iz komunizma izbere in zveže, da se ogibljemo napak obeh sistem in da z vsem trudom za tem težimo, da se osebna svoboda in društvena enakost v istem razmerji razvijate. Ta težnja gré za tem, da se morajo vsem po javni vlasti vnanja tla osebne svobodě ohraniti, ali* ob enem se morajo pa tudi divji izrastki te svobodě toliko prikrajšati in opravičiti, da se bo kolikor toliko za zmirom prilika odvzela, ako bi nekteri bogataši si-romaškega proletarca tlačili, teptali in vničevali. To tretjo težnjo imenujejo najnovejši národni ekonomi : ekonomični federalize m. Izpovemo tù, da tudi spadamo po svojem mišljenji in osvedočenji v krog ekonomičnih federalistov. Cilj in konec ekonomičnega m i i ! « . i ■ *) Sreznevski „Archiv istoričk. i juridič. svjedjenij. Ko-laceva. cast. 2. otdjel 1. str. 114. *) Staroslov. FfclH^TH, gynoti, je že Miklošič postavil k: FBIEI&ftTII, gybnoti, vendar pomen: perire je že drugo tni, prvotni je: flectere, plicare, curvare. **) Nemški národni ekonom grof Sodenpiše že pred 60 leti: Die sogenannten freien Fabriken sind nichts anderes als permanente Zuchthauser der schlimmsten Art fiir das arme Proletariat. • Pis. ***) „Socialismus .und Kapitalismus" na 159. str. 250 federalizma je: vsem osebno svobodo pridobiti ali ob liko je bilo toče, da je še danes po dolinah 3 čevlje enem pa tudi vsem dobro gmotno (materielno) na debelo leži! Žetve ne bo treba nobene, drevje stanje pod zaštito te svobodě asigurati. Vsi dobri pa je oklestila kakor s sekiro. Bog pomagaj t vspehi na polji socijalne reforme, kakor: delavske zadruge (Arbeitergenossenschaften), postavodajalstvo za-stran fabrik in železnic, težnja za tem, da se države Iz Kaiiinika 17. julija. Evo! čitatelj ,,Novic" vp e 1 j e ) resnične poprave razvojničijo in da se „milicať v davkarstvu itd. spadajo v področje ekonomičnega federalizma. Prihodnjič bomo govorili o raznovrstnih komuni-stičnih Francozih. iz naslednjega, kako se naš mili jezik uradno psuje, da neka posebna groza in jeza se mora nehoté člověka lotiti, ko vidi in čita strašno oskrunjevanje jezika in teptanje svetih pravic našega naroda. Temu v dokaz naj sledita lista > da bode svet vedel in sodil po in socijalističnih sistemah ; začeli bomo pri pravici, kakove kukavice imamo v svojem središcu. Srenjsko predstojništvo v Podhruški je Janezu Debevcu s kterim podpi dalo sledeči ubožni list: „Ubožni list Dopisi. Iz Lokavca na Goriškem 8. mal. srp sano srenjsko in farno predstojništvo potrdi, da Janez Debevec, kajžar v Rožičnem št. aključbi zakasnjeno.) Dovolite že skozi 16 let zvestemu lezni potřebuje , razun svoje kajže nima druzega premoženja. Zavolj tega ne more ne zdravnika ne zdravil plačevati, kterih v svoji budi bo Na to spričalo je zapisal c. k. okrajni naročniku „Novic" malo prostora nas godi. Letošnja spomlad nam je zeló neugodna bila, večidel mokra in mrzla. Trta je posebno trpěla: tam da pové, kako se pri kirurg M. Saurau to-le opazko: „Der das geschrieben f soli sich erklàren, was das heissen soli, ich bin noch 7 pa tam se še zdaj v cvetj a haj > ne pomnijo tako kasnega cvetenja. Delavci pa so grozno nicht so weit vorgeschritten tako, da stari ljudje einem leeren Bogen gedient". mir ist eben so mit Drugo spričalo gosp. predstojnika fare sv. Neže dragi, in še dobiti se ne morejo za dobro plačo. Seno- aa Selih se je glasilo tako-le: „Spričevanje. Da je Ro-žeti obetajo obilo košnje; pšenica in ječmen sta lepa, zaja Borštnar, ljubljanska^najdenka v oskrbovanji in krompir pa je začel bolehati in tam pa tam že gnjij res Za fižol je zima poškodovala; turšica je še majhn dolgo mokroto sledi rada suša, in tako se je tudi pri farno predstojništvo na znanje dá< reji pri Ani Resnek na Žobejevem hišna štev. bolna in toraj zdravniške pomoči potrebna, s tem Na istem listu nedeljo 16. rožnika se tega spričala se bere to-le: „Jest na sastopem te sprache, je tud Smo na nas letos kaj tacega bati je tudi pri nas za papeževe petindvajsetletnico lepa prosem u tak sprach pisat, de bom sastopou cerkvena slovesnost obhajala; naj mili Bog še dolgo sapovedano toko pisat, de se sastopmo oTT — MnXn Ax;«,, 1000 duš* Kranskem, jest sem terd Kranz — « w t % - * . ^ 1 ft poživí sv. očeta Naša občina štej čez sato se pa ni cerkvene zadeve imamo vse v lepem redu, zato hvala treba spakovat dergazh — koker je nas mat uzhila našemu častitemu dušnému pastirju, in tudi marljivemu gosp. vikarju; al učitelja, učitelja za ljudsko šolo živo potrebujemo. Al kako ga plaćati pošteno, ker so po Kransk — po Kransk. Prosem samert t( pa ne nezh naši ljudj večidel siromaki? Kedar uboga vas sama mar to spoštovanje Pošteni Slovenec, pravični Nemec! pitam vas „ . S .J? 19. ako se c. kr. ranocelniki ne more,"takrat — tako sem že enekrat v'ljubih naših drznejo tako ravnati?! Kje je spoštovanje do urada „Novicah" bral — naj se županstvo ali krajno šolsko srenje in do urada županije, da se tako predrzno in svetovalstvo s prošnjo obrne do višega c. kr. dežel- zasramljivo odgovarja od c. k. ranocelnika na slovenske nega šolskeg naklone pomoč iz nega, ta (v Gorico), da revnemu kraju spričbe vsacemu otroku razumljive? Kaj k temu pravi skega zaklada, tako imenova- si. deželni odbor? kaj si. c. k. vlada? Kaj ne, gospo u ^uuiuv; i£A ^^oai orvc^a ^acviauc« y laaw iu Normalschulfond". Zato županstvo na noge Kdor se mu odpré V Iz Idrije. (Društvu nSolail) so darovali Stegnar, šolski nadzornik 20 gold ijsk * , ^ »V1B«1 7 OUV pristav 10 gold., gosp. Lapajne, trgovec 20 gld gosp Gosp erjov sod gOSp. Rupnik, uvžiicij tj gum», guojj. jjapajuc , užitci 20 gold. (Vse darove bode društvo po časnikih spri ; dine Saurau! kruh slovenski, in vino in pivo domaće to vse Vam tekne jako dobro/ a jezik naroda Vam je žolc v želodcu? — Takemu ravnanju mora konec biti. Ce ne znate jezika našega, učite se ga! Ako pa no-čete, prejmite za „Wanderstab" in romajte — v nemški teli gold gosp Lapajne teli čevalo.) <5 Krško na Dolenskem 28. julij Evo čitatelj lep „štůkelc" krških „feuerwehristov" 7 y ktere drag „raj h" ! Iz Ljubljane. (Deželni Šolski svèt) je imel 27. dné julija sejo, ki je bila prva svedočba, da ministerstvo po velikem trudu tukajšnji c. kr. okrajni komisar Rutkovski skupaj spravil. Popoldne 26. dne t. m. 2 junaka v opravi „štajgarjev Je sta šla nauka ima resno voljo odstraniti ono sistemo, kteri po besedah Helfertovih glavni namen je bil poněmči ti šole v vsej Avstriji, začemši to nepošteno, pravo ná-rodno hudo žalijoče delo že z ljudskimi šolami. Mini- na sejm k sv. Ani sterstvo sedanje previdi, da eden glavnih pogojev temu, Ondi sta se ta junaka spravila nad ga- da se dožene zaželena sprava vlade z razlicnimi na- v Lesk silnico Leskovško in meni nič tebi nič vodo brizgati rodi je to da se starodavna krivica bacne iz šol in začela med ljudstvo in konje. Na te predrzne burke se da na njeno mesto stopi to, kar po vsem svetu zahteva oglasi eden ondašnjih prebivalcev z besedami: „hočete naravno pravo, da šolepostanejo svetišče, v kterem konj srečo ?" Na to pa splašiti in v tesnobi ceste napraviti veliko ne- se mladež po najloži poti uči za življenje potrebnih eden teh škrop nad kmeta vednosti. Opustivši za danes vse druge obravnave ož dve ki ste in mu založi zaušnico. Kaj bi bilo lahko iz te razuz- jega okroga povemo iz te seje tedaj danosti postalo, ako bi po pravici razdraženih kmetov splošne važnosti, s tem dostavkom, da je v tej seji že ne bili rodoljubni gospodje potolažili, vsak sam sprevidi. bil pričujoč dr. Costa in da je v to sejo přišel tudi Naj svet zdaj spet sodi, čemu so ti ljudjé ! Kaj pa dr. Vrečko, c, k. deželni šolski nadzornik. Omenjene bo c. kr. okraj gla storil? Občinski svetovalec v Leskovcu je grof Chorinsky v tej zadevi važnejše točki bile ste te dve: že tožil o Gosp. minister nauka dr. Jireček, , y Iz Ccrknice 1. avgusta. F. H. (Strašno nesreČo) z državnimi našimi poslanci, je ves za to, da v gim ki v soglasji smo doživeli Meniševci včeraj popoldne ob 4. uri. To- nažij a h kranjskih in v realki ljubljanski je učni 251 jezik za polovico naukov slovenski, za polovico pa s veto val, da potem deželni odbor svoj predlog že za i ^ . • « . « % a % * f • 1 1 ê • 1 vy • 1 i « M m 1 f m mšk kaj prašal deželni šolski svèt: naj mu pové, prihodnji deželni zbor pripravi kl, [O Y uiaoai uouviui. w » . misli o utrakvističnem ucenji, in kt Deželni odbor je v predmeti porazumljenji z deželno vlado in z ljubljanskim mest- naj se učijo slovenski, kteri pa nemški. Predno pa nim magistratom sklenil, da iz tehtnih vzrokov popusti šolski svèt odgovori na to ministrovo vprašanje, ki se pogodbo z Vollheim-om zastran Cornovega grabna popolnoma sklada s prejšnjimi sklepi kranjskega lnega zb (dokle ni 9) dr. Bleiweisu 1869. leta v Ljublj premodri" minister Giskra na ljubljanskem mahu. rekel da t J-JJ UUiJOiUl xtžcktšx, ua Uli 30, in Sicer uuvioguoui n/yguoiy VJI uu , tJ pa pu uy* norost", kterega vlada ni- vršenem 3. letu. Toliko število je poslednja leta redko (Novo posvećenih masnikov za Kranjsko) je letos po dovršenem bogoslovji 25 kvizem je ,,pedago pa po do- kakor ne bo potrdila) je šolskemu svetu treba zvedeti bilo in bode žalibog! redko ostalo, dokler se ne odpravi ateljstva gimnazijskega in realkinega in pa nesrečna nova vojna postava. mnenje ravr šolskega nadzornika Vreckota (Holcinger je o tem vpra Naj pri tej priliki omemmo , da po dovoljenji milostljivega knezoškofa de coloribus", ker kakor Giskra- bilo je nekoliko gospodov bogoslovcev, ki so strokov- šanji popolnoma Hasnerjev nadzornik kranjskih in štajarskih gimnazij besedice slovenske ne ume!!). Zaito je danes vkrenil nemškega slovnika Zalokarjevega z dodatki njaki v slovenščini, naprošenih, da rokopis slovensko- deželni šolski svèt da hit f naj . a i u ili u poročajo, jwuv,«. poročilo šolskega sveta v rokah ministrovih, ki v prihodnjem šolskem letu hoće vpeljati tako pred ukaže imenovanim gospodom, iz Miklošičevih, Cafovih in Maj ar je vi h roko-ker do konca avgusta mora pisov prepišejo na velike prostorne pôle in delo pripra- že vijo tako, da vrednik slovnika lahko dopise gacenj naših gimnazij in realk Drugo ■pp m treba, drugo kar je še ) popravi in prenaredí brez zamudnega pre o čemur pisovanja. Gospodje bogoslovci so pred odhodom svojim ministerstvo želi izvedeti mnenje deželnega šolskega hvalevredno dovršili ta náiog in prepisali vso tvarino sveta, je post ki jo je lanski deželni zbor osno- na 1052 pol. In tako rokopis čaka zdaj le še zadnje čnem jeziku javnih ljudskih val skem in v preparandij ah. Poročevalec je bil c. deželni nadzornik ljudskih šol dr. Jare; on je postavi Kranj- roke vrednikove. Želeti je zdaj, da bi se kmalu mogel začeti tisek tega silno zavlečenega delà in se U.UAÇ1U1 Jiniii/iiii nifv il UUO i li ovi V4LJL • i/ mu v j vru j v ^vuvu ? spolnile besede oporoke blagega knezo-škofa Wolfa, reko- po deželnem zboru osnovani za ljudske šole, v vsem čega: „um meinen sehnlich harrenden Landsleuten" itd. pritrdil, ^^, Klat * čisto naravna; isto tako jo je zagovarjal c. k. vladni rekši da popolnoma vtemelj in svetovalec Hočevar ; ker tudi gospodj dr Pogačar Solar in Praprotnik so v polnem soglasji bili s postavo osnovano po deželnem zboru, ni dr. J. Bleiweis ; 9 m dr. Costi treba bilo zagovarjati je več kakor da sta zavračala ugovore dr. Vrečko-ta, ki čisto nič novega zoper to postavo ni vedel povedati, nego to, kar se je temeljito pobilo že v zboru deželnem. Dr. Vrečko ne o tem, da stariši otroke po novi vidi b postavi moraj let pošiljati v ljudsko solo a t ziku mu je 9 da se v njej učijo v maternem je Pač čudni svetniki so nekteri šolski svétniki (Na čitalničnem vrtu) je v soboto zvečer bila prav lepa veselica An i cam na čast. Gostilničar čital-ničin g. Kham je veselišče lepo okinčal; velecenjena godba c. k. grof Huynovega polka, ki jo je gosp. pol-kovnik prijazno poslal, svirala je na veliko pohvalo mične melodije; pevci čitalnični so prepevali vmes mile pesmi, in bengalični ogenj je razsvitljeval vesele obraze zbranih gostov (nad 1000), med kterimi smo radostni viděli tudi prečastitega gosp. polkovnika s prijazno go-spó njegovo in veliko število druzih gospodov oficirjev. Radeckovo „popotnico" kakor tudi „venec narodnih naših Obveljal je sklep, da deželni šolski sjèt pritrd de želnemu zboru, s 7 gl zoper pesem" je kapela morala ponavljati, toliko je bilo ploska. Gotovo se vsakdo radosten spominja prijaznega večera. — Kazinarji pa so drugi večer na kazininem nem jeziku v preparandiji ljubljanski to na eni strani vmes hodilo, da šolski svèt je že letos enkrat, ko ni bilo še nade, da že za prihodnje leto se potrdi postava deželnega zbora, nasvetoval ministerstvu pred mete • V 1/ 1 w eravno je o uc- vrtu obhajali „Annenfest", pri kterem jim je „Schiitzen- kapelle" muzicirala, kteri po domače v Ljubljani pra- vimo „navžarji 99 Tagblatt sicer poroča, da to 9 kar so igrali, je bilo „mit sturmischen Beifall" sprej eto. Ta 9 ki „sturm", ki sta naj se začasno v slovenskem, in druge, ki naj se v nemškem jeziku učijo, vendar je tudi drugi oddelek postave, ki jo je osnoval deželni zbor Štubenmadel". kranjski in ki se tiče preparandij, bil z veliko ve-čino s prej et ga menda naredila gospoda Schaffer in Keesbacheř, nas je pa opomnil znane nemške prišlo vice : „wenn man keine Fráule hat, tanzt man auch mit 'm da ne bi iz „nič" ne naredil na Veliki nemškutar ni nikoli v zadregi 9 papirji 99 veliko" ! šolstvo In tako pričakujemo nove bolj dobe za naše. (Vsi cesar ski namestniki in deželni predsedniki) so te dni na Dunaj poklicani; ministerstvo se hoče ž njimi posvetovati o prenaredbi volilne postave za deželne zbore, za ktero se tudi deželni zbor kranjski že (Razstava malar skih umotvorov) se je přetekli teden v reduti odprla. Na ogled postavljenih je 77 slik (podob), med kterimi tudi lepi „Križev pot", ki ga je naš rojak Frankè v Benedkah malal za cerkev v Cerkljah., jgf ' ^ (Državnih ali cesar skih žebcev) se je na Kranj več let poganja. (Iz seje deželnega odbora 29. julija.) skem spuščalo letos 18, h kterim se je pripeljalo leto Ker se ín dan 575; po takém je v primeri na enega žebca prvi dveletni tečaj deželne gozdarske šole v Sne- Prišl° 31 kobiI- Dohodki državni za spuščanje teh žeb cev so znesli 938 gold. perku prihodoji mesec koncá, se sprejme 8 druzih mládenče v v Sneperško šolo na deželne stroške. Pogoje za sprejem v to šolo naznanja „Oglasnik" Novic in mesec pod imenom ,,Južni Sokol", ter bo ďonašal članke „Laib. Zeitg." — Sprejemajo se pa v to šolo z dovo- o telovadbi in o vojaštvu z beletr. feljtonom. Lastnik (Novi list) bo izhajal v Ljubljani po dvakrat na ljenjem svetlega kneza g. Schonburg-Waldenburga tudi mu bode J. Z. Veselý, vrednik pa A. Kremžar. Že dijaki za plač il o. — Ker cestna postava od 14. leti je, da bi se razširil ta list med ljudstvo, kajti po* aprila leta 1864. s svojim dodatkom od 28. januarija treben je posebno učiteljem telovadbe in sploh mladini. leta 1867. po večletnih skušnjah se kaže pomanjkljiva, Prva številka pride na svitlo 5. avgusta t. 1., naročnina je deželni odbor sklenil, da se naprosi ces. kr. okrajni znasa gold. 16 kr. za celo leto glavar v Postojni gosp. Globočnik, da bi jo kot izve- voljno pošilja pod napisom: 9 ktero naj se blago Z. Veselý, šentpetersko t i. vouv/jui O r v^iv/wuouia j vic« ui j ^ auu v kj v vijuu puoujet • ))u • ▼ kjOKjIJ j ogub^ut^ denec pregleda! in potrebne poprave in prenaredbe na- predmestje št. 140 v Ljubljano od 1. avgusta naprej 9 avgusta pa pod napisom: „J. Z. Veselý, špitálské hodki po nabranih davkih in druzih doneskih pa 333 T iuklinnn« Z* Q/IQQA7 J ______li__1_____ do ulice, Ljubljana milij (Na tabor v zgornje Buhle na Koroškem za pri- leta 11 milij hodnjo nedeljo) kdor želi po napol znižani ceni po že- 11 milij in 949.907 gold. Po takem manjka konec in 727.003 gold. Kako se bode teh pridobilo, skrbela bo posebna postava. Vsi leznici se peljati, dobi tudi pri vredništvu „Novic" na- davki (direktni kakor indirektni) se poberó po dose káznice za to. da n j razmeri £*ai bir. uevuj i x a^jLuci i , aai oc ua {Dramatično društvo) je razposlalo knjige za 4. davke, ima veljati sledeče kar se pa tiče přiklad na direktne društveno leto (1870.) vsem častitim družabnikom. V pri kraji emljiškem (grunfc-nem) davku in pri davku od hišne najemščine razun kjer je po več družabnikov, jih sprejmo od do- dosedanjega davka in dohodkini davek nadomestujo- XV X CL jl y i\J V/l JU v VV> U1 U^iCiMJUAlXV ¥ ^ JiJU U^/l VJUJV viv Vi vOvUCV 1 J. J V» ^ dl ua Vi\a 1X1 UUliUUlVl tičnih gosp. poverjenikov, od kterih so jih sprejeli čega tretjinskega privržka pobir lansko leto. Naj se tedaj blagovolé obrniti na gosp. ene tretjine navadnega davkovskega zneska poverjenike, kterim se ob enem lahko izročijo letne do- davku za razrede hiš se razen navadnega davka še iz neske za tekoče društveno leto. izredna priklada Pri Odbor dram, društva. redno pobira priklada v znesku celega tega davka Davek od pridob in d o h o d k (Erwerb- v nedelj (Ljubljansko telovadno društvo „Sokol") napravi und Einkommensteuer) se pobira po dosedanjem znesku dne t. m. zjutraj ob uri gred v Mo ^■»^«v^.xiiViAwvwvi y wv jjv/vrii w V/ UUOUUaUjtIUI AUWOUU^ na vrh pa še izredna priklada tudi v visokosti celega ravče čez Laze, Dolsko, sv. Heleno in Zaloški grad. tega davka. Le od takih, ki vsega davka od pridob Prvi počitek napravijo Sokolovci v Dolskem in gredó nine in dohodnine skupa] ne plačujejo več kakor 30 potem v cerkev sv. Helene maši Po obědu, kteri bo f/l/btžxxx v v^x v o*, xxviwuv; ** xxjmux. v vwwu, avvsxj. wv gold. , OD iLUrt liûiCUUi» JJI ItVičtUa [JU UlJLČtU V ZiLltíílii U. I Ut5~ ob eni uri pri Jurketu v Moravčah, bo svirala godba setink od navadnega zneska. Od pridobitnega hišnega in se bo telovadilo, pelo in plesalo do ~ " ...... se ima izredna priklada pobirati v znesku de ure. pa odrine društvo na Laze, od kodér se pelj leznici ob uri v Ljublj Potem po že- davka tacih hiš, ktere so vse ali vsaj deloma tega davka proste > se plača za letoŠnj leto (Konstitucijonalci) so unidan imeli nekaj tacega dohodka tacih pohište od 100 od čistega kar bi bilo imelo podobno biti „občnemu zboru" 9 Dežel b ako se začnó prihodnj mesec al v sredi meseca ali kasneje, se nic še ne vé, ker nebi ne bilo celo mala pesčica ,, družabnikov" pričujoča. kteri deželni zbori se bodo menda še razpustili in bodo Vendar jim je pridigoval vitez Kaltenegger, c. kr • v® VISÍ finančni svètnik. In kaj jim je pridigoval? • • „v-rw. — x u viMouiikiu jsv/rvcv giao , ua xj o u o b ucxa ua »V, da še bolj kakor da bi se sešla cesar naš in nemški cesar. Ali A v- potem še nove volitve asi so za nas ustavoverce zdaj mršavi i treba Po časnikih poka da Beust delà na to 9 dozdaj sto lim o na ht Hudobni ljudje pravijo, da, ko bi bil Kaltenegger pevec, bi bil pri tem izkliku intoniral „die Wacht am Rhein", in vsa grmada kon- strii še nima dosti nesrecnih skušinj od shodov pru- skih? Ali je Beust že stitucijonalcev pela bi bila za njim to 99 avstrijsko" Ems? sledkov, ki so izvirali iz imen: Ga st pozabil groznih političnih na 9 Biarit in himno Ravnokar slišimo, da je tijstva pisalo družbi kmetijski, da letos ne ministerstvo kme niti v Gorici niti v Gradcu in ikj Listnica vrednistva. Gosp. Fr. Saurau v K.: Ker je dopisnik Novic" že v dopisu v 27. listu popravil, da kontr. L. ni P. tožil ljudske učitelje, ker državni zbor je iz proračuna tošnjega ministerstvu kmetijstva toliko izbrisal, da ne more učiteljev nikamor poslati , politični „tihi teden", v s Novicar lz Dunaja. za „tihi teden", kterem bode vlada vse drugo na stran djala in Ce hi skušala spravo do konca dognati. Ta teden bode tedaj res odločiven za Avstrijo, kajti kraljevina Česka na vsako stran največ tehta v našem ce-sarstvu, in slovanski narod te kraljevine se nikakor ne bode in se ne more sprijazniti z ústavo „decembersko". Grof Hohenwart je na-se vzel těžko ------ — — - ~ ~ •• - w JjliuvnJ MaKD v U.UJJ1DU v 4 lid LU jJUJJI ř* vil J UČ* HUUU • JJU lu X • IlUZflU kmetijskih podukov za zarad tega, da je nosil križ, dostavimo po Vaši želji, da ga tudi Vi niste tožili, ampak da je ubogi P. bil v stiski le zarad „velicega hudodelstva", da se je predrznil napraviti slovenski napis do kamniske c. k. đavkarije!! To se ni godilo na Turškem pod vlado sultanovo, ampak zgodilo se je v Kamniku im Jahre des Aus gleiches anno 1871. je leta 1843. razposlal dr. Jan. Bleiweis po deželi, da je dobil slovenska imena iz dežele, ki se nahajajo zdaj v zdravniskih knji- Gosp. Fr. Zav. v Št. Goth.: Oni imenik domaćih in ptujih dežel. Ta teden je napovedan po časnikih to je gah in tudi v slovniku Cigaletovem. Gosp. A. N. v Kokrr Kar pišete v dopisu svojem o zajcih, je tako, da ni mogoče drugač, dokler se lov ska postava ne predrugači. Denarni zapisnik Matice slovenske. . odborovi skupščini so bili v Matico sprej eti nalogo, da privabi Cehe sopet k vzajemnem delovanji z druzimi narodi kteremu so se dozdaj stanovitno odtegovali. Naj bi se Pri naslednji udje. Z doneskom za 1870. in 1871. leto: Gospodičina Toman Helena iz Kamnegorice . . Gospá Avsenik Neža, roj. Tomanova v Lescah mu posrečilo! Grozna nesreća bila bi za Avstrijo, ako zopet spodletela sprava s Cehi, kajti brez njih je vse drugo nič. Ako pa se dovrší ž njimi poraz-umljenje, dognalo se bode tudi z vsemi druzimi, ker vlada ne more in ne sme odreči drugim narodom, kar je njihovo pravo y ako enemu dovoli y kar je njegovo » » Avsenik Marija, roj. Tomanova v Ljublj Mali Marij roj. Tomanova v Ljublj v _ _ Gospod Sušnik Janez v Skofji Loki 99 » Dekleva France, trgovski opravnik ▼ Trstu Piree Ivan, uradnik pri južni železnici v 4 gold 4 4 4 4 4 99 99 99 9r 99 Zato nepopisljivo radovedni tega. Znamenja so ugodna. Naj bi 9 čakamo, kaj tednu" nastopil „veliki teden" sprave prinese konec po političnem „tihem 99 99 Lj ubij ani........ Župan Janez, gimn. profesor v Reki Perklet Franjo, lekarnik v Crnomlji 4 4 4 99 99 99 narodov, v kte- rem tudi iz groba vstane ravnopravnost slovanska! Finančna postava za letošnje leto, ktero Kursi na Dunaji avgusta. je sklenil državni zbor in potrdilo Njihovo Veličanstvo se v glavnih točkah glasi tako-le: Državni stroški skupaj znašajo 345 milijonov in 676.940 gold., do- 5°/o metaliki 59 fl. 40 kr. Narodno posojilo 69 fl. 10 kr. Ažijo srebra 121 fl. kr. Napoleondori 9 fl. 76 kr. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.