ISSN 1318-8 Grosuplje (domoznanska zbirka) 908(497.4) ZBORNIK občin Grosuplje /25 008(497.12) 120080244,25 cobiss a ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE IVANČNA GORICA 0 DOBREPOLJE GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA 25 GROSUPLJE 200« ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: Ivan Ahlin, Mihael Glavan, Ivan Grandovcc, Roža Kck, Jožef Marolt, Jakob Miiller, Danijel Zupančič. Glavni urednik dr. Mihael Glavan 1295 Ivančna Gorica, Stična 140, tel. (01)78 77 232 Odgovorni urednik Ivan Ahlin 1290 Grosuplje, Taborska 17, tel. (01) 78 71 117 Lektor in korektor Jakob Miiller Računovodska in administrativna dela Rezka Bučar Naslov urcdni.štva in uprave: 1290 Grosuplje, p. p. 29 Transakcijski račun pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, št.: 02022-0017633881 Zbornik izhaja s prispevki vseh treh občin in podjetij, ki so navedena v oglasnem delu. Grafična priprava in tisk Partner graf d.o.o., Grosuplje Kolodvorska 2, tel.: (01) 786 11 77 VSEBINA ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE, 25 PODROČNA ZGODOVINA France Adamič: Mala kronika občine Grosuplje (7)................................... 7 NAŠE OBČINE IN OBČANI Janez Lesjak: Občina Grosuplje v obdobju 2006 do 2007 .............................. '5 Jernej Lamprct: Občina Ivančna Gorica v obdobju 2006 do 2007 ........................ 27 Janez Pavlin: Občina Dobrepolje v letu 2008 ....................................... 31 Roža Kck: Nova knjižnica na Grosupljem........................................... 39 Tomaž Rigler: Novi poslovilni objekt na pokopališču Resje na Grosupljem................ 45 Tomaž Rigler: Odprtje vodovoda Polžcvska planota................................... 49 Primož Jurman: Predstavitev in zgodovina podjetja Akrapovič.......................... 51 Peter Tevž: G-M&M d.o.o. Grosuplje, proizvodnja in marketing......................... 53 Miran Hribar: Narejeno z ljubeznijo............................................... 55 ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST Edo Škulj: Trubarjeva krstna cerkev - Škocjan pri Turjaku.............................. 57 Jožef Marolt: Spominsko obeležje ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in 1000. obletnici romanske cerkve v Škocjanu........................................ 65 Jakob Mullcr: Primož. Trubar in šole............................................... 71 Jakob Miiller: Zgodovina naših grobišč in pokopališč................................. 83 Tatjana Hojan: Osnovna šola in učiteljstvo na Grosupljem.............................. 87 Anton Jakopič: Jakličev dom - spomenik Franu Jakliču in kulturni center občine Dobrepolje . . 103 Barbara Škrjanc: Govor Zagorice v Dobrepoljski dolini................................ U 7 Leopold Sever: O imenih našega vodovja........................................... '29 M. A. Ficko: Pater Gabrijel Humek - mavrični lok od zemlje do neba.................... 141 Gregor Štibernik: Nova knjiga o Magdalenski gori.................................... '43 KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI Viljem Jamnik: 100 let moškega pevskega zbora Rafko Fabiani (1907-2007)............... 147 Marija Samec: 50 let delovanja konjeniškega kluba Grosuplje........................... ' 5' Drago Samec: Naravovarstvenik Stane Peterlin in njegovih sedemdeset let................ 155 GRADIVO Drago Samec: Bibliografija domoznanskih publikacij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje za leti 2006 in 2007 ................................... '59 Marija Samec: Bibliografija člankov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje za leti 2006 in 2007.................................... '87 PODROČNA ZGODOVINA MALA KRONIKA OBČINE GROSUPLJE (7) France Adamič+* CESTARJKVI Z GROSUPLJEGA Ob gradnji državne ceste proti Novemu mestu je bil na robu vasi na Grosupljem nameščen stalni cestar, ki je skrbel za popravilo ter nasipanje cestišča med Cikavo in Stehanom nad Višnjo Goro. Pri hiši seje ohranilo domače ime pri Cestarju. Sem seje priženil Mehletov fant Jakob Štrubelj iz vasi Peč pri Polici. Bilje delaven cestar, pozneje pa seje pečal s kupoprodajo deželnih pridelkov in živine ter se uvrstil med najimovitejše vaščanc. Ob razprodaji Bcrnardove oz.Tschinklove posesti je kupil njivo, gozd, Ulčarjevo pristavo, Lavričcvo ledrarijo, zgradil hlev, kozolec ter kapelico na vrtu. Bil je ugleden občan, dober družabnik in cerkovnik, zapisan na starem zvonu v stolpu cerkve sv. Mihaela na Grosupljem, Jakob Štrubclj je imel tri sinove in hčer: Jakoba, .loška (Jožeta); Janeza in Pepco (Josipino). Jakob jc po nenadni očetovi smrti prevzel družinsko posestvo. Leta 1914 je bil med prvimi mobiliziran inje kot četni in bataljonski hornist preživel Karpate in soško fronto. Leta 1919 seje oženil z Barbaro, hčerko Karla Galcta, ki mu je rodila tri sinove in dve hčeri: Jakata, Tončka, Cirila, Pepco in Pranco. .loško (Jožef) je končal učiteljišče, bil med prvo svetovno vojno v zaledju, med obema vojnama je služboval na ljudski šoli v Črnomlju in se tam oženil z gospodično Šctina. Ob množičnem pokolu so ga septembra leta 1943 Nemci ustrelili. Bil jc nacionalno in liberalno usmerjen, se pridružil sokolom, v dvajsetih letih pa jc bil član Jugoslovanske nacionalne in revolucionarne mladine (ORJUNA). Janez (1898) jc bil proti koncu prve svetovne vojne mobiliziran in poslan v zaledje fronte na Piavi. Po očetu jc podedoval Ulčarjevo pristavo ob cesti na Krko in kmetoval na majhni kmetiji, obenem pa priložnostno trgoval z lubjem, deželnimi pridelki in živino, kasneje pa postal trgovec s konji. Oženil seje s Primškovo Franco (1896), Marinčičcvo z Grosupljega. Med drugo vojno je bil v internaciji, po vojni pa jc Ulčarjevo pristavo prodal in kupil gostilno Brinje za Bežigradom v Ljubljani, ki jojc zapustil ženini nečakinji Majdi Marinčič in njenemu sinu Matjažu. Pepca (Jožefa) je bila lepotica, ki se je omožila s precej starejšim posestnikom Okornom. Štrajfnikom z Grosupljega. Umrla je ob porodu sina Pepčka, kije umrl kot maturant v začetku druge svetovne vojne. V izvenzakonskem razmerju očeta Jakoba Štrublja starejšega s Franco Javornik, rojeno Milic, sc je rodil Javornikov Lojz, kije več let opravljal tajniške naloge občine Grosuplje. Leta 1944 je bil mobiliziran v Rupnikovo vojsko, leta 1945 pa je brez sledu izginil, kar jc zelo prizadelo Cestarjevc sorodnike. Javornikov Lojz. jc bil veseljak, odličen pevec in igralec ter prijeten sogovornik. Jaka Štrubelj, prvi sin Jakoba, rojenega pri Cestarju na Grosupljem, je leta 1934 končal enoletno nižjo kmetijsko šolo na Grmu, nato je kmetoval in fural po naročilu. Med drugo vojno je bil v internaciji, po njej pa seje oženil z Maro Hribar, Zavirškovo s Sapa pri Šmarju, kije imela gostinsko šolo in potem kot poslovno spretna in sposobna gostinka dokaj let vodila Vodičarjcvo gostilno Pri * Zaslužni prof. Biotehnične fakultete v Ljubljani, +2004. mostu. Jaka Štrubelj je bil pobudnik za ustanovitev Kmetijske delovne zadruge Grosuplje - Gatina in potem več let predsednik Kmetijske delovne zadruge Grosuplje. Tudi kasneje je ves čas deloval v zadružništvu in kmetijstvu, se ukvarjal z melioracijo zemljišč, skrbel za vaške in občinske ceste, gradil zadružne domove in bil delegat v različnih organizacijah. Bil je vesele narave, dobrotljiv in potraten družabnik. Drugi sin Tonček (Anton) je ob okupaciji delal na domači kmetiji in kmalu začel organizirano delovati za NOB. 17. maja 1942 je vstopil v II. grupo odredov in kot mitraljezec sodeloval v bitki pri Jančah. Pozneje je deloval kot aktivist v okrožju Grosuplje in postal član Okrožnega odbora SKOJ. 11. marca 1943 je skupino partizanov v gozdiču pri Pecah presenetila belogardistična patrulja, ki je pokosila partizane. Težko ranjenega Tončka so vozili in razkazovali po okoliških vaseh, nato pa so ga Italijani ustrelili. Pokopan je na sedanjem partizanskem pokopališču na Grosupljem. Njegovo ime je zapisano tudi na spomeniku pod vasjo Pece. Tretji sin Ciril seje izučil za strugarja. Zaradi bolezni je bil zgodaj invalidsko upokojen, a je še več let upravljal lovski dom na Ilovi Gori ter organiziral prireditve družbenopolitičnih organizacij. Oženjen je bil z Minko Ahlin. Hči Pepca (Josipina) se je omožila v Maribor. Hči Franca (Frančiška) seje omožila s strojarjem in usnjarjem Alojzom Žitnikom, Mežnarjevim Lojzom, ki je bil v letih 1934 in 1935 župan občine Grosuplje. Rodila je tri hčere: Francko, Pepco in Minko ter dva sina: Lojzeta in Franceta. Viri Ljudsko izročilo in pripovedi poznavalcev. Pomniki NOB v Občini Grosuplje. Pismo Ivana Ahlina 16. 10. 1997. ŽITNIKOVI - LEDRARJEVI IZ ROŽNE DOLINE Stari oče Žitnik je bil kovač in obenem cerkovnik pri sv. Mihaelu na Hribu na Grosupljem. Posestvecc, hišo in kovačijo je prodal sosedu kovaču Mehletu - Špižetu. Po njegovi smrti seje vdova in mati dveh otrok poročila s kovačem Kušarjem, doma iz ljubljanskega predmestja. V tem zakonu sta se rodila dva otroka, tako da sta bila pri hiši dva priimka, Mehle in Kušar. V Žitnikovi - Mežnarjevi družini seje v dveh zakonih rodilo več otrok. Hčerka Tereza seje omožila z Antonom Ahlinom, druga hčerka Francka je vzela železničarja Franca Galeta, Jožefa pa seje primožila na kmetijo Gruden v Šmarje. Sin Janez Žitnik - Mežnarjev Janez je bil vozni in podkovski kovač v lastni kovačiji ob cesti proti Višnji Gori pri mostu na Grosupljem. Po naročilu je koval za kmete iz vasi Blato, Gatina, Mlačcvo in Zgornja Slivnica. Imel je dve hčeri. Frančiška se je omožila s Francem Ahlinom na Frolovo kmetijo na Grosupljem. Njun sin Franc je diplomirani ekonomist, konstruktor, letalec in politik. Na prvih svobodnih volitvah je bil leta 1990 izvoljen za predsednika Izvršnega sveta Občine Grosuplje, po drugih pa je postal občinski tajnik. Druga Janezova hči Pcpa - Jožefa se je omožila s poštarjem Tonetom Omahnom. Alojz Žitnik st. je bil očetov pomočnik. Z ženitvijo s Cestarjevo Francko - Frančiško Štrubelj je dobil Lavričevo ledrarijo v Rožni dolini (stala je nasproti sedanjega gostišča ob Cesti na Krko) ter okoli štirideset let uspešno vodil strojarno in prodajo usnja. Leta 1932 je bil imenovan za župana, dve leti kasneje pa je bil na javnih volitvah izvoljen za predsednika združene ob čine Grosuplje - Slivnica. Bil je dober gospodar, previden in pošten. Rodile so se mu tri hčere in dva sinova: Francka (1908) je končala meščansko in gospodinjsko šolo v Kočevju ter učiteljišče v Ljubljani. Službovala je na ljudskih šolah v Zagorju, Polšniku in na Sinjem Vrhu ter nazadnje na Vrhniki, kjer živi kot vdova po učitelju in čebelarju Vinku Košmerlju. Pepca (Jožefa) (1909-1996) je končala več gostinskih tečajev in se primožila v Urbasovo gostilno in gozdno posestvo v Gorenjem Logatcu. Imela je sina Jožeta, ki je umrl v prometni nesreči, in hčerko Mileno, omoženo z direktorjem Petrola Zlatkom Šefmanom iz Kranjske Gore. Imata sina Roberta. Lojz (Alojzij) ml. je končal šestrazredno osnovno šolo v Šmarju, naredil obrtni tečaj, nato pa se izučil strojarstva v domači delavnici. Tri leta je bil občinski tajnik in vodil občinsko upravo (1932-1935). Med drugo vojno je bil konfiniran v Bad Kisingenu v Nemčiji (1944-1945), po vojni je bil poslovodja in direktor Kmetijske zadruge Grosuplje, potem vodja nabave pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje. Leta 1941 se je oženil s poštno uradnico Alojzijo - Slavo Adamič, Garbasovo s Spodnjega Blata, hčerko Jožeta Adamiča st., celozemljaka na Blatu. Imela sta hčerko Nado, dipl. biologinjo, profesorico biologije na Viču. Nada se je omožila z Jusufom Kratovcem iz Sandžaka. Njuna hči Alija je promovirala iz ekonomije na Univerzi v Bostonu Mass., druga hči pa je študirala medicino v Ljubljani. France je končal meščansko šolo v Ljubljani, srednjo tekstilno šolo v Kranju ter višjo tehnično tekstilno šolo v Lužicah z diplomo inženirja tekstilca. Služboval je kot tekstilni mojster v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem, med vojno (1944-1945) je bil v NOV in ranjen. Po vojni je bil direktor Generalne direkcije Tekstil in kože v Beogradu, direktor Jugotekstila v Ljubljani, direktor tekstilnih tovarn v Tržiču in Kranju. Oženil seje z uradnico Milko Tomše, s katero sta imela sina Igorja (javni delavec) in hčerko Janjo, ki je zaposlena na upravi Jugotekstila v Ljubljani. Viri Avtorjevo osebno poznavanje in ljudsko izročilo. PEROVŠKOVI - ŠRANGARJEVI Z GROSUPLJEGA V začetku 19. stoletja je z Grosupljega do Boštanjskega gradu peljala kolovozna pot z odcepom z glavne ceste na sedanjem križišču Ceste na Krko. Krajši del te poti je bil v zasebni lasti Resnikove (Pangerčeve) kmetije, daljši pa je pripadal baronu Lazariniju. Uporabniki kolovoza so plačevali »potnino ali cestnino«, ki jo je pobiral šrangar. Ta je živel v skromni koči z vrtom. Potem ko so leta 1869 zgradili javno deželno cesto na Krko, zapora ni bila več potrebna, šrangarjeva koča je prešla v druge roke in konec devetdesetih let jo je že posedoval Jožef Perovšek (1864), šrangar in poštar. Bil je prvi pismonoša državne pošte, ki sojo odprli po otvoritvi dolenjske železnice na železniški postaji na Grosupljem okoli leta 1895. Jožef Perovšek je bil rojen na Zgornji Slivnici, od koder je bila tudi njegova žena Marija (1875). Imela sta osem otrok: - Jožefa (1897) je bila šivilja, omožena s čevljarjem Francem Permetom (1894) - Ciganovim Francetom. Njuno hčerko Jožcfo - Pepco, uradnico v Motvozu, je januarja 1944 ubila belogardistična Črna roka na Barju ali pri Urhu. - Alojz (1902) je bil delavec - monter pri zagraški elektrarni, pozneje pa pri K.D.E. ELES. Roza (1904) je bila šivilja na domu. - Rudolf (1907) je bil čevljar na domu. - Pavla (1910) je bila šivilja na domu. - Ana (1911) je na domu gospodinjila, po vojni pa je delala v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem. - Janez (1914) je bil mizar. Mizarja sta bila tudi vnuka Ivan (1918) in Alojz (mizarsko podjetje na Taborski cesti). Viri Osebni podatki. ŠULIGOJEVI - OROŽNIKOVI Priimek Šuligoj je zelo pogost na Tolminskem in v okolici Gorice. Nekaj družin seje v času fašizma priselilo v Slovenijo, kjer so mnogi službovali kot učitelji, policisti in orožniki. Peter Šuligoj (1889) je služboval kot orožnik v Polju pri Ljubljani inje konec dvajsetih let prišel na orožniško postajo na Grosuplje, kjer je s pomočnikom Mihom Dovžanom nadziral politična gibanja in skrbel za red in mir v širšem okolišu. Bil je vesten uradnik, vendar jc ljudem rad pomagal in dobro svetoval. Ob zasliševanju storilcev ali osumljencev jim je na jezik polagal olajševalne okoliščine. Za politične stranke se ni opredeljeval, vendar je simpatiziral z osvobodilnim gibanjem od leta 1941, čeprav jc ostal še nekaj mesecev v začasni službi na karabinjerski postaji ter obveščal OF o obnašanju in gibanju italijanske posadke na Grosupljem. Peter Šuligoj seje v Polju oženil z Rozalijo (1899), kije rodila hčerko Ljubo Marijo (1921) in sina Stojmira - Petra (1923), oba v Podgradu pri Polju. Ljuba (Ljubica) je 1940 maturirala na trgovski akademiji v Ljubljani ter bila nameščena v upravi tovarne Motvoz in platno. Sprvaje bila blagajničarka Rdečega križa, nato aktivistka OF. Sodelovala je pri vseh propagandnih in pomožnih akcijah, razpečevala ilegalno literaturo, posredovala važna obvestila ter zbirala prispevke in material za partizane. Ker je bil brat Stojan v ilegali in zaradi njenega dela za OF, so Italijani Ljubico z očetom in materjo avgusta leta 1942 odpeljali v koncentracijsko taborišče Treviso, od koder seje z mamo v maju 1943 vrnila domov ter se ponovno povezala z aktivisti. Konec novembra so ju domobranci preselili v Šmarje, nato pa v Ljubljano, kjer sta stanovali pri očetovih prijateljih. Januarja 1944 je Črna roka Ljubico aretirala in jo ubila na Urhu, očeta in mater pa so odpeljali v Dachau, od koder sta se vrnila maja 1945. Oče Peter jc bil po vojni sekretar v trgovskem podjetju Tabor. Voznik kamiona Vozelj gaje zaradi nezadovoljstva z razmerami v podjetju ustrelil. Mati Rozalija pa je še dolgo živela na Grosupljem. Stojan - Jope (1923) je obiskoval višje razrede srednje šole in bil nadpovprečno uspešen dijak. Zelo vidno je bilo tudi njegovo zunajšolsko delovanje v mladinskih organizacijah, med počitnicami pa jc sodeloval pri težaških delih. Maja 1942 seje pridružil partizanom, 13. februarja je zašel v italijansko zasedo in padel, potem koje izstrelil zadnjo kroglo. Po njem so imenovali Šuligojcv SKOJ, Pionirski odred Stojan in glasilo mladinske organizacije. Viri Članek Marije - Rije Javornik-Simčič v reviji Naša žena. Članek o Stojami Suligoju v monografiji Vrh (1976) avtorice Štefanije Ravnikar 1'odhe.všek. ZUPANČIČEVI - BRLEŽNIKOVI S PEROVEGA Priimek Zupančič je zelo razširjen v občini Grosuplje. Med znanimi Zupančiči so bili: Jože Zupančič (1894-1969) iz Zavrtač nad Višnjo Goro, dobrovoljce, novinar, urednik Slovenskega naroda in prevajalec. Jakob Zupančič (1871-1939) s Sel pri Grosupljem, profesor fizike in matematike v Kranju, Gorici in Mariboru. Janez Zupančič (1819-1895) iz Šmarja, nabožni pisec. Vita Urša Zupančič (1868-1950) s Sel pri Grosupljem, vzgojiteljica gluhih in strokovna pisateljica. Martin Zupančič (1868 1950) s Pcrovcga je bil rojen pri Krumpcu v Mali Stari vasi, si zženitvijo pri razprodaji Brinjske graščine pridobil zemljišče za izgradnjo skromne domačije, ki pa jo je izgubil ob gradnji ceste. Leta 1912 je dobil službo cestarja na odseku Stranska vas Polica. Pozneje seje zaposlil kot prevzemnik lesa pri Janezu, nato pa pri Antonu Adamiču v Prapročah. V zakonu z Marijo z Zgornje Slivnice seje rodilo veliko otrok. Martin ml. (1894—1944) je leta 1914 maturjadrf)*novomeški gimnaziji, bil mobiliziran v prvih dnevih svetovne vojne in bil ujet na ruski fronti, kjer je vstopil med jugoslovanske dobrovoljce in se boril v Dobrudži. Doživel je rusko revolucijo, potem pa preko Sibirije, Vladivostoka in Singapurja prispel na solunsko bojišče. Sodeloval je pri preboju fronte in kot kapetan pripeljal svojo četo do Suboticc, kjer je bil demobiliziran. Leta 1919 je kot štipendist sklada Rome-Zupančič in kasneje z državno štipendijo študiral gozdarstvo na Bodenkulturi na Dunaju, leta 1922 nadaljeval študij v Zagrebu, absolviral osem semestrov, se zaposlil, opravil vse izpite, ni pa diplomiral. Služboval je pri lesni industriji Našice in imovni občini Slavonski Brod. Zaradi levičarskih nazorov in gospodarske krize je bil leta 1928 odpuščen in se vrnil v Sloveniji. Živel je pri družini Valcntinčič v Brinju, delal v trgovini (1931-1936), potem pa stopil v službo v tovarni Motvoz in platno. Sprva je bil vodja nabave surovin, organiziral je pridelovanje lanu na Dolenjskem in Notranjskem ter postal mojster za barvanje in impregniranje platna. Med obema vojnama seje pridružil gibanju slovenskih bojevnikov in leta 1935 kandidiral na njihovi listi. Bil je levičar, prežet s patriotičnim duhom in humanist, nikoli pa ni postal član Zveze komunistov, čeprav seje že leta 1941 povezal z organizacijo OF v tovarni. Avgusta 1942 so Italijani Martina skupaj z dvanajstimi drugimi delavci odpeljali v taborišče na Rabu, po italijanski kapitulaciji pa seje vrnil v Brinje. Januarja 1944 so ga domobranci aretirali in ustrelili na Barju pri Škofljici. Martin seje tudi strokovno udejstvoval, bil delaven član podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ter Čebelarskega društva Slovenije, urejal je tovarniško glasilo Lan in konoplja ter pisal spodbudne članke o pridelovanju lanu. France - Frenk je po prvi vojni odšel v Ameriko in prišel leta 1931 na obisk domov. V ZDA si je ustvaril družino in imel sina Franka. Marija - Mica je kot dekle odšla k teti v Šempeter pri Novem mestu. Omožila se je s pismonošo 1 loijančičem. Njuna otroka sta sin Bojan in hči Joža. Alojzij - Lojzje tudi odšel k teti v Šempeter. Ta mu je zapustila posestvo z vinogradom v Scvnem na Trški gori. Jožefa - Pepa je prav tako odšla k isti teti, se z doto omožila h gruntarju Osolniku v Muhabcru pri Novem mestu, kjer živijo njeni otroci: Anton, Lado in Milan. Rudolf - Rudcl seje mlad zaposlil v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem. Marija Zupančič, sestra Martina Zupančiča st., je bila gospodinja pri župniku Jožefu Rometu (1848-1933) v Šempetru. To je bila teta, katere premoženja so bili deležni omenjeni nečaki, otroci brata Martina Zupančiča. SKUBČEVI S POSTAJE Jožef Skubic st., rojen leta 1872 v Leskovcu nad Višnjo Goro, je bil progovni nadzornik od Grosupljega do Predol. To pol, okoli 7 km, je vsaj enkrat na dan prehodil v vsako smer ter ugotavljal njeno ustreznost za vožnjo osebnih in tovornih vlakov. Ker se del proge od Spodnje Slivnice navzgor strmo vzpenja, je moral pod kolesa težko sopihajočega vlaka polagati kremenčev pesek. Delo je bilo odgovorno in težko, zato je zaprosil za lažje delo in za predčasni pokoj. Družina je morala izprazniti stanovanje za postajo, kjer so imeli še skromen vrtiček, oče pa je gojil čebele in prideloval med. Sredi tridesetih let seje družina naselila v Jerovi vasi v nekdanji Beltramovi, sedaj Adamičevi hiši. Pred drugo vojno so potem s prihranki kupili hišo, last Leopoldinc Košakove, v sestavu nekdanje Luckmann-Tschinklove domačije, sedanje tovarne Kovinastroj na Adamičevi cesti 36. Sin Jožef (1907) je po ljudski šoli vstopil kot gojenec v cistercijanski samostan v Stični. Obiskoval jc samostansko gimnazijo in maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po zaobljubah je dobil ime Antonin. Novo mašo je pel pod vodstvom takratnega župana Alojzija Žitnika in župnega upravitelja Antona Ravnikarja. V samostanu jc p. Anlonin vodil in skupaj s samostanskimi fratri obdeloval zelenjavni vrt, oskrboval sadovnjake in skrbel za spravilo, skladiščenje in predelavo pridelkov. V samostanski cerkvi je bil sprva pomožni, nato pa glavni organist in hišnik oziroma cerkovnik. Drugi sin France (1909) jc leta 1930 maturiral na Poljanski realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisal se je na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, vendar se je kmalu zaposlil na davkariji v Trbovljah. Leta 1941 je bil odpuščen in se vrnil k staršem v Jerovo vas. Potem je dobil ugledno mesto davčnega revizorja in finančnega inšpektorja. V tistem času so starši s Francetovimi prihranki kupili hišo Neže Mehle - Zirkar iz sestava nekdanje Luckmann-Tschinklove domačije na Grosupljem. Po smrti matere (roj. 1883) in sestre Angele (roj. 1910) ter po upokojitvi seje preselil k bratu Jožetu, patru Antoninu, v Stično. Sin Avgust-Gustelj (1911) seje izučil mizarstva, bil nekaj let pomočnik v Stolarni in pri mizarju Anžiču v Rožni dolini. Potem seje oženil z Micko Ahlin Malnarčkovo, v katere hiši je imel lastno mizarsko delavnico. Leta 1944 je bil mobiliziran v Rupnik-Kociprovo vojsko, maja 1945 pa je odšel najprej na Koroško in potem v Kanado. Hči Marija je bila pred vojno tajnica na Občini Grosuplje, 5. maja 1945 pa je odšla na Koroško, od tam pa v Clevcland v ZDA. Družina Skubic s postaje ni zapustila naslednikov. France je pred odhodom prodal svojo hišo podjetju Kovinastroj, ki sije tam zgradilo novo stavbo za svoje potrebe. MIKUŽEVI - NADUČITELJEVI IZ ŠMARJA V gornjem koncu vasi Šmarje je do nedavna živela družina Mikuž, ki pa ni bila povezana z družino Valentina Mikuža, kije v začetku 20. stoletja služboval v Prečni pri Novem mestu, od 1911 do 1922 pa v Šmarju. V Prečni seje rodil prvorojence Metod, naslednja dva otroka, Stane in Marija, pa sta se rodila v Šmarju. Metode Mikuž (1909-1982) seje rodil v Prečni in umrl v Velikih Poljanah pri Ortneku, počiva pa pri sv. Tomažu pod Grmado. Leta 1931 je maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu, v duhovnika je bil posvečen leta 1935, diplomiral pa je leta 1936. Kot kaplan je služboval v Trebnjem (1936), Mengšu (1938), Kočevju (1939) in v Šmartncm pri Litiji (1940). Leta 1940 seje vpisal na Filozofsko fakulteto, 1941 opravil doktorat z naslovom Vrsta stiskih opatov ter bil imenovan za arhivarja v Škofijskem arhivu. Sredi leta 1942 je odšel v narodnoosvobodilno vojsko kot verski referent in bil izvoljen za člana Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Udeležil seje Kočevskega zbora in zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Leta 1946 je opravil še drugi doktorat z naslovom Topografija stiske posesti in odložil duhovniške obveznosti. Naslednjega leta je bil izvoljen za univerzitetnega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je bil med letoma 1958-1960 tudi dekan. Leta 1974 je prejel Kidričevo nagrado in bil leta 1980 upokojen. Napisal je številne monografije in razprave o NOB. Z osmimi prispevki je sodeloval tudi v ZOG Grosuplje, I. IX. Metod Mikuž se je leta 1945 oženil z Zlato, ki mu je rodila sina in hčerko. Sin Jure je študiral umetnostno zgodovino in se kot kustos zaposlil v Moderni galeriji v Ljubljani, po upokojitvi Zorana Kržišnika pa tam postal direktor za likovno umetnost. Minister Sergij Pelhan gaje kasneje imenoval za državnega sekretarja za likovno umetnost. Jure Mikuž je objavil pet umetnostnozgodovinskih prispevkov v ZOG. Hčerka Minca je prav tako študirala umetnostno zgodovino in bila potem zaposlena v Narodni galeriji. Stane Mikuž (1913-1985) je bil rojen v Šmarju, umrl pa je v Ljubljani. Leta 1932 je maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu, leta 1936 pa diplomiral iz umetnostne zgodovine. Od 1938 je služboval na Spomeniškem uradu, bil od 1944-1945 v taborišču Dachau, od 1949 do 1951 je vodil oddelek za likovno umetnost in muzeje na Ministrstvu za prosveto, bil leta 1951 izvoljen za predavatelja, leta 1958 pa za izrednega profesorja za občo umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti, kjer je predaval do upokojitve leta 1983. Leta 1978 je izdal topografijo šmarske dekanije z naslovom Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Stanetovi otroci so: Stane, dipl. ing. arhitekture, Marija, agronomka, poročena v Tržiču (Monfalcone), in Vida, tajnica na Inštitutu za gozdarstvo Republike Slovenije. Viri Uradni list LRS. I IV.; podatki p. Štrublja iz Šmarja. PODKORITNIKOVI Z GROSPLJEGA Franjo Podkoritnik (1893 1962) jc bil od leta 1930 okrajni zdravnik na Grosupljem. V mladosti je bil preporodovec, v zrelih letih marksist, revolucionar in partizan. Leta 1942 je bil obsojen na dosmrtno ječo, ki jo je prestajal v zaporih Castelfranco in Volterra. Po italijanski kapitulaciji seje februarja 1944 priključil Gradnikovi brigadi na Krasu, od tam so ga poslali v bolnišnico v Renčah, nato pa je kot zdravnik delal v bolnišnici Franja in Pavla. Po koncu vojne seje vrnil na Grosuplje, kjer je organiziral zdravstveno službo in izpeljal gradnjo zdravstvenega doma, ki so ga po njegovi smrti imenovali Zdravstveni dom dr. Franceta Podkoritnika. Leta 1930 se je oženil z Vero Zoreč (1909-1994), ki mu je rodila štiri otroke. - Veruška (1931) seje po maturi zaposlila v podjetju Slovenija vino. Njen mož Peter Pungartnik je končal trgovsko akademijo v Ljubljani in potem služboval v finančnih ustanovah in podjetjih. Zakonca živita kot upokojenca na Grosupljem, njun sin Peter pa živi in dela v Ljubljani. - Alenka (1933) je diplomirana inženirka metalurgije. Službovala jc v železarni Ravne na Koroškem in na Inštitutu za metalurgijo v Ljubljani. Njen mož Jože Rodič je prav tako metalurg, ki je po doktoratu znanosti delal kot izredni profesor na univerzi. Nazadnje je bil zaposlen v Podjetju za proizvodnjo specialnih zlitin. Zakonca živita kot upokojenca na Grosupljem. Njun sin Tomaž Rodič je diplomirani inženir strojništva, doktor znanosti in docent na univerzi v Ljubljani. Hčerka Maja jc zaposlena v Dravogradu. Matjaž (1936 1974) je študiral tekstilno tehnologijo in bil zaposlen v tovarni Motvoz in platno. Na službeni poti v Francijo se je smrtno ponesrečil. Njegova žena dr. Mira Egger - Podkoritnik je bila specialistka okulistka v Zdravstvenem domu Ljubljana - Center. Umrla je leta 1992 inje skupaj z možem pokopana na Grosupljem. Imela sta dve hčerki. Špela živi v Ljubljani in poučuje angleški jezik v Ivančni Gorici, Barbara pa je zdravstveni tehnik na Grosupljem. - Dobruška (1939) je profesorica geografije in biologije. Poučevala je na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani, živi pa na Grosupljem. Omožcna jc bila z. dr. Žvanom, s katerim imata dva otroka. Hči Mojca jc profesorica geografije in sociologije na osnovni šoli v Ivančni Gorici, a živi v Ljubljani. Sin Andraž je pravnik, ki živi na Grosupljem. Viri ZOG II, 1970, 15-18; pisno poročilo Petra Pungartnika, 1997. NAŠE OBČINE IN OBČANI OBČINA GROSUPLJE V OBDOBJU 2006 DO 2007 Janez Les jak * DELO OBČINE V POGOJIH MONETARNE IN OSTALIH SISTEMSKIH SPREMEMB Na volitvah v jeseni leta 2006 je bil izvoljen nov občinski svet. Po strankarski pripadnosti je občinski svet Občine Grosuplje za mandatno obdobje 2006-2010 izvoljen v naslednji sestavi: OBČINSKI SVET OBČINE GROSUPLJE SD SLS 10 svetnikov i: stranke SDS. # svetnikov i: stranke LDS. 2 svetnika iz stranke SD. 1° 2 svetnika iz stranke SLS. 43% 2 svetnika iz stranke NSi. Mandat župana je že tretjič zaupan dosedanjemu županu Janezu Lesjaku. Glede na precej podobno sestavo in politično uravnoteženost novega občinskega sveta so /c sprejete naloge iz prejšnjega mandata več ali manj ostale v programu dela tudi za obdobje 2006-2007. Z začetkom leta 2007 je Slovenija izvedla monetarno spremembo: uvedla je cvro, kar je tudi v pripravah občinskih finančnih načrtov zahtevalo veliko preračunavanja in povzročilo precej zmede. Uprava Občine Grosuplje je v letih 2006- 2007 delovala v okviru treh organov: občinski svet, nadzorni odbor, župan in štirih uradov urad za splošne zadeve, urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, urad za komunalno infrastrukturo, urad za prostor. * Župan Občine Grosuplje. PRORAČUN IN REALIZACIJA NALOG ZA LETO 2006-2007 Občinski svet Občine Grosuplje je sprejel Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 na svoji 35. redni seji dne 30. 11. 2005. Proračun je bil rebalansiran na 41. redni seji Občinskega sveta. Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2007 pa je bil sprejet na 7. redni seji dne 21.3. 2007 in bil rebalansiran na 11. redni seji Občinskega sveta dne 26. 9. 2007. Prihodki Skupni prihodki v letu 2006 so bili realizirani glede na veljavni proračun 76%, v 2007 pa 92%. Država je sofinancirala štiri projekte, in sicer: Agencija za regionalni razvoj - rekonstrukcijo in izgradnjo Gasilske ceste na Grosupljem, Ministrstvo za šolstvo in šport - šolske prevoze na nevarnih poteh, ogroženih z medvedom, Ministrstvo za kulturo - izgradnjo knjižnice Grosuplje, Ministrstvo za kmetijstvo pa je sofinanciralo gozdne ceste. V letu 2007 so izpadla sredstva državnega sofinanciranja nekaterih investicij, ki jih nismo uspeli začeti v tem letu (POŠ Žalna). Sledeči graf prikazuje nominalno rast prihodkov v letih: NOMINALNALNAVREDNOST PRIHODKOVVLETIH 2000-2007 16.000.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Odhodki Če primerjamo deleže proračunskih sredstev, namenjenih investicijam, so bili ti v zadnjih letih sledeči: leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2006 leto 2007 54% 50 % U % 45 % 40 % 43% 51 % 42% V letih 2006 in 2007 naj omenimo le nekatere pomembnejše investicije, investicijska vzdrževanja in nakupe z namenom investiranja. Na področju investicij v splošne zadeve: 2006 nakup nove računalniške in programske opreme za upravo Občine Grosuplje. 2007 nakup gasilske opreme za Območno gasilsko zvezo v višini 146.051 KUR. Na področju pridobivanja in distribucije energetskih surovin: 2006 - nakup mobilne kotlovnice 132.649 EUR, - izdelava toplovoda DVORI III in IV v višini 28.568 EUR in v 2007 v višini 43.954 EUR. 2007 - prestavitev VN daljnovoda na območju UN zadrževalnika Bičjc v višini 31.574 EUR, Na področju investicij v cestni promet in infrastrukturo: 2006 - investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest v višini 096.374 EUR, investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest v višini 268.315 EUR, investicijsko vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave v višini 846 979 EUR, nakup zemljišč za potrebe investicij v višini 456.727 EUR. 2007 investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest v višini 343.204 EUR, investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest v višini 196.892 EUR, investicijsko vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave v višini 24.550 EUR, nakup zemljišč za potrebe investicij v višini 474.629 EUR. Na področju varovanja okolja: 2006 gradnja kanalizacij in investicije, povezane z ravnanjem z odpadno vodo, v višini 367.263 EUR. 2007 gradnja kanalizacij in investicije, povezane z ravnanjem z odpadno vodo, v višini 326.534 EUR. Na področju prostorskega planiranja in stanovanjsko-komunalne dejavnosti: 2006 gradnja vodovodov in postavitve hidrantov v višini 338 662 EUR, gradnja mrliške vežice na Grosupljem v višini 124.695 EUR, nakup stanovanj v višini 152.545 EUR. 2007 gradnja vodovodov in postavitve hidrantov v višini 103.821 EUR, gradnja mrliške vežice na Grosupljem v višini 368.475 EUR, nakup in investicijsko vzdrževanje stanovanj v višini 64.499 EUR, izdelava prostorskega reda občine in lokacijskih načrtov v višini 67.577 EUR. Na področju družbenih dejavnosti: 2006 gradnja nove knjižnice na Grosupljem v višini 2.075.893 EUR, gradnja novega vrtca Pastirček v višini 711.275 EUR, investicijsko vzdrževanje OŠ Louisa Adamiča v višini 155.233 EUR, investicijsko vzdrževanje OŠ Brinje v višini 22.233 EUR, nakup računalniške in druge opreme v šolah v višini 38.958 EUR, izgradnja športnih objektov v višini 41.729 EUR. 2007 - nakup prostorov v novi upravni stavbi na Taborski c. na Grosupljem v višini 114.428 EUR, dokončanje izgradnje knjižnice na Grosupljem v višini 634.055 EUR, - gradnja POŠ Žalna v višini 1.110.230 EUR, investicijsko vzdrževanje šol v višini 103.394 EUR, nakup opreme v šolah v višini 38.807 EUR, investicijsko vzdrževanje zdravstvenega doma v višini 20.865 EUR, investicijsko vzdrževanje vrtcev v višini 59.897 EUR. Sledeča grafa prikazujeta strukturo investicij po funkcionalni klasifikaciji v letih 2006-2007: STRUKTURA INVESTICIJ PO POSAMEZNIH PODROČIJ V LETU 20« STRUKTURA INVESTICIJ PO POSAMEZNIH PODROČJIH V LETU 2007 Po področjih programske klasifikacije proračunskih odhodkov je bila poraba v EUR sledeča: 2006 2007 01 POLITIČNI SISTHM 254.707 268.334 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 44.521 51.177 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 0 0 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 115.235 314.517 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 0 0 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 929.937 990.053 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 145.280 26.951 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 5.408 7.759 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 2.135 2.297 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 153.843 133.814 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 189.964 90.116 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 2.244.028 1.418.484 14 GOSPODARSTVO 121.424 137.975 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 550.396 481.746 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJ. 1.883.392 1.831.895 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 167.264 163.124 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 3.197.893 1.931.122 19 IZOBRAŽEVANJE 3.785.503 4.322.469 20 SOCIALNA VARNOST 354.352 337.032 22 SERVISIRANJI; JAVNEGA DOLGA 92.518 303.124 23 INVESTICIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 10.053 268.092 2006 2007 ODHODKI PO PROGRAMSKI KLASIFIKACIJI mmm POOGoai m orhnosti ■mmm Htt TUBA 8W »t NI -t, ti MMM mmt nuni j* n mm r«iSfjw ■hmr »OMET MMMmm\jvWlt*Mlt(MM>C\Jt »rx»m*jE h MMMMMMl sl»ow imtsjstvo MMMftMM mmmmmmm (mm H mm ce liKDNH DCOMt «wpw mmmm mm I spi OSNE JAWE storiti* —a—^iti'iii'm hbbhbbbbdobbbi ■»_h f ,-— Sls MM ■um BB*m _L ODHODKI PO PROGRAMSKI KLASIFIKACIJI mm ram točo; mino snom mm raocco noonti moro imuni •wstcl»i MMM OMinost! MMM Ij™RfJI1*W MM stot in MM MMM nCVTO 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 LETO 2006 2007 Preglednica 2: PORABLJENA SREDSTVA PRORAČUNA PO (.LAVNIH NAMENIH v EUR NAMEN PORABA INDEKS 2006 v% 2007 v% 07/06 Skupaj denarno in % od skupnih sredstev 14.185.67« 100,0 12.869.834 100,0 90,7 1. Tekoče obveznosti 6.999.491 49,3 7.281.990 56,6 104,0 2. Razvojne naloge 7.186.188 50,7 5.587.844 43,4 77,8 | 3. Proračunski presežek ali primanikljaj -2.721.390 -161.495 12 Razvojne naloge ■ 1. Tekoče obv eznosti LETO Preglednica 3: REKAPITULACIJA ODHODKOV v EUR NAMEN PORABA INDEKS 2(106 v% 2007 v% 07/06 A. SPLOŠNA PORABA 2.158.997 1,1 2.791.109 2,1 129,3 1. Javna uprava 2.008.308 14,1 2.515.257 19,2 125,2 3. Obramba 6.393 0,0 21.317 0,2 333,4 4. Javni red in varnost 144.296 1,0 254.535 1,9 176,4 B. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 7.515.411 51,4 6.780.698 50,2 90,2 1. Izobraževanje 1.102.233 7,7 2.177.520 16,6 197,6 2. Socialno varstvo 343.348 2,4 338.089 2,6 98,5 3. Predšolska vzgoja 2.683.262 18,8 2.144.949 16,4 79,9 4. Kultura 2.609.790 18,3 1.299.675 9,9 49,8 5. Šport in rekreacija 423.948 3,0 442.854 3,4 104,5 6. Zdravstvo 167.626 1,2 163.124 1,2 97,3 7. Ostale dejavnosti (neprofitne org., društva in drugo) 185.203 1,3 214.487 1,6 115,8 C. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 2.940.523 20,6 2.415.326 18,5 82,1 1. Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 153.843 1,1 133.814 1,0 87,0 2. Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 189.964 1,3 90.116 0,7 47,4 3. Cestni promet 1.969.483 13,8 1.180.668 9,0 59,9 4. Turizem in gostinstvo 44.922 0,3 82.039 0,6 182,6 5. Drobno gosp., pokopališča, vzdrževanje ulic, parkov in d. 582.311 4,1 928.689 7,1 159,5 D. VARSTVO OKOLJA 538.049 3.8 464.593 3,6 86,3 1. Zbiranje in ravnanje z odpadki 158.129 1,1 171.231 1,3 108,3 2. Ravnanje z odpadno vodo 376.882 2,6 280.667 2,1 74,5 3. Ostale dejavnosti 3.038 0,0 12.695 0,1 417,9 E. STANOVANJ. DEJAVNOST IN PROSTOR. RAZ. 1.095.247 3,3 628.357 2,1 57.4 1. Stanovanjska dejavnost 243.048 1,7 106.310 0,8 43,7 2. Dejavnost na področju prostor, načrtovanja in razvoj 226.657 1,6 162.359 1,2 71,6 3. Oskrba z vodo 351.010 2,5 121.873 0,9 34,7 4. Ostale dejavnosti 274.533 1,9 237.815 1,8 86,6 SKUPAJ: 14.248.227 80,2 13.080.083 76,4 91,8 14 OOO OOO 10 UUt> 'UMI 8.000 OOO C, OOO (HM) 1 OOO OOO 7 OOO OOO ■ ' riri-«v,|,Al'1KP ril IAVN(>«ri ■ H timimNF nujAvNiMri B !■ I .'.N/> I " l|l*H« Preglednica 4: IZDATKI PO EKONOMSKI KLASIFIKACIJI v EUR NAMEN PORABA INDEKS 2006 v % 2007 v% 07/06 A. TEKOČI ODHODKI 2.608.050 18,4 2.642.646 20,5 101,3 1. Plače in drugi izdatki zaposlenim 566.775 4,0 608.678 4,7 107,4 2. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 90.682 0.6 98.612 0,8 108.7 3. Izdatki za blago in storitve 1.919.116 13,5 1.839.766 14,3 95.9 4, Plačila domačih obresti 23.131 0,2 87.244 0,7 377.2 5. Rezerve 8.346 0,1 8.346 0,1 100,0 B. TEKOČI TRANSFERI 4.391.441 31,0 4.639.343 36,0 105,6 1. Subvencije 185.119 1,3 79.798 0,6 43,1 2. Transferi posameznikom in gospodinstvom 2.481.372 17.5 2.656.747 20,6 107,1 3. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 685.854 4.8 810.113 6,3 118.1 4. Drugi tekoči domači transferi 1.039.096 7.3 1.092.685 8,5 105,2 C. INVESTICIJSKI ODHODKI 5.499.086 38,8 3.921.213 30,5 71.3 1. Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.499.086 38.8 3.921.213 30,5 71,3 D. INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.687.101 11,9 1.666.631 12,9 98,8 1. Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 1.315.874 9.3 1.365.036 10,6 103,7 2. Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 371.228 2.6 301.595 2,3 81,2 SKUPAJ: 14.185.679 100,0 12.869.833 100,0 90,7 □ D INVESTICIJSKI TRANSFERI O C INVCSTICUSKIOOMOOKI ■ B TEKOČI TRANSFERI • A TEKOČI ODHODKI OBČINA IVANČNA GORICA V OBDOBJU 2006 DO 2007 Jernej Lampret* NEKAJ SPLOŠNIH UGOTOVITEV IN INFORMACIJ Občina Ivančna Gorica jc v času samostojnosti od leta 1995 dalje dosegla zavidljive rezultate. Njen, v primerjavi z drugimi občinami istega ranga uspešen razvoj kažejo kriteriji za uspešnost, kijih postavljajo ugledne institucije. Tako je v letu 2006 revija Managcr izbrala našo občino za najhitreje gospodarsko rastočo občino v rangu do 15 tisoč prebivalcev. Izredno pospešeno nastajajo manjši gospodarski subjekti, obrtniški in podjetniški, v geografsko razsežni občini lahko dobro delujejo in se razvijajo, saj se je ob izgradnji avtoceste in komunalne infrastrukture stanje v občini bistveno spremenilo. Čedalje bolj postajamo primestna občina, ki ima svoje vezi vzpostavljene tudi z glavnim mestom Ljubljana. Izredno veliko jc priseljevanja prebivalstva na podeželje. Spodbujena je gradnja enostanovanjskih hiš tudi zunaj samega naselja Ivančna Gorica in številne druge gradnje, renoviranja in adaptacije starejših objektov. Tudi v samih urbanih delih se srečujemo s hitro rastočo gradnjo večstanovanjskih hiš z manjšimi stanovanji. Na ta način se naši kraji krajinsko spreminjajo, kar izziva tudi številna nasprotovanja ljudi v soseski, saj v mnogočem tudi moteče vplivajo na prejšnjo, ustaljeno kakovost življenja našega občana. V vsem tem je Občina tudi nemočna, saj prostorski dokumenti omogočajo zgoščeno gradnjo in neprevisoko arhitekturo. Hiter razvoj pogojuje tudi večjo ponudbo ob viziji povečanja števila prebivalcev v naših večjih lokalnih središčih (Ivančna Gorica, Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični, Zagradec). Kritična masa ljudi nam že zagotavlja večje povpraševanje po storitveni dejavnosti in nuđenju potrošniških uslug, ki že sem pa tja presegajo povpraševanja. Še posebno imajo težave manjši obrati v odmaknjenih krajih, saj jc ponudba že osredotočena v nekaterih naših trgovskih in drugih centrih. Preseljevanja in tudi kvalitetnejši način življenja spremlja tudi večanje števila rojstev. Zaradi dobre lege občine raste tudi ponudba delovne sile, saj je z dobrimi gospodarskimi rezultati gospodarskih subjektov, obrtnikov in podjetnikov povpraševanje po delovni sili iz dneva v dan večje. Struktura našega gospodarskega potenciala je raznolika in dokaj vzporedna s potrebami trga delovne sile, zato smo imeli v letu 2007 eno izmed najnižjih stopenj nezaposlenosti (okoli 5 %), še vedno pa kljub vsemu ugotavljamo, daje naš delovni bazen razširjen na Ljubljano, Grosuplje, Trebnje in drugam. V tem okolišu se moramo tudi analitično iskati in ugotoviti, daje ta del tisti, kjer še lahko govorimo o sprejemljivi ponudbi trga delovne sile, saj se naš delavec zaposluje v krogu 30 kilometrov. Če je bil še pred leti problem najti zaposlitev, imajo danes naša največja podjetja težave, kje najti dovolj ustreznih, strokovno usposobljenih delavcev. Komunalna dejavnost V minulih dveh letih je občina doživljala spremembe z vključitvijo v Evropsko unijo, sprejetjem evra in ne nazadnje z vključitvijo v regionalno pokrajino. Vse te spremembe imajo veliko večji vpliv na razmer v občini, kot bi si nestrokovnjak lahko predstavljal. Vsa zakonodaja vključno z občinskimi odloki in celostno lokalno samoupravo sledi direktivam evropske zakonodaje in se odraža v spremembi miselnosti vsakega našega občana. Največkrat se srečujemo s strogo okoljevarstveno zakonodajo, ki pred občinske proračune postavlja rokovno razreševanje okoljevarstvcnih težav, povezanih z odpadki, odplakami in širše, s čistim zrakom, razbremenitvijo zemlje ter s slabim odnosom do čuvanja osnovnih dobrin za življenje človeka. Prav vsakemu izmed nas je že jasno, da bo leto 2015 prineslo dokončno slcdljivost vseh odplak, od čiščenja greznic do merjenja vrednosti očiščevanja na čistilnih napravah in * Župan Občine Ivančna Gorica. druge sledljivosti na terenu. Veliko težav imamo z odpadki, ker še zdaleč ni dovolj naša deponija, kljub temu daje bila zgrajena po takratnih standardih. Zdaj se postavlja stroga zakonodaja, ki uzakonjujc drugačne poglede na obseg in tehnologije deponiranega materiala, kar pred uporabnike postavlja večji strošek ob nezmanjšani kubaturi oddanih smeti in odpadkov. Zatorej so vsi programi usmerjeni v drage investicije, katerih stroški bodo naloženi na pleča uporabnikov ter uravnavanj v sorazmerju z vrednostjo čistega okolja, v katerem bi radi živeli. V letu 2006 je bila zgrajena čistilna naprava večjih dimenzij v Šentvidu pri Stični za območje Šentvida in bližnjih, višje ležečih krajev. Čistilna naprava je bila za proračun Občine velik zalogaj, kljub temu da so sredstva deležno prispevala tudi ministrstvo za okolje in prostor in krajani z izračunanim investicijskim prispevkom. Čistilna naprava že polno obratuje, gospodinjski priključki pa se dopolnjujejo po izvedbenih sekundarnih vodih v skladu s priključitvcnimi pogoji, kijih uzakonjujc odlok, izvaja pa Javno komunalno podjetje Grosuplje kot upravljavec. Več priključkov na primarno kanalizacijo jc bilo izvedenih tudi za širše območje vasi Mlcščcvo. Osrednja čistilna naprava v Ivančni Gorici, ki ima kapaciteto prek 15 tisoč populacijskih enot, ima še velike rezerve, zato je bila tudi adaptirana in pripravljena tako, da bo možno ob popolnem uresničevanju zakonodaje čistiti tudi tiste greznične odplake, za katero ob razpršeni pozidavi zakon dovoljuje dovoz na čistilno napravo. Za vsa večja središča pa so z našim načrtom predvidene manjše čistilne naprave, ki bodo dopolnile sistem očiščevanja odpadnih voda v naši občini. Farma Stična je v tem času zaradi grobih vplivov na okolje prenehala delovati, kar je omogočilo razbremenitev naše čistilne naprave, zato je tudi mogoče priključevanje vseh višje ležečih krajev (višnjegorsko območje, stisko-virsko območje). Nasprotje problemom očiščevanja odplak jc zagotavljanje pitne vode ljudem, ki so še vedno odvisni od deževnice, ker niso vključeni v javno vodovodno mrežo. Veliko število krajevnih vodovodov ne zadošča zahtevkom stroge zakonodaje, ki zahteva nadzor, ali ljudje pijejo neoporečno vodo. Takšnih krajevnih vodovodov, ki delujejo v obsegu krajevnih skupnosti ali drugih neformalnih odborov, država ne podpira, saj je izključno odgovorna za ravnanje z vodo v najširšem pomenu besede. Zato Občina pripravlja številne projekte, da postopoma pristopi k javnemu razreševanju problema pitne vode. V letu 2007 smo zaključili dva velika investicijska vložka za vodooskrbo Polžcvske planote in Stiske visoke cone. Investicija je trajala vrsto let, saj jc šlo za polaganje več kot 20 kilometrov primarnih vodovodnih cevi v gradbeno težkem območju s številnimi dopolnjevanji kapacitet že obstoječih in novih vodovodnih objektov. Šest vasi z nad 400 gospodinjstvi s Polževskc planote ima možnost, da se priključi na javno omrežje. Prav tako imajo tudi krajani višje ležečega območja Stične po več kot 15 letih načrtovanja in izvajanja del zagotovljen vir pitne vode. Težav, ki sta jih imela gradbeni odbor in Občina, je bilo veliko, vendar z dobro voljo so se našla sredstva in tehnične rešitve. Ob vseh teh investicijah so izračuni za sofinancerski del občana pripravljeni na podlagi vložka Občine v infrastrukturo prek odloka o izračunu nadomestila za izboljšanje stanja v infrastrukturi. Gospodarstvo Hitro večanje števila drobnih gospodarskih subjektov, ki dosegajo v poslovanju dobre rezultate, kaže večanje bruto družbenega proizvoda na prebivalca v občini. Ob tem moramo posebej izpostaviti večja podjetja: Livar, Akrapovič, Elvez Višnja Gora, Iskra Tcla Šentvid in še nekatera. Globalno odprtost kaže tudi velik izvoz na evropske in druge trge. Livar, ki ga ves čas spodbuja in usmerja stroga evropska ekološka zakonodaja pa tudi čut za lokalno okolje, se je z izboljšano tehnologijo za čistejši zrak uvrstil med kakovostnejše proizvajalce jekla. Podjetje Akrapovič je v preteklem letu veliko vložilo v novozgrajeno proizvodno halo. Projektanti skupaj z urbanisti in lokalno javnostjo že umeščajo nov objekt, ki naj bi bil skupaj z dobrim dostopom do avtoceste velik projekt, ki bo lahko izpolnjen le ob dobrem sodelovanju Občine in drugih soglasodajalcev ter investitorjev. Občina zaključuje obrtno cono v velikosti 30 tisoč kvadratnih metrov za znane uporabnike žc ob zahodni povezovalni cesti. Preverja se še prehod čez železnico, in sicer nivojski ali nadvozni, ki bi Ivančni Gorici omogočil boljšo prometno ureditev. Obe obvozni cesti, vzhodna in zahodna, bosta dobro izhodišče za povezavo celotnega ivanškega in stiškega območja. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica. Dobicpoljc XXV. 200X 29 V zadovoljstvo nam je, da so se v letu 2007 odprla vrata podjetja tilvez v Višnji Gori. Novi objekt se dobro ujema s starodavnim mestom in dokazuje, da znajo projektanti kljub zgodovinskim opredelitvam najti tudi pravo mero za razvoj kraja. Domača družina Petrič kot lastnica zagotavlja stabilnost podjetja z. novimi potrebami po delavcih. Družbene dejavnosti Občinski proračun jc še vedno vezan na del dohodnine in na lastna sredstva, kijih dobiva Občina od dela davkov, taks in obratnih sredstev, ki se vežejo na stroške predvsem uslug. Tu mislim na prihodek, ki ga ustvarja Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki skupaj z Občino skrbi za vodovodno omrežje, očiščevanje odplak in odvoz ter odlaganje odpadkov. Skrb, ki je v primarni obveznosti Občine, ni majhna, izpostavljena jc velikim in strogim zahtevam zakonodaje. Izredno velik del proračuna gre za družbene dejavnosti, zlasti za otroško varstvo in osnovno šolstvo. V letu 2007 je bila v Šentvidu pri Stični adaptirana in preurejena stara šola z dvema novima prizidkoma. Investicijska dela so trajala dve leti s sofinancerskim deležem države v višini 25 %. Vrednost investicije je bila 2,7 milijona cvrov. V letu 2007 smo začeli tudi s projekti za dograditev vrtca v Ivančni Gorici ob osnovni in srednji šoli. Sklep ministrstva za šolstvo in šport o odobritvi sredstev je bil že izdan, planirana investicijska sredstva za dvoletno aktivnost pa so tudi že načrtovana v občinskem proračunu. Na ta način bomo povečali število mest v vrtcih, saj bomo poleg novega vrtca povečali kapaciteto še z odprtjem dveh oddelkov v srednješolski stavbi, kjer imajo mesto žc trije oddelki. Glede na priseljevanje se moramo hitro prilagajati in iskati vse možnosti, kot smo storili že v predhodnem času z odpiranjem enot vrtcev v Zagradcu, Muljavi, Ivančni Gorici, Šentvidu in Stični. Matični vrtci v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in Višnji Gori tvorijo osnovo celotnega delovanja s samostojno enotno upravo. Zdravstveni dom v Ivančni Gorici jc v zadnjem obdobju z adaptacijo pridobil primerne dodatne prostore za primarno in sekundarno zdravstveno varstvo. Uprava zdravstvenega doma ima prostore v Zadružnem domu le začasno, saj bo z izgradnjo novega vrtca pridobila prostor, ki ga zdaj uporablja vrtec. Dvanajst krajevnih skupnosti se ukvarja z vzdrževanjem kulturnih domov in drugih krajevnih objektov, ki so v njihovi lasti. Velike potrebe imajo tudi posamezna društva. Tu prednjači 17 gasilskih društev, ki uresničujejo programe, ki so danes žc vse kaj drugega kot le obramba pred ognjem. V humani in solidarnostni težnji skupaj z lokalno skupnostjo ohranjajo tradicionalne vrednote gasilstva. Ta čas sta v gradnji dva domova, in sicer na Vrhu pri Višnji Gori in v Ambrusu, vsi ostali pa so primerno vzdrževani in opremljeni. V zadnjem obdobju je bilo veliko storjenega na športnem področju v tekmovalnem in rekreativnem smislu. Za ustrezne pogoje sc imamo zahvaliti cntuziastom in donatorjem, ki so omogočili, da imata prvoligaša LIVAR in SVIŠ urejene športne in druge površine, kar zagotavlja širok razmah udejstvovanja mladih v športu. Lokalna skupnost jc pri vsem tem spodbujevalce, vendar ne lc s sredstvi, saj se sredstev namenja ravno toliko ali celo manj kot v primerljivih drugih občinah. Zgrajen jc bil tudi stadion s pokrito tribuno in pomožno nogometno igrišče z umetno travo, ki omogoča celoletno vadbo in tekmovanje. Pri tem je veliko dela vložil zdaj žc nekdanji direktor Livarja Stane Oslcrman, ki je v letu 2007 prejel naziv častnega občana. V Jurčičevem muzeju na Muljavi jc bil prenovljen skedenj z novim galerijskim prostorom in večjim sprejemnim prostorom za različna srečanja s kulturno vsebino. Muzej ohranja in dodaja nove programe, zato jc naloga lokalne skupnosti, da ga še bolj približuje vsem, ki občudujejo naše velike ljudi in njihova narodno pomembna dela. Poleg prireditve pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave so pomembne zlasti gledališke predstave na Muljavi. Številne kulturne prireditve, avtorska dela naših krajanov, so v vseh dvanajstih krajevnih skupnostih in dokazujejo živo društveno življenje. Izpostavimo organizacijo festivala v Stični in Krki s Krškim odmevom in kajakaštvom, stiski shod mladih pred samostanom ter neštete tradicionalne krajevne prireditve, vezane na krajevne običaje in jubileje, kjer je prepoznavna velika dejavnost kulturnih društev skozi vse leto. Stiski samostan kaže svojo zgodovinsko podobo sam po sebi in s številnimi prireditvami, ki so vezane na njegovo bogato dediščino. Z Ašičevim letom in bogato prireditvijo v zvezi z gospo Virido s Pristave je Muzej krščanstva na Slovenskem skupaj s samostanom in lokalno skupnostjo pokazal pot v prezentiranju pomembnih ljudi, ki dajejo našemu človeku globljo zavest pripadnost in ponosa. Predsedovanje Evropski zvezi je spodbudilo Šentvidčane, da so v obsežnih pripravah na 39. pevski tabor vključili tudi pevce iz 27 držav Evropske unije. Tabor je še naprej osrednja kulturna prireditev v občini in v svoj program vključuje strokovnost in ljudskost. Strokovnost dosega z vključevanjem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ljudskost pa s številnimi pevci in domačimi organizatorji. Zaključek V letu 2006 smo se poslovili od častnega občana Avgusta Likovnika, neumornega aktivista, športnika, turističnega delavca in nepozabnega občana in krajana krške doline. Številni prebivalci naše lepe občine ustvarjajo dela, ki jo delajo prepoznavno, moralno poplačilo zanje pa so naša vsakoletna občinska priznanja pa tudi številna priznanja najrazličnejših občinskih zvez. Z avtocesto se je občina sicer še močneje povezala z našim glavnim mesto, vendar po svoji geografski legi pripada predvsem Dolenjski z vsemi značilnostmi ljudi in pokrajine. Zato ni slučaj, da spada ozemlje občine zdaj v dve škofiji, v ljubljansko in novomeško. Južni del občine: Muljava, Krka, Zagradec, Ambrus pripadajo novomeški škofiji in so pod škofovsko palico škofa Andreja Glavana. Zapisi si kronološko sledijo, pa vendar se vsebine nikoli ne začenjajo znova. Dejanja in dogodki, ki se vrstijo, pa so tako obsežni, da jih preprosto ne morem povsem zajeti. Zato vas, spoštovane bralke in bralci, vabim, da se oglasite pri nas, nas s svojo prisotnostjo počastite, in verjemite mi, da vas bomo z veseljem sprejeli. OBČINA DOBREPOLJE V LETU 2008 Janez Pavlin * V tabeli je prikazan proračun za leto 2008, ki je bil soglasno sprejet 11. marca. PRORAČUN OBČINE DOBREPOLJE ZA LETO 2008 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA A. HIIANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV vEVR PKOKAČ1IN 200R Sekcija/lN.dM'kcija/K2/K3/K4 (1) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.372.027.00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.852.570.00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.346.537.00 700 I>Hvki u.i dohodek in dobiček 1.986.012,00 7000. Dohodnina 1.986.012.(K1 703 Davki na premoŽenje 198.O25.0O 7030 Davki nH nepremičnine IS7J0MI 70.11 Davki mi premičnine 125,00 7032 Davki na dcdiSČmc in darila 2MKK1.00 7033 Davki na promet nepremičnin in mi finančno premoženje i.vooo.oo 704 DiMiiafi davki na blago in storitve lh2.500.IHl 7044 Davki na posebne storitve 2.000.00 7047 Drugi davki na uporabo blupi in storitev iho.500.oo 71 NKDAVČNI PRIHODKI 506.042.00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 186.442.00 7102 Prihodki od obresti 56.242,00 7103 Prihodki inl premoženja 110.200.00 711 Takse In pristojbine 8.000,00 7111 Upravne mkse in pristojbine H.OOO.M 712 Globe in druge denarne kazni 5.000,00 7120 Globe in druge denarne kazni 5.0O0.IK) 713 Prihodki od prodaje blaga In storitev 2.6(H>.00 7130 Prihodki ml prodaje blagu m storitev 2.600,00 * Župan Občine Dobrcpoljc. A. BIIJiNCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR PRORAČUN 2008 Se kel j a/Podsckci ja/K 2/K .VK 4 (0 714 Dnini nedavčnf prihodki 304.000.0tl 7141 Drugi nedavčni prihodki 304.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 30.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljiSČ in neopredmctenfh dolgoročnih sredstev 30.000.00 7220 Prihodki ikJ prodaje kmetijskih zemlji« in gozdov 20.000.00 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemlji« 10.(HX).00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 489.448.00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 489.448.00 7400 Prejet ti sredstva iz državnega proračuna 489.448,00 A. BILANCA PRIHODKOV iN ODHODKOV v EUR PRORAČUN 2008 Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4 (D II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.015.367.00 40 TEKOČI ODHODKI 086.515.00 400 Pla£e in drugi izdatki zaposlenim 156.645.00 4000 Plače in dodatki 138.045.00 4001 Regres za letni dopuat !S .400.00 4002 Povračila in nadomestila 10.250,00 4003 Sredstva za delovno uspešnost 1.450.00 4004 Sredstva H nadurno delo 1,500.00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 25.495.00 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1 2.000.00 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 10.035,00 4012 Prispevek za zaposlovanje 110,00 4013 Prispevek za starševsko varstvo 175.00 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na p<«dlagi ZKDPZJU 3.100.00 402 Izdatki za blago In storitve 480.175,00 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 52.350,00 4021 Posebni material in storitve 20.500.00 4022 Kncrgija. voda. komunalne sloritvc in komunikacije 60.700.00 4023 Prevozni stroški in storitve 2.280,00 4024 Izdatki za službena potovanja 2.200.00 4025 Tekoče vzdrževanje 216.170,00 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 800..00 4091 Proračunska rezerva 4.200.00 A. BIIANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v KUR Sckclja/Todsckcija/K 2/K3/K 4 (1) 41 TKKOĆI I RANSKKRI 41(1 Subvencije 4102 Subvencije pri val ni iti podjel jem in zasebnikom 411 Transferi posameznikom in f>(>spiHllnjslvom 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 4112 Transferi /a zagotavljanje socialne varnosti 4117 Stipendije 4119 Drugi Iranslcri posameznikom 412 Transferi nepnifilnim organizacijam In ustanovam 4120 Tekoči Irunslcri neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 4130 Tekoči transferi občinam 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 4132 Tekoči Irunslcri v javne sklade 4133 Tekoči transferi v javne zavode 4135 Tekoča plačilu drugim izvajalcem javnih slu/h. ki niso posredni proračunski uporabniki 42 INVKSTIC1.ISKI ODHODKI 420 Nukup in gradnju osnovnih sredstev 4200 Nakup zgradb in prostorov 4202 Nakup opreme 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 420» Studije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 1.101.5.32,00 s.ooo.oo S,(WX).(X1 720.IK0.tM) 10 000.1X1 2SIX>.tX> 3.500.00 703.SKO.OO 160.967.00 lfi0.W7.00 212.3H5.tMI 3.100.00 2()..(X> 4.760.00 1 g 1.525.1X1 3.000.00 l.989.7»5.(>0 1.989.785.00 2.100.00 29.900.00 1.210.220.00 69.4(X),tX) 133.135.00 545.03O.lXl A. BIIANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR l'KORAČUN 2008 Sekclja/I\>dsekcija/K2/K3/K4 _(I) 4} INVKSTK TISKI TKANSUiKI 1.237,535,00 431 Investicijski transferi pravnim In fizičnim iiselinm. ki niso prnrnčlinskl upnrahnikl 4310 Investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 4311 Investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 84.960.00 4323 Investicijski transferi lavnim zavodom 263.243.1X1 »»9.332.1X1 A. BHA NCA PRIHODKO V IN ODHODKO V „ EfJR PRORAČUN 2(10» Sekcija/Podsekcija/K2/K.VK4 _(I) lil. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ -1.643.340.00 (I. - ll.i (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) lll/l. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -1.699.582.00 (1. • 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) Hl/2. TKKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 1.064.532.00 (70 t 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) B. RA ČUN FINANČNIH Tli RJA Tli V IN NALOŽB PRORAtfT IN 2«)« Sekclja/Podsekclja/K2/K3/K4 (I) IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 19.340.00 75. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV I».340.00 750 Prejeta vračila danih posojil 19.340.00 75IX) Prejela vračila tlanlh posojil (xl posameznikov in zasebnikov »40.00 7903 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 18.500.00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 19.340.00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RA ČUN FINA NCIRA NJA y E[/R PRORAČUN 2008 Sekclja/Pndsekcija/K2/K.VK4 _II) VIL ZADOLŽEVANJE (500+501) ().()() 50 ZADOLŽEVANJE Q.QQ 500 Domače zadolževanje 0,00 5(XX) Najeti krediti pri Banki Slovenije 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (L+IV.+VIL- -1.624.000.00 ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.I 0.00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.643.340.00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 0 1.624.000.IKI _Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXV. 2008_35 V letu 2008 jc največ sredstev namenjenih za komunalno infrastrukturo. V naši občini še ni vodovoda v dveh vaseh (Hočevje in Vodice). Žalostno je, da v 21. stoletju - v dobi informatike, ti dve vasi nimata vode in to samo 30 km od evropske prestolnice. V tem mandatu želimo napeljati zdravo pitno vodo v vsak dom. Poleg tega pa je potrebno zamenjati preostanek azbestnih cevi. Lani smo začeli s 1. fazo gradnje vodovoda Hočevje (1 km) od vasi Mala Ilova Gora, ki leži v občini Grosuplje, do zaselka Hrib. Letos nadaljujemo z 2. fazo gradnje (2 km). Investicija bo zaključena v letu 2009. Celotna investicija izgradnje vodovoda Hočevje znaša 0,5 mio EUR. Pri tej investiciji računamo tudi na obljubljeno finančno pomoč Ministrstva za okolje in prostor. Nadaljuje se izgradnja kanalizacije Videm-Predstruge (2. del -1. faza). Do leta 2010 je potrebno zagotoviti kanalizacijo za stanovanjski zazidalni načrt v Prcdstrugah. V letošnjem letu naj bi prišlo do gradnje čistilne naprave v Bruhanji vasi. Investicija znaša 1,2 mio EUR, od tega naj bi 60 % sredstev prišlo iz kohezijskih sredstev EU, saj je ČN Bruhanja vas v pilotskem projektu porečja Krke. Upajmo, da bomo ta sredstva dobili, ker v nasprotnem primeru bo to velik oz. prevelik zalogaj za našo občino. Menim, da naša država pri pridobivanju EU sredstev ni uspešna in si sama postavlja ovire ter previsoko in prezahtevno postavlja pravila za pridobitev teh sredstev (še vedno neto plačniki). Nadaljujemo tudi z izgradnjo kanalizacije v Zdenski vasi, ki jo bomo v letošnjem letu zaključili. Investicija se financira iz pobranih taks. Ureditev srediSča Vidma Za ureditev središča Vidma je namenjeno 250.000 EUR. V zadnjih letih se je veliko sredstev vlagalo v ureditev Vidma, ki predstavlja središče občine. Lani je bila dokončana rekonstrukcija regionalne ceste ter izgradnja avtobusne postaje s parkiriščem in hortikulturno ureditvijo, letos pa preostane ureditev prostora pred Jakličevim domom in občinsko zgradbo, kjer želimo imeti s kamnom tlakovan trg (večnamenski prostor). Ne bomo pozabili na velikane naše občine: Frana Jakliča -Podgoričana (140. obletnica rojstva) ter brata Franceta in Toneta Kralja in jim postavili spominsko obeležje. Novo podobo bo dobila tudi občinska zgradba. Ker je spomeniško zaščitena, bo obnova potekala po pogojih, ki jih je dal Zavod za kulturno dediščino. Obnovljena bo fasada z vsemi elementi, zamenjana bodo vsa okna in vhodna vrata. Izšel je tudi javni razpis za obnovo in razvoj vasi, na katerega se bomo zagotovo prijavili za ureditev centra Vidma. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 za obnovo in razvoj vasi, namenjenega izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju cnakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Ureditev šolskega centra na Vidmu Že v letu 2007 seje pokazala potreba po izgradnji prizidka vrtca na Vidmu. Število otrok v vrtcu se povečuje in znaša že 85 % vseh otrok. Zaradi tega je bila narejena idejna zasnova za prizidek k obstoječemu. Na odboru za družbene dejavnosti in na sami seji občinskega sveta je bilo predlagano, da sc mora prostor okoli OŠ Dobrepolje in vrtca Ringaraja reševati kompleksno. Potrebno jc pogledati za več let naprej in proučiti tudi možnost zaprtja podružničnih šol. Poleg tega pa je potrebno v ta prostor umestiti tudi športno dvorano, ki jo nameravamo zgraditi v prihodnjih letih. Vse sosednje občine imajo eno ali več športnih dvoran, pri nas pa imamo samo telovadnico pri OŠ, ki je manjših dimenzij. Pri izgradnji športne dvorane računamo na sredstva EU. Za ureditev šolskega centra na Vidmu bomo v letošnjem letu verjetno razpisali natečaj za kompleksno reševanje celotnega šolskega prostora (vrtec, športna dvorana, zunanja igrišča, parkirišče, telovadnica za vrtec, prostor za aerobiko in ples,...) ter določili faznost same izvedbe. V naslednjem letu je nujna izgradnja vrtca. Verjetno se bomo za to investicijo zadolžili. To bo po vsej verjetnosti prva zadolžitev Občine Dobrepolje. O tem bo še kar nekaj besed in menim, da bo občinski svet konstruktiven kot do sedaj. Gasilstvo V občini imamo 7 aktivnih gasilskih društev. Država predpisuje vedno nove dolžnosti oz. obveznosti in postavlja nove normative. V majhni občini je problem zagotoviti sredstva za nakup nove opreme, ki bi jih po kategorizaciji in normativih društva morala imeti. V preteklih letih je bila ta dejavnost nekoliko podhranjena. Seveda moramo ravnati racionalno in v okvirih zmožnosti. Potrebno bo napraviti strategijo za delovanje gasilstva v prihodnjih letih in določiti prioritete. V proračunu je za investicije v gasilstvo namenjenih 241.000 EUR. Gre za nabavo kamiona-cisterne 24/50 za PGD Videm v vrednosti 160.000 EUR. Polovico sredstev smo zagotovili že v lanskem proračunu (Obljubljeno je, da država sofinancira 30 %). V Strugah je že več let želja po večnamenskem domu (podobno kot v Kompoljah), za katerega bodo tudi sami prispevali za projektno dokumentacijo in v letu 2008 namenili 24.000 EUR. Zdi se mi pomembno, da sofinanciramo ta objekt, ker se v zadnjem času v Strugah ni nič gradilo, poleg tega pa je prisotna volja, da sami veliko pomagajo pri graditvi tega večnamenskega objekta. Občina bo sofinancirala 65.000 EUR v letu 2008 in 30.000 EUR v letu 2009. Za zamenjavo kritine na gasilskem domu v Kompoljah je predvidenih 16.000 EUR. V tem domu se odvijajo razne aktivnosti skozi vse leto. Zelo aktivno je ŠD, ki ima v teh prostorih treninge namiznega tenisa. Zaradi teh in tudi drugih dejavnosti je potrebno napraviti zračni kanal, izolirati streho in zamenjati kritino. Obrtna cona Predstrugc V letu 2007 je prišlo do odkupa zemljišča celotne obrtne cone v Prcdstrugah, ki meri 10 ha. Trenutno je v izdelavi študija CPVO. Pripravljen je osnutek sprememb zazidalnega načrta, ki ga moramo skupaj z okoljskim poročilom poslati na MOP. Potem sledi javna razgrnitev, ki jo predvidevamo konec meseca junija. Po sprejetju zazidalnega načrta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture. Največji zalogaj bo prav gotovo izgradnja mostu v dolžini cca 20 m zaradi suhe struge potoka Rašice. Obrtna cona Predstrugc naj bi zaživela v jeseni leta 2009. Komasacija v k. o. Podgora Že v letu 2006 se je začela izvedba komasacije v k. o. Podgora, ki zajema cca 300 ha površin. V letu 2007 je prišlo do nove razdelitve zemljišč na papirju, kar je bilo nato pokazano v naravi. Prišlo je do nezadovoljstva. Veliko truda in časa je bilo vloženega s strani Občine Dobrepolje in Upravne enote Grosuplje, da so se naredili premiki in bile popravljene nekatere table komasacijskega območja. Komasacija seje nekoliko zavlekla do začetka tega leta, koje šele prišlo do izdaje odločb komasacijskim udeležencem. Projekt komasacije v celoti podpira država. Občina je dolžna zgraditi mrežo poti. V proračunu je predvidenih 65.000 EUR za nove poti. Poleg tega bo občina sofinancirala izvedbo agromelioracij v višini 40.000 EUR. Zanimanje za komasacije je še v Zagorici, Mali vasi, na Cesti in na Vidmu, kjer so že zbrali zadostno število podpisov lastnikov zemljišč za začetek postopka komasacije. Igrišče Zagorica Dograjeno je največje športno igrišče v Zagorici. Poleg igralne površine za rokomet oziroma mali nogomet je še prostor za gledalce cca 300 m2, prostor za slačilnico, balinišče in parkirni prostor 1000 m2. Celotni kompleks se torej razprostira na 3500 m2 površine. Igrišče ima tudi razsvetljavo, tako da je možno igrati v večernih urah. Igrišče bo dobilo v upravljanje tamkajšnje športno društvo. Javna razsvetljava Sredstva, namenjena za javno razsvetljavo, smo v tem proračunu povečali tako za redno vzdrževanje kot za novogradnjo. Pri rednem vzdrževanju bomo zamenjali vse žarnice z varčnimi žarnicami 55VV, v posameznih vaseh pa bomo na kritičnih mestih dodali nove luči. Investicija se bo povrnila že v enem letu, saj bo manjši račun za tokovino. Novogradnja javne razsvetljave bo v vasi Vodice, javna razsvetljava od Jakličevega doma do OŠ Dobrepolje na Vidmu pa bo prenovljena. V začetku leta je bila že dograjena razsvetljava v Podpeški jami, ki bo s tem postala turistično bolj zanimiva. Dom v Ponikvah Kar me posebej veseli v tem letuje dejstvo, da bo končno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve začelo graditi dom v Ponikvah s 54 posteljami. Sedanji posebni socialno-varstveni dom Prizma Ponikve je v slabem stanju in že nekaj časa kliče po prenovitvi. Ta zgodba se vleče še iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. V mesecu aprilu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Za občino je to pomembno iz več vidikov. Prvi je zagotovo ohranitev delovnih mest in urbanistična ureditev tega dela vasi. Drugi pa, da bomo skupaj z ministrstvom gradili čistilno napravo za 700 PE (500 PE za vas Ponikve). Lokalni energetski koncept Občina bo naročila študijo Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki ga morajo občine pripraviti v skladu z določili Resolucije o nacionalnem energetskem programu in 17. členom Energetskega zakona. Na razpis Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje navedenega projekta bo občina tudi kandidirala za sredstva sofinanciranja. Lokalni energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept je namenjen povečanju ozaveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanju novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe,...). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toplotno in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno doprinesejo tudi k zmanjševanju emisij in onesnaževanja okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, kijih energetski koncept začrta. Energetski koncept tako omogoča: • izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, • pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, • pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let, spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega stanja in stanja okolja. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, kijih občina s tem doseže. Na koncu se bi rad zahvalil občinskemu svetu za dosedanje konstruktivno delovanje ter občinski upravi za vse delo, da Občina Dobrepolje normalno funkcionira. Veliko stvari je pred nami, nadoknaditi je potrebno zaostanke, vendar z optimizmom zrem v prihodnost. Volje in energije je še na zalogi. Res je, da se nekatere stvari ne morejo rešiti takoj - potreben je določen čas, poleg tega pa so stvari, ki tečejo, vendar jih občani sploh ne zaznajo. Naj zaključim z naslednjimi besedami: »Čeprav se spominjam mnogih pomladi, se mi zdi, da Se nobena ni bila posuta s toliko cvetja. Sneg, kije za slovo le pobelil tudi našo pokrajino, je sicer prisilil to cvetje, daje sklonilo glave. A prijazno sonce je bilo močnejše, stalilo jc sneg. Počasi, toda vztrajno seje cvetje začelo dvigovati in spet je vse cvetoče. Tu pa tam je sicer kakšen cvet ostal zlomljen, a večina jc zmagala. Vse to, se mi zdi, je simbol našega življenja. Vsake toliko časa pade na našo pot kakšen nepredviden »sneg«, ki nas upogne, včasih tudi polomi. A ko posije »sonce«, nam da moč, da se počasi, toda vztrajno dvigamo in postajamo močnejši. Včasih smo drug drugemu sneg. Poskušajmo biti sonce, ki ima vedno nalogo in namen ogrevati, osrečevati, ljubiti in verovati. Bodimo tista zemlja, ki posrka vase toploto in svetlobo sonca zato, da »proizvaja« smeh, srečo, veselje in tolažbo. Vrednote nam prinašajo smisel življenja. In če ga imamo, ga lahko podarjamo tudi drugim. Poskušajmo dajati in sprejemati ter se zahvaljevati...« NOVA KNJIŽNICA NA GROSUPLJEM Roža Kek* Knjižnice so bile vedno tesno povezane z družbenimi, kulturnimi in znanstvenimi tokovi družbe. V preteklosti so bile pogosto namenjene le izbrancem, prostor, gradivo in oprema sodobne knjižnice pa služijo vsem in predstavljajo pomemben vir znanja za vse starostne in izobrazbene strukture ter tako prispevajo k razvoju skupnosti ter zadovoljstvu občanov. V Koščakovi hiši na Adamičevi cesti 15 že od leta 1973 deluje osrednja grosupeljska knjižnica, ki predstavlja eno od središč javnega življenja v mladem mestu. Utesnjeni prostori že nekaj let niso več zadoščali vedno večjemu številu obiskovalcev, obsežnejši knjižnični zbirki in razvojnemu trendu stroke, zato je bila investicija v novo knjižnico nujna, a odgovorna naloga občine in knjižničarjev. Knjižnica kot arhitekturni izziv Z namenom, da mesto dobi stavbo, ki bo po svoji funkcionalnosti služila potrebam sodobnih obiskovalcev po knjižničnih storitvah, hkrati pa bo ustvarila dialog z okoliškimi stavbami, je občina v letu 2004 izvedla javni anonimni arhitekturni natečaj. Projektna naloga je vključevala tako pogoje načrtovalcev prostora na občini kot programske usmeritve knjižnice. Na natečajni razpis je prispelo trinajst rešitev, ki so bile javnosti predstavljene na razstavi v Družbenem domu septembra 2004. Ocenjevalna komisijaje za zmagovalni projekt izbrala idejno rešitev arhitektov prof. Miloša Florijančiča in dr. Mateja Blenkuša. Njuna arhitekturna govorica na izviren način združuje tradicionalno hišo in moderen prizidek ter ustvarja knjižnico, kije odprta in svetla, ki nagovarja in vabi k obisku. Arhitekta sta za njeno zasnovo in realizacijo leta 2007 prejela Plečnikovo medaljo, najpomembnejšo slovensko strokovno nagrado na področju arhitekturne ustvarjalnosti. Vemo pa, da ni dobrega projekta brez dobrega naročnika. Strokovne službe naše občine, predvsem župan Janez Lesjak, direktor občinske uprave Marko Podvršnik, vodja urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek ter vodja investicije Mirjam Pavšek so zelo odgovorno in zavzeto sodelovali v vseh fazah gradnje nove knjižnice. Projektiranje Proces projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potekal skozi nešteto koordinativnih sestankov med projektanti, predstavniki občine in knjižnice. Izbrana natečajna rešitev nove knjižnice se je v tej fazi spreminjala in dopolnjevala, predvsem tlorisna organiziranost prostorov v obeh zgradbah, materiali, barve... V tem času sc jc ugotavljalo tudi gradbeno stanje stare hiše (statika, ostrešje, vlaga), izvedle so se meritve o stanju podtalnice, položili so se priključki za toplovod. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja jc občina izvedla javni razpis za izvajalca gradbeno-obrtniških del. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje. Selitev knjižnične dejavnosti v septembru 2005 na Kolodvorsko ulico 2, v prostore, kjer so prej delovale občinske službe, pa jc tako pri obiskovalcih knjižnice kot pri knjižničarjih pomenila, da seje gradnja nove knjižnice res začela. Gradnja Zemeljska dela za prizidek in rušenje zidov ter ostrešja stare knjižnice so se začela v januarju 2006. Gradnja in obnova sta potekala hitro, včasih hitreje, kot je uspelo projektantom uskladiti projekte. Na operativnih tedenskih sestankih na gradbišču so se reševali nešteti zapleti, ki so nastajali ob gradnji. Na obstoječi stavbi sta bili sanirani protipotresna zaščita in nosilnost, vgradila se je zaščita proti vlagi, zamenjala seje strešna konstrukcija. Za hrbtnim delom pa je nastajala nova armiranobetonska zgradba, ki seje odpirala kot harmonika in sc z mostovžem v prvem nadstropju povezala s staro hišo. * Direktorica Splošnoizohraževalne knjižnice Grosuplje. 40 Roža Kck Arhitekti so barvo in materiale s strehe na stari hiši ponovili na vertikalnem delu fasade in strehi prizidka, s čimer so še bolj poudarili vsebinsko in funkcijsko povezanost med obema objektoma. Zgradbi oblikujeta skupno notranje dvorišče, kjer sta vhoda v obe stavbi. Pri gradnji so bile upoštevane vse spomeniškovarstvene smernice za obnovo stare hiše kot tudi zahtevana transparentnost prizidka. Od začetka gradnje do otvoritve jc minilo le eno leto in mesec dni. Stari in novi del knjižnice. Notranji prostori in oprema Prostori knjižnice so razporejeni v dveh stavbah, ki sta med seboj povezani in se po vsebini programov dopolnjujeta. V pritličju starega dela so prostori, kjer se odvijajo spremljevalni programi: galerija, časopisna kavarna, obnovljena Koščakova soba in prostori za turistično-informaci jsko pisarno. V nadstropju so večnamenska dvorana, domoznanska soba in računalniška učilnica, na podstrešju pa prostori za upravo in obdelavo gradiva. Domoznanska soba. V novi stavbi jc prostor namenjen osnovnemu programu knjižnice. V odprtih etažah, ki so povezane z osrednjim stopniščem, je postavljena zbirka knjižničnega gradiva. Notranja oprema knjižnice je skrbno načrtovana in zagotavlja funkcionalnost, ki omogoča uporabnikom najlažji dostop do gradiva in storitev v posameznih etažah. Knjižnica ponuja klasično izposojo gradiva ter več prostorov za študij in branje. Za te namene ima na razpolago študijska mesta po vseh etažah in v ločeni študijski sobi ter udobne fotelje v mirnih kotičkih za sproščeno prebiranje literature. Opremo je zasnovala arhitektka Nena Gabrovcc v sodelovanju s Kajo in Arnejem Vehovarjem. Elementi opreme so postavljeni v prostor enostavno, ker je že sama stavba dovolj razgibana. V pritličju ob vhodnem območju, kjer je dober pregled nad dogajanjem v knjižnici, je postavljen osrednji pult s tremi delovnimi mesti za izposojo in vračanje gradiva, informacije, vpis novih bralcev. Nasproti pulta so računalniška mesta za obiskovalce, da si v računalniškem katalogu poiščejo informacijo o dostopnosti gradiva v grosupeljski ali katerikoli slovenski knjižnici, kije vključena v sistem Cobiss. V tem deluje tudi oddelek za najstnike, kjer so postavljene police za knjige, periodiko in neknjižno gradivo, računalniška delovna mesta za mlade, čitalniška miza za prebiranje periodike in udobna zofa za sproščeno listanje po gradivu. Oddelek za otroke. Oddelek za otroke s pravljično sobico je nameščen pol etaže nižje. Osrednji del prostora za otroke je zapolnjen z regali za knjižno in neknjižno gradivo, koriti in vlakci, ki so namenjeni postavitvi knjižnega gradiva za začetno obdobje branja. Pravljična sobica služi obiskom organiziranih skupin otrok iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol ter skupinam otrok, ki jih v popoldanskem času starši pripeljejo na pravljične in igralne urice ter različne delavnice, ki jih organizira knjižnica. Časopisna in računalniška čitalnica. V prvem nadstropju je velika, dva in pol nivoja visoka čitalnica, ki sojo arhitekti poimenovali »dnevna soba« knjižnice. Osrednji del zavzemajo omare za periodiko in velika čitalniSka miza, ki je oblikovana tako, da obiskovalcu omogoča dovolj osebnega prostora za branje časopisja in knjig. Nameščena je pod velike spuščene lestenec. Ob velikih zasteklitvah na vzhodnem delu so postavljena računalniška mesta za obiskovalce. Informacijski pult je umeščen tako, da omogoča pregled tudi na oddelek za leposlovje, ki je pol etaže nižje. Tu je oblikovan zračen prostor s centralno postavitvijo regalov za gradivo ter prostori za branje in računalniška mesta za obiskovalce ob velikih zasteklitvah na zahodnem delu stavbe. Podobna je razporeditev opreme v drugem in tretjem nadstropju, ki je namenjeno strokovni literaturi. Obiskovalec lahko izbira prostor, ki ga trenutno potrebuje: od mirnega kotička za študij do udobnih naslonjačev za sproščeno branje, lahko se izobražuje ali informira za računalnikom ali pa se pridruži bralcem v veliki čitalnici. Oddelek za leposlovje. Materiali Posebna pozornost je posvečena materialom, barvam ter načinu izvedbe regalov za knjižnično gradivo. Narejeni so tako, da so stabilni, da zagotavljajo optimalno postavitev, preglednost in dostopnost, so estetski in pri obiskovalcih ustvarjajo prijeten občutek. Okvirji pohištvenih elementov so iz furnirane iverice, regali za knjige so na notranji strani obdelani z laminati, ki se barvno ločujejo po etažah. Tla v knjižnici so iz hrastovega parketa, strop v novem deluje kasetiran naravni beton. Tehnična oprema Tehnična opremljenost knjižnice za delovanje stavbe in za podporo poslovanju je bila upoštevana ob načrtovanju obeh zgradb in izhaja iz vloge knjižnice kot sodobnega multimedijskega centra. Vključuje vso potrebno inštalacijo za telefonsko in računalniško komunikacijo, za prenos in obdelavo podatkov, ogrevanje, prezračevanje, klimatiziranje in razsvetljavo. Knjižnica za danes in jutri Gradnja je zaključena, 7. februarja 2007 je bila slovesna otvoritev. Začenja se življenje knjižnice z njenim poslanstvom, odpira se dialog z. obiskovalci in strokovno javnostjo. Knjižnična zgradba s svojo nekonvcncionalnostjo vzbuja pozornost pri knjižničarjih, arhitektih in bralcih ter ustvarja novo podobo kraja. Podobo, ki predstavlja odprtost in ustvarjalnost okolja, ki mu pripada. Celostno podobo knjižnice pa ustvarjamo ljudje: knjižničarji, financerji, arhitekti, obiskovalci, mediji. NOVI POSLOVILNI OBJEKT NA POKOPALIŠČU RESJE NA GROSUPLJEM Tomaž Rigler* Poslavljanje od umrlih že stoletja vzbuja pri ljudeh posebna občutja. Primerne ambientalnc ureditve in globoko duhovno obredje vzbujajo v trenutkih globoke žalosti in obupa optimizem, da mora iti življenje naprej. Ostaja pa spomin na odhajajočega in spomin na trenutke slovesa. Na kraj in čas. Dolga je pot do sedanjih ureditev na pokopališču Rcsje na Grosupljem. Pokopališče mestnega značaja se izgrajuje že od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Po sprejetju Odloka o prepovedi pokopavanja konce leta 1966 seje pokopališče izpred cerkve sv. Mihaela premaknilo na Resje, na prostor izkrčenega gozda in opuščenega glinokopa. Na pobudo tedanje občinske skupščine je Projektni biro Mačus Ljubljana iz Rožne doline leta 1964 izdelal načrte po idejah ing. Rudija Mačusa. V letih 1965 in 1966 seje vežica gradila in pozneje prenovljena še sedaj služi svojemu namenu. Grosuplje z okolico ohranja tradicionalen način poslovitvc od pokojnika, ki v svečanost v veliki večini vključuje tudi verske obrede. Ob dejstvu, da je pomanjkanje takšne infrastrukture oteževalo potek pogrebne svečanosti, so prebivalci Grosupljega izražali različne pobude za ureditev razmer. Na pobudo Krajevne skupnosti Grosuplje in ob podpori Občine Grosuplje, njenega občinskega sveta in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje seje leta 2004 pristopilo k opravilom za izgradnjo poslovilnega objekta. Imenovani odbor, ki mu je predsedoval tedanji direktor JKP Janez Skarlovnik, je pripravil strokovne arhitekturne in vsebinske smernice in vabljeni arhitekturni natečaj. Kot najboljša rešitev je bil izbran načrt Arhitekturnega biroja Blaž Jereb s.p. z Grosupljega. Občinski svet je sprejel spremembe ureditvenega načrta in s tem omogočil začetek upravnih postopkov in razpisnih aktivnosti. Projektna dokumentacija jc bila konec meseca julija 2006 izdelana, zato je lahko Upravna enota Grosuplje konec septembra že izdala gradbeno dovoljenje. Pojavnem razpisu za izgradnjo objekta je bil za izvajalca del izbran GPG d.d. iz Ljubljane. Pogodba za izvedbo del v vrednosti 750.000 EUR jc bila podpisana septembra 2006. Nadzor nad gradnjo je bil poverjen podjetju A.V. ZIDAN d.o.o. iz Komende. Super nadzor in vsa organizacijsko-tehnična opravila pri vodenju projekta je brezplačno izvajalo JKP Grosuplje. Zaradi razmeroma tople in suhe zime jc gradnja potekala nemoteno in po terminskem načrtu. Poslovilna dvorana z zvonikom - zunanjost. * Javno komunalno podjetje Grosuplje, direktor. Celoten kompleks sestavljata dve stavbi - večja, poslovilna dvorana, in manjša, ki služi kot tehnična podpora večji. Zasnova obeh objektov sloni na ortogonalnih linijah, ravnih strehah in izjemni transparenci sten v odprto krajino. Stene so armiranobetonske, tla v notranjosti in pokriti zunanjosti so iz naravnega rezanega kamna, vzhodna in del južne stene sta stekleni s kakovostnim okovjem za odprtje prostora. Veliko je bakrenih oblog, fasada je klasična, del fasadnih elementov zunanje ureditve je oblečen z naravnim rezanim kamnom. Tehnični pregled je bil opravljen 28. 3. 2007. Na njem je bilo ugotovljenih le nekaj pripomb, ki pa so bile že v kratkem času odpravljene, tako daje upravni organ 7. 5. 2007 izdal uporabno dovoljenje. Končna finančna vrednostjo presegla načrtovano le za nekaj odstotkov, kar lahko pripišemo natančnim načrtom in dobremu delu nadzornikov. Aprila 2007 je Arhitekturni biro Blaž Jereb s.p. pod vodstvom priznanih arhitektov zakoncev Blaža in Simone Jereb izdelal projekte za notranjo opremo poslovilne dvorane in tehničnih objektov. Za izvajalca je bilo izbrano Mizarstvo Marko Trunkelj, s.p. iz Znojil pri Muljavi, usklajevanja in strokovni nadzor je izvajal strokovnjak za zahtevno notranjo opremo Alojz Kastelic z Grosupljega. V opremo poslovilne dvorane in tehničnih prostorov sodijo lesene klopi z jekleno podkonstrukcijo, lesena severna stena, stekleni zastor vozička s krsto z medeninasto konstrukcijo, žarni katafalk s prostorom za odlikovanja in sliko, marmorna stena z medeninastim križem in nosilci praporov, govornica in oltar iz kamna in medeninaste konstrukcije, oltarna mizica in klopi, okrogel steber iz kamna, medenine in kaljenega matiranega stekla s tabernakljcm v jedru ter omare in sanitarni elementi. Zunanjost poleg skulpture večnega ognja, zvonika in vhodnih propilej krasi tudi kamniti kip Psalm 33 avtorja in kiparja doktorja Stipeta Miličiča s slovenskega Krasa. Postavljenje na zaključku osi načrtovanega, a še ne izvedenega žarnega zidu na vzhodni strani pokopališča. Zahtevnost notranje opreme se kaže v obilici materialov, iz katerih je sestavljena, ter arhitekturne zasnove stilskih detajlov. Prevladujeta kamen (bela žila iz Podpeči) in les (furnir belega javorja), vidni pasarski izdelki so iz medenine, zastor in del stebra sta iz kaljenega, delno ukrivljenega stekla, podkonstrukcija iz jeklenih profilov, sedala klopi pa iz podloženega žameta in umetnega usnja. Poslovilni objekt je namenjen civilnim in verskim pogrebnim slovesnostim. Omogoča prisotnost do 100 osebam v notranjosti in približno toliko tudi zunaj, v nadkritem delu objekta. Notranji in zunanji prostor se lahko v primeru večjega števila navzočih povežeta z odprtjem steklenih vrat. V sami poslovilni dvorani je izvedena notranja členitev na tri vsebinske sklope. Centralni sklop je namenjen postavitvi krste ali žare, vsebuje tudi poseben bel kamnit zid za postavitev praporov in zastav, verskih ali drugih znamenj, prostor za častne čete ali drugo spremstvo, prostor za pevce, orgle ali drugo glasbeno spremljavo. Obredni sklop predvideva postavitev govornice ter obredne oltarne opreme s klopmi in priročno mizico, tretji sklop pa je namenjen svojcem in pokojnikovim najbližjim, tam so namreč klopi s 50 sedeži in prostor za spremljanje pogrebne svečanosti. Pri zunanji ureditvi so upoštevane in izvedene smeri glavne dostopne in sprevodnih poti proti staremu in novemu delu pokopališča. Zgrajen je nov centralni vhod na pokopališče z vhodnimi propilejami s severne povezovalne ceste. V pomožnem objektu so sanitarije, prostor za operaterja ozvočenja in duhovnika z omarami za hrambo obredne opreme, prostor za čistila in toplotna postaja. Zgrajen je stolp - navček z manjšim bronastim zvonom in kamnit podstavek s simboličnim večnim ognjem. Z novim poslovilnim objektom in spremljajočo ureditvijo seje oblikoval enovit funkcionalni sklop z obstoječimi mrliškimi vežicami. Nivojske členitve so povezane s kamnitimi stopnicami in asfaltnimi podesti za invalide. Na zahodni strani so betonski oporni zidovi z. zazelenitvijo. Zunanjost je osvetljena s svetilkami sodobnega dizajna. Objekt je priključen na javno kanalizacijsko in vodovodno omrežje, električno omrežje ter plinsko postajo. V zelenici je vkopana petkubična plinska cisterna, ki omogoča ogrevanje novozgrajenih objektov, kot tudi obstoječih mrliških vežic. Poslovilni objektima urejeno tudi hlajenje in prezračevanje s klimatom. Notranjost in zunanjost sta opremljena z. ozvočenjem in opremo za video- in audiosnemanje svečanosti. Stavba je varovana z alarmno napravo in povezavo signala do interventne skupine službe za varovanje. Gradnjo poslovilnega objekta so financirali Občina Grosuplje v višini 60 %, KS Grosuplje v višini 30 % in Javno komunalno podjetje Grosuplje v višini 10 %. Po pogodbi z Občino Grosuplje in KS Grosuplje je Javno komunalno podjetje Grosuplje pod vodstvom Alojza Mchlcta vodilo investicijski inženiring. Končna investicijska vrednost je 994.361,00 EUR, od tega je vrednost projektne dokumentacije 57.013 EUR, gradbenih del 797.464,00 EUR in notranje opreme 139.883,00 EUR. Gradnja se je izvajala od oktobra 2006 do septembra 2007. Svečano odprtje je bilo 12. 10. 2007, ko je župan Janez Lcsjak predal ključe poslovilne dvorane direktorju JKP Tomažu Riglerju. Svečana govornika sta bila poleg župana tudi predsednik KS Grosuplje Anton Žitnik ter pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamnik, kije objekt tudi blagoslovil. O zgodovini pokopališč na Grosupljem je spregovoril Jakob MCiller. Ob tej priložnosti je Krajevna skupnost Grosuplje v znak zahvale za izjemni osebni prispevek Alojzu Kastclicu podelila spominsko fotografijo. Grosuplje je od nedavnega mesto. Vrhunsko oblikovane javne stavbe so mestotvorni objekti najvišje kakovosti. Mednje poleg mestne knjižnice v centru mesta zagotovo sodi tudi poslovilni objekt na pokopališču Resje z izjemno notranjo opremo poslovilne dvorane. Takšni objekti zagotavljajo širok svetovljanski duh in samozavest meščanskega prebivalstva. Nudijo ugodno ambitealnost in poduhovljcno uporabo. Pokopališče je ogledalo kraja. Z novo pridobitvijo ga Grosupeljčani ponosno pokažejo tudi tujim obiskovalcem. Obredni del poslovilne dvorane z oltarjem in govorniškim pultom. Pogled proti osrednjemu, obrednemu delu. Svečano odprtje, 12. 10. 2007, od leve: direktor JKP Tomaž Rigler, župan Janez Lesjak in predsednik KS Grosuplje Anton Žitnik. ODPRTJE VODOVODA POLŽEVSKA PLANOTA Tomaž Rigler Postoj, popotnik, odpočij se. Popij požirek in bolje se boš počutil! Ob tem ne pozabi poskrbeti za urejenost in čistočo tega lepega kraja. Narava ti bo hvaležna... in tudi voda... V poletnih mesecih leta 2007 je bila ob praznovanju 80. obletnice PGD Kriška vas pri turističnem znamenju nad Kriško vasjo manjša slovesnost ob odprtju vodovoda Polževska planota. Ob tej priložnosti je bil postavljen pitnik z javno izlivko in gornjim napisom. Gradnja vodovoda Polževo ima 50 let dolgo zgodovino. Sedaj že pokojni geometer Karel Erjavec je namreč tedaj izmeril in načrtoval vodovod iz zajetja v Dragi. Do realizacije projekta ni prišlo, leta 1988 pa je bil sklenjen dogovor o izgradnji dveh vrtin v Trsteniku kot pogoj ob širitvi vodovoda Stična. Sledile so faze gradnje vodovoda Polževo: leta 1994 in 1995 odsek Muljava-Oslica, leta 1997 odsek Oslica-črpalnica Mcvce, leta 2001 črpalnica Mevce in tlačni cevovod do vznožja Malih Vrhov ter gradnja vodovoda Trstcnik z dvema črpališčema, vodohranom prostornine 400 m1 v Malem Hudem in cevovodom do Ivančne Gorice, leta 2002 in 2003 primarno in sekundarno vodovodno omrežje od Malih Vrhov do Pristave nad Višnjo Goro, Mevc, Zavrtač, Nove vasi in Laškovca, leta 2003 do 2005 izgradnja vodohranov na Poljanah pri Velikih Vrheh in cerkvici sv. Duha skupne prostornine 200 m' in kot zadnja faza v letih 2006 in 2007 izgradnja oskrbovalnega omrežja na območju Kriške planote in Pristave. Vsega skupaj 29 km vodovodnih cevi, od tega na Polževski planoti slabih 19 km ter v skupni vrednosti 2.280.351 €. Dela so izvajala podjetja SCT, Gratcl, VGP Novo mesto in Komunalne gradnje z Grosupljega, ki so z izgradnjo zadnje faze v dolžini 4968 m in vrednostjo 513.247 € tudi zaključile dolgoletno gradnjo. Investitorja gradnje sta bila Občina Ivančna Gorica za pretežni del investicije m DARS za vodovode ob gradnji avtoceste na trasi od Višnje Gore do Ivančne Gorice. Nadzor nad gradnjo sta izvajala PUZ iz. Ljubljane in Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki je izvajalo tudi posle pooblaščenega investitorja. Vseskozi sta pri gradnji sodelovala tudi gradbena odbora pri krajevnih skupnostih Muljava in Višnja Gora. Vodovod Polževo oskrbuje s pitno vodo 12 naselij in zaselkov s 318 stanovanjskimi ali počitniškimi hišami. Ob odprtju je bilo na vodovod priključenih že 145 hiš. V postopku je bilo izdanih 421 odločb o odmeri komunalnega prispevka v skupnem znesku 406.146 €. Iz podatkov je razvidno, da izgradnje vodovoda in visokih obratovalnih stroškov brez solidarnosti ostalih občanov in enotnih cen vodarine, kijih izvajalec javne službe zagotavlja na celotnem območju občine Ivančna Gorica, prebivalci tega območja ne bi mogli zagotavljati. Zmogljivost vodovoda je tri litre in pol na sekundo, kar ob normalni porabi zadostuje za oskrbo vseh uporabnikov in gašenje požarov iz hidrantov, ki so nameščeni vzdolž celotne trase vodovoda. Ne zadošča pa za vse prepogosta polnjenja kapnic v nočnih urah mimo vodomera. Gradnjo vodovoda na Polževski planoti sta zaznamovali dve dejstvi. Za 19 kilometrov cevovoda je bilo potrebno pridobiti nekaj sto služnostnih pravic lastnikov zemljišč, kar dandanašnji velikokrat predstavlja nepremostljive ovire gradnje. In drugo dejstvo skoraj dvajset let je bilo potrebno z razumevanjem občinskih svetnikov zagotavljati finančna sredstva za gradnjo vodovoda. Vse to je bilo z vztrajnim in požrtvovalnim delom posameznikov, izvajalcev in uporabnikov vodovoda ob podpori in naklonjenosti širše javnosti zagotovljeno in izvedeno. Dela so končana, opravljeni so tehnični pregledi in pridobljeno je uporabno dovoljenje. S tem je življenju na Polževski planoti zagotovljen razvoj. Skromno znamenje žive vode bo na tem mestu spominjalo na čas zaključka gradnje vodovoda na Polževski planoti. PREDSTAVITEV IN ZGODOVINA PODJETJA AKRAPOVIČ Primož Jurman * Imperativi motorizma so: biti najboljši, najhitrejši, unikaten in nedosežen. To so bila tudi vodila Igorja Akrapoviča, ustanovitelja in lastnika znamke Akrapovič, ko je leta 1990 s peščico sodelavcev v mali delavnici ustanovil podjetje, ki je danes vodilno v svetu izpušnih sistemov. Drzno vizijo o primatu na področju izpušnih sistemov, tako neznačilno za slovensko skromnost, je realiziral s svojo tehnično genialnostjo. Izkušnje, ki si jih je kot tekmovalec pridobil na dirkalnih stezah, je oplemenitil z vrhunskim tehničnim znanjem in željo po popolnosti. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila čas tveganja, zorenja in potrditve uspeha takrat že uveljavljenega podjetja. Izkušnje, pridobljene v ekstremnih razmerah motorističnega športa, se zrcalijo v visoko kvalitetnih izpušnih sistemih, ki jih je podjetje Akrapovič ponudilo vse bolj zahtevnemu motorističnemu trgu. Odličnost znamke je potrjevalo tudi dejstvo, da so konec devetdesetih vse japonske ekipe v svetovnem prvenstvu Superbikc zaupale prav izpušnim sistemom iz Ivančnc Gorice. Prelom tisočletja je bil prelomen tudi za podjetje, ki se je širilo, postajalo vse bolj prepoznavno tudi v globalnem okviru in dokončno postalo referenčno ime za kvaliteten izpušni sistem. Ubrana perjanica naslovov svetovnih prvakov v različnih kategorijah motorističnega športa ga postavlja na vodilno mesto v svetu. Z dokazano kvaliteto in osvojitvijo številnih naslovov v motorističnem športu se odprejo nova obzorja na drugih segmentih, kjer brnijo štiritaktni motorji z notranjim izgorevanjem. Vstop v najprestižnejšo zvrst motorističnega športa, v MotoGP pomeni za podjetje iz Ivančne Gorice novo spodbudo, saj je MotoGP sam vrh motorističnega športa. Njegova konica. Zahtevna in ozka kot britev. Kjer se na unikatnih motorjih, draguljih motoristične tehnike, na stezah merijo le najhitrejši. Ti napredno tehnično znanje razvoju predanih Akrapovičevih inženirjev prelivajo v uspehe. Izzivov v podjetju Akrapovič ne manjka. Naslednji, ki ga vidi več kot 400 zaposlenih v Ivančni Gorici in v Kamniku pod Krimom, je vezan na svet avtomobilov. V motorizmu dosežen zenit jih spodbuja, da se tam obdržijo, hkrati pa se za motivacijo dokažejo tudi v novih tržnih nišah. Rezultati na stezah v desetletju in pol so dokaz kvalitete. V podjetju Akrapovič imajo strast in ogenj v srcu ter uresničljivo vizijo v glavi. Imajo znanje. S tehničnimi rešitvami so v ozkem krogu najboljših tudi ali pa prav zaradi vlaganja v znanje in neprestan razvoj. Menijo, da le predanost delu in nenehno iskanje tehnološke popolnosti rojeva prvake. A ti brez vrhunske opreme in materiala ne zmagujejo. In prav Akrapovičevi izpušni sistemi so izbor prvakov zadnjih nekaj let. * Vodja stikov z javnostjo. G-M&rvl d.o.o. GROSUPLJE, PROIZVODNJA IN MARKETING Peter Tevž* G-M&M je v svoji 15-lctni zgodovini prehodil zelo slikovito pot uspešnega zasebnega podjetja, ki je po ustanovitvi v letu 1993 izvedlo prvi večji uspešen MBO (management buy-out) v Sloveniji. Če si malo osvežimo spomin polpretekle zgodovine, se spomnimo, da sta I. 1973 ameriško podjetje Black&Deckcr in tedanje slovensko podjetje Tehno-Impex podpisala pogodbo o skupnem vlaganju (joint venture agreement), posledica cesarje bila ustanovitev podjetja Black&Dccker Jugoslavija p.o., ki seje ob osamosvojitvi Slovenije preimenovalo v Black&Decker Slovenija p.o. inje funkcioniralo do prenehanja veljavnosti pogodbe o skupnem vlaganju v letu 1993. Teh dvajset let dobrega in uspešnega dela na celotnem jugoslovanskem trguje blagovno znamko Black&Deckcr povzdignilo na prvo mesto med proizvajalci električnega ročnega orodja, zato tudi razpad trga, ko je podjetje čez noč izgubilo 2/3 prihodkov, ni omajal njegovega tržnega položaja. Z vztrajnim delom, predvsem pa z neprekinjenimi poslovnimi odnosi s trgi nekdanje Jugoslavije nam je uspelo ohraniti dober izhodiščni položaj za novo rast. V letu 1997 smo ustanovili prvo podjetje v tujini, v Skopju. Danes ima G-M&M, kije v procesu koncentracije lastništva ta proces zaključil v letu 2004, podjetja v Skopju, Zagrebu in Beogradu, predstavništvo v Sarajevu ter močne servisne zbirne centre v vseh večjih mestih na T. (T - Teritorij -označuje trge novonastalih držav na področju bivše Jugoslavije, razen Slovenije). Predvsem z uvedbo izredno kvalitetnih in tehnično-tehnološko najbolje razvitih profesionalnih proizvodov blagovne znamke DcVValt s posebnim poudarkom na baterijskem programu in kladivih ter z izjemno uspešnimi in zelo raznovrstnimi in oblikovno atraktivnimi Black&Decker-jevimi izdelki se G-M&M uvršča na prvo mesto med proizvajalci in ponudniki električnega ročnega orodja - tako za široko potrošnjo kot profesionalno uporabo na našem celotnem trgu. To potrjuje, da so ti trgi zelo primerljivi s trgi drugih razvitih držav, kjer je Black&Deckcr kot vodilni, globalni proizvajalec električnega ročnega orodja trajno največji. Načrti za prihodnost so smeli. V letu 2008 se selimo v nove poslovne prostore v Zagrebu, odprli bomo specializirano trgovino s servisom, enako smo v fazi nakupa novih poslovnih prostorov v Beogradu, kjer bomo tudi odprli specializirano trgovino s servisom. Ta koncept, ki ga že 10 let izvajamo v Skopju, daje dobre rezultate, od nas pa bo zahteval seveda še več in še boljše delo. G-M&M je v svoji strategiji diverzifikacijc aktivnosti že v letu 1999 kupil 24-% delež tovarne papirja Radeče papir d.d. skupaj s hčerinskim podjetjem Muflon, v letih 2000 in 2002 zaokrožil lastništvo ter v nadaljnjem obdobju s postopnim nakupom delnic dosegel 90-% mejo lastništva delnic, kije omogočila zaokrožitev lastništva G-M&M-ja na 100 % delnic sistema Radeče papir. Skupina G-M&M tako zaposluje 530 delavcev, ima letni promet 75 mio EUR in med gospodarskimi družbami po prodaji v Sloveniji zavzema 74. mesto. * Direktor podjetja. Narejeno z ljubeznijo Miran Hribar* V Pekarni Grosuplje smo v zadnjih dveh letih uspešno izpolnjevali našo vizijo: v očeh odjemalcev in potrošnikov postati najboljša pekarna v Sloveniji, pri čemer je merilo naše uspešnosti zadovoljstvo kupcev. Tržna raziskava, izvedena v letu 2007, je pokazala, daje Pekarna Grosuplje najbolj prepoznavna pekarna v Sloveniji, kiji kupci pripisujejo kruh najboljšega okusa in lastnosti. Gibanja v slovenski maloprodaji odražajo dejstvo, da največji delež kupcev še vedno kupuje kruh v velikih trgovskih centrih, kjer opravlja tako tedenske kot dnevne nakupe. V sektorju trgovina se konkurenčnost stopnjuje, krepijo se zlasti tuje trgovske verige, ki so številčno vstopile na slovenski trg. Blagovna skupina kruh in pekovsko pecivo postaja vse bolj izpostavljena ter ena od konkurenčnih prednosti trgovcev, kiji pripisujejo večji pomen kot v preteklosti. Slovenske pekarne dvigujejo svoje tekmovalne sposobnosti. Večje pekarne so prerasle lokalne okvire, vstopile v mednarodne trgovske verige. Ponovno seje začela krepiti tudi ponudba malih pekarn v mestnih in krajevnih središčih. Da bi še naprej zagotavljali kakovostne izdelke, nenehno vlagamo v našo tehnologijo in predvsem v znanje. Skrbimo, da delo poteka v skladu s standardom kakovosti ISO 9001:2000 in sistemom HACCAP za varnost živil. Zaposleni v Pekarni Grosuplje imajo bogato znanje, ki ga dopolnjujemo z različnimi izobraževanji in usposabljanji. Čeprav so bila v letu 2006 sredstva za investicije omejena, je prišlo do pomembnih tehnoloških pridobitev. Ena od njih je začetek obratovanja tehnologije za zamrzovanje izdelkov iz testa, ki omogoča proizvodnjo kakovostnejših izdelkov, namenjenih predvsem izvozu. Druga je prva slovenska manjša linija za izdelavo kruha iz zelo mehkega testa, ki omogoča vrhunsko kakovost in oblikovanje posebne ponudbe izdelkov. Uspešnost našega dela vsakodnevno potrjujejo pohvale kupcev in različne raziskave. Da bi dosegali zadovoljstvo kupcev, pa moramo najprej poskrbeti za zadovoljstvo zaposlenih, saj so le tako lahko naši izdelki narejeni z ljubeznijo. Zaposlene spodbujamo in motiviramo z ustreznim nagrajevanjem in izobraževanjem, nudimo jim možnost za poklicni in osebni razvoj. Veliko skrb seveda posvečamo zagotavljanju mirnega in varnega delovnega okolja. Število zaposlenih se iz leta v leto veča. Poslovno leto 2006 smo zaključili z zadovoljstvom, saj smo kljub zunanjim dejavnikom uspeli zadržati visoko raven poslovne uspešnosti, kar nas uvršča med najuspešnejša podjetja v panogi. Prodali smo skupno 16.172 ton kruha, pekovskega peciva in ostalih izdelkov. Manjši upad je posledica dejstva, da poraba kruha v zadnjih letih v Sloveniji nasploh upada. Tržni delež smo povečali na 12,6 odstotkov. Ponudba Pekarne Grosuplje je zajemala 119 vrst kruha in peciva v 456 različicah. Z novo upravo Poslovnega sistema Mercator je v letu 2006 prišlo do spremembe v razvojni strategiji Skupine Mercator. Za Pekarno Grosuplje sta bili posebno pomembni ustavitev aktivnosti, ki so se začele za izgradnjo sodobnega proizvodnega obrata, in ponovna prevetritev srednjeročnih načrtov. V Poslovnem sistemu Mercator so se odločili, da bodo Pekarno Grosuplje popolnoma integriral v svoj sistem. Tako bo naša pekarna postala Mercatorjeva konkurenčna prednost. V letu 2007 smo svoje strateške cilje oblikovali predvsem v luči te razvojne prelomnice. Pomemben dogodek seje zgodil tudi v septembru, koje nadzorni svet Pekarne Grosuplje na njegovo željo razrešil Štefana Plankarja, dolgoletnega direktorja Pekarne Grosuplje. Na mesto novega direktorja je bil imenovan Miran Hribar. V letu 2006 smo razvili nove izdelke za naše kupce: moj pirin kruhek, francoski rogljiček z marmelado, polbele drobtine, fine bele drobtine in rezano belo štruco. Razširili smo tudi skupino pakiranih pekovskih izdelkov in na trg dali štiri nove rezane kruhe pod znamko »rezine svežega kruha«. Skupaj s poslovnimi partnerji smo razvili še koruzno štručko, koruzno baguctto. kruh s krompirjem, * Direktor družbe. samostanski kruh in ciabattka. Pripravili smo tudi nov izdelek parkeljna za Miklavžev dan, ki sta mu sledila Valentinovo srce in velikonočni zajček. V sodelovanju z Mercatorjem smo v letu 2007 razvili nov hlebec - krajcar. Njegova posebnost je, da prihaja na police šc svež večkrat na dan. S krajcarjem smo uspešno odgovorili na potrebo po zniževanju vračil kruha iz. trgovin. Javna razprava o vračilih kruha je zaznamovala jesen tega leta. Na njihovem zniževanju smo v Pekarni Grosuplje v sodelovanju s trgovci sistematično delali že dobro leto in pol, kar seje odrazilo v zelo uspešnem upadu vračil. Najpomembnejša dejavnika zmanjševanja ostankov kruha na trgovskih policah sta peka kruha na prodajnem mestu, kjer je Pekarna Grosuplje v zadnjem razvojnem obdobju opravila pionirsko delo na slovenskem trgu, ter večkrat dnevna dostava svežih hlebcev. V letu 2006 in 2007 smo veliko pozornost namenili tudi prostoru, v katerem živimo in ustvarjamo, saj čutimo močno povezanost našega uspeha z uspehom posameznikov in skupin v našem okolju. Zato smo že več let pokrovitelji športa (SVIŠ Ivančna Gorica; teniški, košarkarski, nogometni, balinarski in kolesarski klub) in kulture (Vokalni kvartet Stična, Pevski zbor Šentvid, Tabor pevskih zborov Šentvid, kiparski simpozij »Grosuplje, mesto kipov« in Mestna knjižnica Grosuplje). Odzvali smo se tudi na potrebe prebivalcev Železnikov, ki jih je septembra 2007 prizadelo hudo neurje. Z januarjem 2008 stopamo v novo poglavje našega razvoja in postajamo Mercatorjeva pekarna. Ohranjali bomo našo navezanost na tradicijo, skrb za zaposlene in okolje (tako družbeno kot naravno), predvsem pa bodo vsi naši izdelki še naprej narejeni z ljubeznijo. ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST TRUBARJEVA KRSTNA CERKEV - ŠKOCJAN PRI TURJAKU Edo Skulj* Primož Trubarje bil rojen na Rašici, kot je sam večkrat zapisal, krščen pa je bil v župnijski cerkvi sv. Kancijana, kamor sta vas Rašica in podružnica sv. Jerneja spadala. Še danes imajo krstni kamen samo župnijske cerkve. Medtem ko na Rašici ni sledu o Trubarjevi rojstni hiši - današnje poslopje je pač samo spominski muzej, - pa je ohranjena Trubarjeva krstna cerkev znotraj sedanje stavbe sv. Kancijana. Leta 2006 je Kulturno društvo Škocjan pod vodstvom Jožefa Marolta postavilo pred škocjansko cerkev Trubarjev spomenik, ki ga sestavljata dve plošči. Na prvi so podatki v zvezi s Primožem Trubarjem in protestanti, na drugi pa je zgodovina cerkvene stavbe v njenih poglavitnih postajah: 1508 - PRIMOŽ TRUBAR KRŠČEN 1006- ROMANSKACERKEV V TEJ CERKVI 1150- BENEFICIAT PRI CERKVI »KRANJEC IZ KACIJANSKE 1260 - OGLEJSKI PATRIARH FARE« (VALENTIN VODNIK) USTANOVI ŽUPNIJO PRVE NAUKE DOBIL OD PATRONATSKE PRAVICE ŠKOCJANSKEGA ŽUPNIKA DOBIJO TURJAŠKI GROFJE 1575 -PISNO OMENJEN PRVI UČITELJ 1280- BOLTEŽAR TURJAŠKI PRVI ZNANI ŽUPNIK 1579 - NASTOPI DIAKON ANDREJ SAVINEC 1487- GOTSKA CERKEV 1585 - 1589 JURIJ DALMATIN UPRAVLJA ŽUPNIJO 1753- BAROČNA CERKEV 1816 - ZASILNA ŠOLA 1856 - REDNA ŠOLA 1907- SEDANJA CERKEV 1. Romanska cerkev Župnik Janez Jereb - kronist škocjanske fare - je zapisal, daje pri podiranju starega ostrešja našel na nekem tramu številko 1006 in sklepal, da bi bila to letnica zidanja prve cerkve. Čeprav je letnica zelo vprašljiva, jo je iz spoštovanja Kulturno društvo prevzelo in tako postavilo omenjeni spomenik ob tisočletnici tega dogodka. Vsekakor je zanesljivo, daje daleč pred uradno ustanovitjo župnije morala stati cerkev, pri kateri je bil leta 1150 ustanovljen beneficiat, to pomeni, daje v Škocjanu stalno bival dušni pastir, ki je bil odgovoren pražupniku v Cerknici. Glede na obdobje lahko trdimo, da je bila zidana v romanskem slogu. Leta 1260 je oglejski patriarh Gregorio de Montelongo ustanovil župnijo sv. Kancijana pri Turjaku. Verjetno ni slučaj, daje bila istega leta 1260 ustanovljena župnija Dobrepolje, ki je spadala po Ortenburžane. Gotovo je šlo za neko vrsto tekmovanja med Turjačani in Ortenburžani. Listina žal ni ohranjena, jo pa navaja Janez VV. Valvasor inje letnica danes splošno sprejeta. Vsekakor jo je moral Valvasor videti. Zgodovinar tudi navaja, da je bil Boltežar Turjaški prvi znani župnik. * Župnik v Škocjanu, dr. sc. (muzikolog). Valvasor navaja tudi natis listine, po kateri papež Urban V. 7 februarja 1363, v prvem letu svojega papeževanja v Avignonu, naklanja odpustke župnijski cerkvi sv. Kancijana pri Turjaku. Turjačani kot patroni oziroma pokrovitelji so imeli mdr. pravico biti pokopani v župnijski cerkvi. Zato Valvasor omenja: »V tej cerkvi je še veliko nagrobnih napisov turjaških gospodov, ki ležijo tukaj pokopani« Ker nagrobnih napisov ni več, je bila leta 2007 na prehodu v levo stransko kapelo vzidana plošča z imeni tistih turjaških (takrat še) vitezov, ki so bili po zanesljivi Preinfalkovi knjigi o Turjačanih gotovo pokopani pri Sv. Kancijanu. Kot pendant je bila hkrati na prehodu v desno stransko ladjo vzidana druga plošča, ki spominja, daje bil v njej krščen Primož Trubar. Obe plošči sta iz belega kamna z napisoma v zlatih verzalkah: V TEJ CERKVI SO BILI POKOPANI NASLEDNJI TURJAŠKI VITEZI: VOLKER 1455 JANEZ 1466 SHOLASTIKA 1466 GOTFRIED 1478 ZOFIJA 1488 HERKUL 1488 JUNO 1489 V TEJ CERKVI JE BIL 9. JUNIJA 1508 KRŠČEN PRIMOŽ TRUBAR PANKRAC 1494 2. Gotska cerkev Ravno zadnji pokopani vitez Pankrac, kije prevzel grad po smrti očeta Engelharda leta 1466, je spremenil podobo cerkve, čeprav ni povsem jasno, ali jo je samo obnovil ali povečal. Vsekakor so bili leta 1487 posvečeni kar trije oltarji. Ivan Komelj trdi, daje iz tega obdobja gotska apsida, ki je v sedanji cerkvi kot stranska ladja. Jasno spoznavna je osmerokotna apsida, rebra na stropu, sklepnik s turjaškim turom, gotsko okno s krogovičjem pa jc bilo pozneje zazidano. Izhajajoč iz oblike apside, si lahko predstavljamo, kakšna je bila gotska cerkev. Bila je prilično majhna, čeprav je imela tri oltarje, jasno pa jc, daje bila usmerjena točneje proti vzhodu, kar je bilo takrat kar strogo pravilo. Čez 21 let jc bil v tej gotski cerkvi krščen Primož Trubar. Krstil gaje župnik Janez Krek (1507-1532) (ali njegov neznani kaplan), od katerega jc Trubar dobil prve nauke, kot zadeto pove spominska plošča. Ko seje župnik Janez Krek leta 1532 odpovedal župniji, je Trajan Turjaški predlagal za župnika Martina Ve-rianta, ki gaje potrdil patriarh Marino Grimani. Obe listini - Turjaškega in patriarhova, - najstarejši ohranjeni v zvezi z župnijo, hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. To cerkev je opisal Janez VV. Valvasor, ko v Slavi piše: »Tukajšnja župnijska cerkev je posvečena svetim mučencem Kanciju, Kancijanu in njunima tovarišema. Ima pet oltarjev: 1. sv. Kancijana, 2. Naše ljube Gospe, 3. sv. Andreja, 4. sv. Roka in sv. Boštjana in 5. bratovščine sv. Rešnjega telesa.« 3. Baročna cerkev Cerkev je ohranila gotsko obleko nekako 200 let, dokler se ni mogla več upirati baročnemu vplivu. Medtem seje spremenila cerkvenopravna ureditev. Iz oglejskega patriarhata sta nastali dve nadškofiji: Gorica za nemški in Videm za furlanski del. Iz arhivskega gradiva goriške nadškofije je razvidno, da je že prvi goriški škof Karel Mihael Attcms 9. septembra 1753 v Škocjanu pri Turjaku posvetil novo cerkev. Brez obotavljanja lahko sklepamo, daje bila zgrajena nova cerkev ali vsaj do te mere povečana ali dozidana, daje potrebovala posvetitev, in to v baročnem slogu, kot je narekoval čas, čeprav je na zunanji strani prezbiterija šc vedno vidna osmerokotna apsida. Od te cerkve so ostale apsida in stranski kapeli, saj je Janez Jereb leta 1907 v bistvu le podaljšal glavno ladjo. To jc bilo za časa župnika Mateja Megušarja (1750-1767). Njegov naslednik Andrej Bohinc (1767-1803) je mdr. dal postaviti nove orgle, ki so imele šest registrov (kopel 8', flauto 4', principal 4', oktav 2', superoktav 1' in mixtur), orgelska omara pa je imela letnico 1772. Ta letnica je zelo verjetno povezana z Janezom J. Eislom, kije istega leta 1772 postavil 6-registrski pozitiv v romarsko cerkev sv. Križa na Jurjevici, deset let prej, leta 1762 pa je naredil prav tako 6-rcgistrski pozitiv za župnijsko cerkev v Velikih Laščah, ki je zdaj na podružnici v Dvorski vasi. Vsi trije orgelski pozitivi imajo enako dispozicijo. Na pročelju stare cerkve je župnik imel nagrobno ploščo z besedilom, ki se v prevodu glasu: »Popotnik tiho se ustavi ob tem nagrobniku. Tukaj počivajo svete kosti častitega gospoda Andreja Bohinca, zvestega pastirja, očeta revežev, človekoljuba, potrpežljivega župnika skoz. 35 let. Zagledal je luč sveta 30. novembra 1733 v Železnikih inje umrl v svoji župniji tukaj 6. januarja 1803. Spomenik je dala postaviti njegova ljubeča in neutolažjiva sestra.« Preden so leta 1907 podrli sprednji zid stare cerkve, so skušali ploščo rešiti, vendar se je zdrobila. Leta 1837, pod župnikom Janezom Albrehtom (1826-1851), je cerkev dobila novo fasado in portal na dveh kamnitih stebrih. Fasado je naredil Jakob Zevnik iz Velikih Lipljcn. Leta 1834 in 1839 sta nove hrastove klopi naredila Matija Pečnik in Jakob Stare tudi iz Velikih Lipljcnih. Te klopi so še vedno v cerkvi. Leta 1841 je cerkev dobila nov križev pot, ki gaje po Andreju Herrleinu naslikal Jožef Ehgartner v Ljubljani. Tojcjanzenistični križev pot, ki ima 14 postaj vzetih iz evangelija. Nekatere podobe so zelo lepe, npr. Jezus na Oljski gori. Barve so prav dobro ohranjene. Križev polje zdaj v podružnici Matere Božje na Železnici. Leta 1829 je župnik naročil nove orgle. Kdo jih je naredil, žal, ne vemo. Glede na letnico in zemljepisno lego jih lahko povežemo z ljubljanskim orglarjem Janezom Kunatom, ki je naredil orgle za Bloke (1825, 1/12), Cerknico (1825, 2/18) in Velike Lašče (1828, 1/10). Župnik Anton Čibašek (1852-1879) je naročil veliki oltar, izdelal pa gaje kipar Gotzel leta 1874. Prejšnjega je podaril osolniški podružnici. Iz napisa na hrbtu oltarja je razvidno, daje stari oltar naredil mojster Jože Kušlan s pomočnikom Luko Urbasom iz Cerknice leta 1833. Oltarje stal samo 41 let. Leta 1874 sta ga Janez Šuštar in Janez Žnidaršič popravila in prestavila v cerkev sv. Jakoba na Mali Osolnik. Za velikim oltarjem je napis, ki pove, daje župnik Čibašek sam plačal novi oltar: »L. 1874 9. avg. pod častitim gospodom župnikom Antonom Čibašekam na svoje stroške napravljen oltar, izdelal Avguštin Gotzel podobar in zlatar v Ljubljani. Pomagači Franc Brccelnik in Jakob Grum.« Župnik Čibašek je pri ljubljanskem kiparju Gotzlu za 500 goldinarjev naročil dva velikanska stranska oltarja za obe kapeli. Temnozclena barva naslikanega marmorja in kričeča višnjeva barva sta oblivale nerodne planke. Dalje tudi napraviti nove zvonove: 1. Veliki zvon: C, napis: »Gospod Anton Čibašek bli dušni so pastir, ko zapel sem čast Bogu in vernim mir.« Št. 45 vlil Albert Samassa Ljubljana 1867. Podobe: sv. Kancijan, Jezus na križu, Marija in sv. Janez. 2. Srednji zvon: št. 104 op. Albert Samassa Labaci 1868, sv. Janez Ncpomuk. 3. Mali zvon: št. 103 Albert Samassa, 1868, sv. Florijan. Srednji zvon, ki ga je vlil Samassa, faranom ni bil všeč, ker ni imel pravega glasu, župniku Čibašku pa je bil všeč. Sneli so srednji zvon in Jože Koprivcc iz Malih Lipljcn gaje peljal v Ljubljano, kjer gaje Samassa prelil in naredil novega za pol centa lažjega, daje zvon lepše pel. Sprva Samassa ni bil zadovoljen, pa je okrajni glavar Wurzbach pomagal, da so Škocjanci dobili pravico. Leta 1862 je župnik Čibašek dal orgle temeljito popraviti. Ostala sta le kopel in flavta in cinaste piščali. Pa tudi cinastih piščali je bilo mnogo dodelanih. Kvint in bas sta bila čisto na novo postavljena. Orgle so imele do leta 1862 okrajšano klaviaturo. Omara je bila tako napravljena, daje organist videl med piščali k oltarju. Andrej F. Malahovski, orglarski mojster v Ljubljani, je obljubil napraviti v or-glah štiri registre več, poleg novih oziroma popravljenih dosedanjih registrov. Napravil je pa samo tri, bordona pa ne. Mislil je opehariti župnika Antona Čibaška, ki se na petje in orglanjc ni prav nič razumel. Župnik Čibašek je vendarle spoznal prevaro in mojstru Malahovskcmu 80 fl. odtrgal od dogovorjene plače. Malahovski je šel k turjaškemu oskrbniku Sotlarju pomoči prosit zaradi prikrajšanega plačila, pa ni nič opravil. Register salicional je bil narejen leta 1869. »V orglah so sami cvički,« je rekla muzikalična kuharica Čibaškova. Kuharica je pela bolj na lahko in ni mogla svojega glasu »pripasati« k orglam. Zato je prosila gospoda, naj da napravili še en bolj nežen register. V Škocjan sta prišla Janez Jclarčič iz Hrenovic, kije bil pomočnik pri Malahovskem, pa gaje odpustil, in Mehlc. Napravila sta, kakor je župnik Čibašek želel, »prav en lep register salicional«. 4. Sedanja cerkev a) Opis stare cerkve Janez Jereb je v župnijski kroniki staro cerkev takole opisal: »Dolga 15.80 m, široka 7.90 m, zunanji zid visok 5.80 m. v cerkvi in kapelicah prostora 134 m2. Pred cerkvenimi vrati sta stala dva stebra, nad njima obok. Ta prizidek je dal delati župnik Albreht, da niso botri, ki so h krstu prinesli, stali na dežju. Na podbojih cerkvenih vrat je bila letnica 1675. Stopimo v cerkev! Na desni strani stoji v zidu kropilni kamen, na levi strani nad klopmi pod korom zid doli zoleknen, kar je znamenje, da peljejo od zunanje strani stopnice na kor. Najbolj ti v oči bodeta dva črna stebra, ki nosita kor. Eden mnogo debelejši kot drugi. Eden bolj k steni zarinjen, drugi stoji bolj ob sredini cerkve. Nič simetrije! Kakor dva črna zamorca štrlita iznad klopi. Stebra sta domače kamnoseško delo. Svod (kolona) nad prezbiterijem je zarinjen proti desni strani v nepravilnem polkrogu. Veliki oltar nima obhajilne mize. K oltarju vodijo spredaj tri stopnice, od strani dve. Oltarna miza se šibi. Okna v prezbiteriju so nepravilno razstavljena. Okno nad zakristijo se odpira, da vidijo zvonarji k oltarju. Ob strani, kjer je zdaj oltar Matere Božje, stoji oltar sv. Andreja s podobo Srca Marijinega. Na levi strani, kjer je zdaj prižnica, oltar Brezmadežne s podobo Srca Jezusovega. Poleg oltarja Matere Božje je prižnica. Razdalja od prižnice do kora je le 2,5 m. Poleg prižnice v levi kapeli je oltar sv. Janeza, grdo tesarsko delo brez vrednosti. Na vrhu je podoba Svete Trojice. Tron je poslikan z ultramarino višnjevo lepilno barvo. Sv. Janez Nepomuk je oblečen v star talar in umazan koretelj. Tron zakriva slaba podoba istega svetnika. V kapeli pod oknom stoji spovednica. Moški so se pripravljali na spoved za oltarjem. Nasproti spovednice je podoba sv. Jožefa, lepo delo. Nasproti te kapele stoji kapela sv. Ane, ki pa ni simetrična s kapelo sv. Janeza. Za tem oltarjem je shramba za Božji grob. Poleg oltarja je stara gotska kapelica s krstnim kamnom in misijonskim križem. Cerkveni tlak je večinoma rdeča, razhojena opeka raznih oblik. Med stolmi je kamniti tlak. Stene cerkvene so rumene, zidki beli, obok višnjev. Obok je iz slame in ometa ter malo grušta iz lat, daje vse na sebi držalo. Kor je kakor en sklednik majhen. V zakristiji je gnila omara. Ob oknu klop za dva sedeža. Taka je bila stara cerkev. Pozimi mrzla kot ledenica. Po celih 14 dni je bil notri sneg in led. Ko sem šel prvič gledat škocjansko faro, in sem videl to revno, revno hišo Božjo, sem sklenil: za Škocjan ne bom prosil; pa je bila volja Božja tako, da sem vendarle prišel semkaj za župnika.« h) Priprave za novo cerkev V Škocjanu so že leta 1891 mislili cerkev popraviti. Načrte je izdelal c. kr. stavbni adjunkt Alojzij Muck. Ti načrti so bili izdelani 23. marca 1891. Čez šest let je bila konkurenčna obravnava. 27. oktobra 1897 in 24. novembra 1897 je glavarstvo v Ljubljani poslalo odlok, kako naj sc zida po Muckovcm načrtu: 1) Pri zvoniku: nov strešni stol, stopnice, zvonik se poviša za 60 cm. Stroškov bo 1265 gld, od katerih odpade na tlako (ročno in vozno delo) 92 fl 77 x. 2) Shramba za mašne plašče se ima ob kapeli sv. Janeza zidati na novo = 500 fl, od katerih sc računa 120 fl na ročna in vozna dela. 3) Cerkev se mora razširiti po načrtih še leta 1891 - stroški 6241 gl 41 x, od katerih odpade na ročno in vozno delo 1335 gl. K vsemu temu delu prispeva patron les za strešni stol, za stene in pod zvonice. Ostali stroški se imajo pokriti iz nabranega denarja 1250 fl, ki so v rokah župana v Lipi jenih, in s prispevki faranov. Farani imajo vozna dela in dela za material opraviti, potem pa za stavbo z doklado k neposrednim davkom prispevati in v ta namen prihodnje leto potom županstva 25 % in nadalje po potrebi doklado skleniti in pobirati. Županstvo Lipljenc jc poslalo načrte starinoslovcu Konradu Črnologarju v Šmarje v pregled. Ta je odpisal županstvu: »Usojam se vrniti načrte, katere ste mi 31. januarja 1898 poslali. Črtcže sem kopiral... Opozarjati moram, da sc gotski svod z. rebri pri krstnem kamnu ohrani ncizprcmcnjcn, da se napisna plošča z grbom Aucrspergov pri miru pusti... Oni kameniti štok zraven velikega oltarja jc tudi ohraniti itd. 12. februarja 1898.« Načrte iz leta 1891 je župnik Jereb nesel na ordinariat. Umetniška komisija je načrte 17. decembra 1906 pregledala in odobrila s pripombo, »naj sc obok bolj zaokroži, da izgine prelomljena črta oboka in podpore, ker premalo zaokroženi obok potlači vso stavbo«. Župnik Jereb je 24. februarja 1907 poslal prošnjo za konkurenčno obravnavo. Prosili so cesarja Franca Jožefa za pomoč pri zidanju cerkve. Prejeli so 200 K. Tudi na Hočevarjevo v Krškem so poslali prošnjo za cerkev. V aprilu 1907 je Hočevarjeva poslala za cerkev 1000 K z željo, da bi še veliko darov nabral. Župnik Jereb je pisal tudi škocjanskim izseljencem v Ameriki, in sicer okoli 20 prošenj. Iz Amerike je prejel 2411 K 21 h. Zidanje nove cerkve Na binkoštni ponedeljek, 20. maja 1907, ob 10. so jemali slovo od cerkve in oltarjev. Popoldne so razdrli štiri stranske oltarje, orgle, prižnico in kor, klopi so odstranili iz cerkve. Opeka seje pobrala s strehe. V treh urah je bilo delo opravljeno. Ljudstva je bilo mnogo. Prezbiterij so tesarji pregradili. V torek po binkoštih, 21. maja 1907, je domača soseska razdrla cerkveni zid in oboke. Cerkvene oboke so krog in krog odkopali. Zidovje je padlo na cerkveni tlak, kije bil pokrit z deskami, in se tako zakadilo, kakor da bi kdo apno gasil. Najdlje je kljuboval zid pri vhodu. Možje so nesli na kor velik tram, ga privezali na obeh koncih z vrvmi, te potegnili skozi okna in kakih 40 možje rukalo za vrvi na ukaz. Zid seje začel tresti, omahovati in, ko seje kakih 50-krat »rukalo«, je padel z velikanskim truščem. Gost oblak prahu je zagrnil može in župnika, ki so se zopet prikazali, ko seje prah polegel. Ko so zidali novo cerkveno ladjo, so na binkoštni ponedeljek, 20. maja 1907, popoldne odstranili orgle in jih spravili v kaplaniji. 6. oktobra 1907 popoldne so se orgle vrnile iz kaplanije v cerkev. Orgle je popravljal mojster Rebolj z Vrhnike. Blagoslov ogelnika Dne 16. junija 1907 je bil blagoslov ogelnika. Nekdo iz Javorja je dal dopis v Domoljuba: »V nedeljo 16. junija je bil za našo faro lep in pomenljiv dan. Domači župnik Janez Jereb so blagoslovili ogclni kamen za novo župno cerkev. Pred blagoslovom so nam razložili zgodovino fare in cerkve, ki je v mnogem oziru zanimiva itd. Z zanimanjem smo poslušali, kako obsežna je bila nekoč naša fara in kako močno seje skrčila do danes vsled ustanovitve več samostojnih župnij. Pozornost ljudstva so posebno vzbudile besede gospoda župnika o lutrovski veri in njenih duhovnih, ki so en čas pastirovali v naši fari itd. Izginil je protestantizem in nastopili so zopet katoliški duhovniki in vršili svoj poklic v tej cerkvi stoletje za stoletjem do današnjih dni. Bili smo zelo ginjeni in marsikateremu je zaigrala v očeh solza tihe radosti, ko smo zadnjikrat jemali slovo od že podrte cerkve. In prosili Boga blagoslova pri zidanju novega svetišča, zakaj prazno je delo brez sreče z nebes. Gospodu župniku pa kličemo: Le pogumno naprej! Res je obilo truda in skrbi, posebno ker jc fara majhna, ali Bog bo omečil radodarna srca, ki bodo darovala veselih rok, da mu čimprej zgradimo prostorno in lepo svetišče.« Ogclnik jc vzidan na levi strani velikih vrat v višini 1.5 m. Bilo je mnogo ljudstva, tudi iz Šentjurija in Turjaka. Kraj, kjer sc je vzidal ogclnik, je bil okrašen z. zastavami. Pergamentni papir, na katerem je vpisana cerkvena zgodovina (ki pa ni točno sestavljena), je župnik Jereb dal v stekleno posodico, okrašeno s podobicami sv. Jožefa, sv. Antona, Jezusovega Srca in podobico Marije. V posodico je dal denar: eno krono in nekaj drobiža. Ker ni imel več denarja, je dodal svetinjico Matere Božje. Zidar Ronko in Valentin Croatto sta ogclnik precej zazidala. Najprej je župnik Jereb udaril s kladivom po ogclniku, rekoč: »Vse v večjo čast Božjo!«, potem so šc nekateri drugi to storili. Koje bil ogclnik vložen, so zvonovi zapeli in zadonela je lepa pesem Marija, skoz življenje, voditi srečno znaš. Topovi so zagrmeli: kamniti in leseni. Lesen top je bil lijak, skozi katerega seje pri mali odprtini s puško streljalo (na Tičnici). Streljal je Aleš Šmuc iz Malih Lipljen. Kamniti top je šest col globoko zvrtana luknja v kamen, namazana z oljem. Notri sc dene smodnik in vžigalna vrvica. Pri teh havbicah je bil za kanonirja Anton Podlogar iz Starega apna. Po blagoslovu ogelnika je bila slovesna maša. Blagoslovitev nove cerkve Žclimcljski župnik in slovenski pisatelj Fran S. Finžgar jc napisal poročilo o blagoslovitvi, kije izšlo 15. novembra 1907 v Slovencu. Med drugim je napisal: »Nova cerkev v Škocjanu pri Turjaku [...j Človek ostrmi, ko pride v Škocjan. Leta 1906, dne 27. oktobra, ni bilo ne kamenčka ne vinarja ne odbora za stavbo ničesar. Leta 1907 istega dne pa je bila že blagoslovljena velika nova cerkev. Od stare je ostal samo stolp in prezbiterij. Ko smo čuli pred letom o načrtih sedanjega župnika Jereba, nismo mogli verjeti, da izvrši v nekaj mesecih to veliko delo. Toda izkazalo se je: Pogum velja pogum in zaupanje na vrle župljanc, ki niso brez vzroka ponosni, da imajo starejšo faro od Ljubljanske škofije. Župnik Jereb je ob tej stavbi dokazal, kaj velja izkušnja. Zidal je pred par leti novo cerkev pri Sv. Vidu nad Cerknico in šola tam je rodila tukaj bogati sad. Pod vodstvom velespretnega inženirja Jakschcta seje posrečilo, da seje k staremu prezbiteriju priklopila ladja z dvema kapelama v podobi križa tako harmonično, kakor bi bila delana stavba celotno iznova. Cerkev ima umetna okna podjetje Kollmann kar naj bi pač imela vsaka vsaj nova cerkev. Ne stane mnogo več, dviga pa neprecenljivo lepoto notranjščine in napravi cerkev, zares cerkev, prostor ločen od sveta in določen za pogovor z Bogom. Svod je zidan po moniew sistemu iz cementa in železa. Posebno lep je kor, podprt z. dvema stebroma in okrašen s krasno balustrado iz. belih stebričkov. Nekaj posebnega je v cerkvi čudovita akustika. Do zadnjega kotička se čuje govor, kakor bi se pogovarjal v sobi. Vseskozi zasluži pohvale inje vreden, da se mu izroča tako delo, zidarski mojster Ronko ml iz Cerknice, ki je že zgradil tretjo farno cerkev. To so lastnosti, ki ga najbolje priporočajo vsakomur, ki bi nameraval veliko stavbo. Toda pravici na ljubo moramo izpovedati še naslednje: Vsi ti gospodje župnik, inženir in zidarski mojster - ne bi bili zgradili cerkve, da ni bilo vrlih Škocjancev in njenega patrona grofa Leona Turjaškega. Ta poslednji, poznan vsled darežljivosti do vseh cerkev, koder jc patron, ni storil samo, kar je stroga dolžnost patronova, daroval jc prostovoljno ves les za ostrešje in poodranje, kar je pri današnji lesni draginji velikanske vrednosti. Čast mu torej in dokaz, da posebna ljubezen slavnih Turjačanov do škocjanske cerkve ni še izumrla v tem slovitem rodu. Naj bo uverjen visokorodni dobrotnik, da Škocjanci ne bodo nikdar pozabili te dobrotljivosti in da je ne pozabi tudi - Bog. Druga orjaška sila pri gradnji cerkve so pa bili farani sami. Dokazali so, kako vredni in vrli potomci so nekdanjih globokovernih Škocjancev, ki se kakor skala v največjem viharju ne ganejo od zastave svete cerkve. Kdo šteje ure, dneve, tedne, ko so delali od otroka do starčka za cerkev? Kdo pozna vse kaplje potu, ki so kanile na kamen in ga blagoslovile, predno je bil še vzidan v cerkev? In zakaj ves trud, zakaj to požrtvovalno delo? Zato, ker kot vrli sinovi cerkve lahko sedaj rečejo s ponosom: To je delo naših rok, to je resnično naša cerkev! To je spomenik naše vere, sprejete od očetov, podedovane od pradedov, spomenik, ki naj še v poznih stoletjih govori vnukom: Stojte trdni v veri, zvesti svojemu Bogu, kakor mi! Čast jim! K sklepu naj omenjamo, daje cerkev blagoslovil dne 27. oktobra ob obilni asistenci sosednjih duhovnikov ribniški dekan gospod Dolinar, ki jc s prisrčnim govorom na kratko opisal gradbo cerkve in iskreno poprosil milodarov navzoče poslušalce, ki so privreli od vseh krajev. Besede so našle odmev v srcih, darovanega je bilo 500 K. Izredno je pa dvignilo slavnost krasno petje. Stara jc škocjanska fara, toda gotovo še ni doživela orkestralne maše. Iz Ribnice je prišel na pomoč res umetnik na orgle organist Sicherl, ki je vodil pevski zbor, profesor glasbe Vojtch Hybašek je pa dirigiral orkester, katerega je pripeljal iz Ljubljane. Bil je zares umetniški užitek, ki nam jc dvigal duše k Bogu na dan blagoslovljenja škocjanske cerkve.« Cerkvena oprema Novo spovednico je leta 1908 delal mizar Matjaž 29 dni v kaplaniji. Dne 24. maja 1908 je bila blagoslovljena nova prižnica v farni cerkvi. Načrte jc naredil prof. Miss iz Ljubljane. Prižnico je izdelal kipar Valentin Šubic v Poljanah nad Škofjo Loko za 810 kron. Dne 9. avgusta 1908 je bil blagoslovljen obnovljen veliki oltar, ki gaje prenovil Valentin Šubic, kipar v Poljanah nad Škofjo Loko za 810 kron. Marca 1909 so postavili v cerkev nekaj novih klopi. Mizarsko in tesarsko delo pri klopeh jc stalo 949 K 75 h. Klopi je naredil mizar Matjaž iz Ločnika. Leta 1911 je bil na vrsti veliki luster. Na velikonočno nedeljo zjutraj jc bil prvič prižgan. Izdelal gaje pasar Ivan Kregar v Ljubljani. Njegovi monterji so luster sestavljali od velikega petka od devete ure zvečer do velike sobote do osmih zjutraj. Dne 14. aprila 1912 je začel slikar Božič iz Ljubljane slikati cerkev, 2. junija 1912 pa je bilo slikanje cerkve gotovo. Delo je trajalo mesec in pol. Sedanje orgle so bile postavljene leta 1966 in blagoslovljene 5. maja, koje v Škocjanu župnikoval Ivan Mramor. Orgle so prišle iz Pcrtoče, kako pa pove dopis odondotnega župnika: »Prejšnje orgle je leta 1951 izdelal Franc Jenko, 30. decembra 1951 pa jih je blagoslovil domači župnik Štefan Tratnjek. V novi cerkvi (povečani!) takšne ne bi ustrezale, zato so bile vrnjene mojstru. Ta jih je vzel v račun za nove orgle. Odslužene orgle so potem bile postavljene v župnijski cerkvi Škocjan pri Turjaku.« Za časa župnika Mramorja sta bila obnovljena oltar in luster. Ob stoletnici je cerkev dobila novo fasado. Literatura Hofler J., Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupnija Cerknica, v: AES 29, Ljubljana, 2004, 125-191. Jereb J., Kako sem zidal škocjansko cerkev, Škocjan pri Turjaku, 2007. Jereb J., Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku, Škocjan pri Turjaku, 2006. Komclj [,, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana, 1973. Marolt J., Janez Jereb : vrli Janez iz Škoejana pri Turjaku, Škocjan, 2004. Preinfalk M., Auerspergi - Po sledeh mogočnega tura, Ljubljana, 2005. Skubic A., Zgodovina Ribnice in Ribniške pokrajine, Buenos Aircs, 1976. Škulj E. , Jerebova kroniku župnije Škocijan pri Turjaku, v: AES 29. Ljubljana. 2007. Škulj E., Kronika župnije Turjak, v: AES 28, Ljubljana, 2006. Valvasor J. W., Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach - Nurnberg, 1689. SPOMINSKO OBELEŽJE OB 500. OBLETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA IN 1000. OBLETNICI ROMANSKE CERKVE V ŠKOCJANU Jožef Marolt* VERSKO SREDIŠČE Škocjan je bil versko središče mogočnega gospostva Turjaških (Auerspcrgov) in njihovih podložnikov. Kraj ima zato dolgo, burno, zanimivo ter zlasti bogato zgodovino. Bilje že zgodaj naseljen, v njegovi bližini so odkrili halštatske gomile. Starinoslovee Jernej Pcčnik iz vasi Cesta v Dobrepoljski dolini je izkopaval in odkrival arheološko dediščino tudi v širši okoliei Škocjana. Grobišča so bila odkrita na Sloki Gori, v obeh Lipljenih in Ločnikih, na njivah Zdravščka, ki so oddaljene približno 200 m od cerkve, pa je Pcčnik odkril pogansko pokopališče. Vse to priča, da so se tu prednamci zelo zgodaj naselili. Župnija Škocjan pri Turjaku je bila na ozemlju oglejskega patriarha ustanovljena žc davnega leta 1260. Tega leta so Turjaški na podlagi darilne listine patriarha Gregorja na novoustanovljeni župniji pridobili patronatske pravice. Prvi župnik je bil Baltazar Turjaški, ki naj bi bil nezakonski sin Hcrbarda Turjaškega in tudi kancler oglejskega patriarha. Bencficiat ob cerkvi je bil že leta 1150. Kamnita letnica 1006, ki sojo ob podiranju stare cerkve leta 1907 našli nad srednjim gotskim oltarjem, po mnenju kronista in župnika Janeza Jereba z gotovostjo potrjuje, daje bila tu že tega davnega leta romanska cerkev. Od prvotnega svetišča je v sedanji cerkvi ohranjena gotska kapelica. To naj bi leta 1006 povečali in postavili poleg nje prezbiterij. Tako je zapisal Janez Jereb na več mestih v župnijski kroniki. Običajno so naši predniki zidali cerkvice po hribih in gričih, ki jih še danes občudujemo kot del naše kulturne dediščine, le v ljubkem Škocjanu stoji cerkev na dnu z gozdovi in hribi ovenčane globeli, oddaljene dva kilometra od slavnega gradu Turjaka. Poraja se vprašanje, zakaj so Turjaški izbrali tak kraj za sedež fare. V Jerebovi kroniki je zapisana legenda o nastanku cerkve, ki je po svoji vsebini enaka, kot ugotavlja dr. Boris Kuhar v knjigi »Odmirajoči stari svet vasi«, pripovedkam o nastanku nad trideset cerkva na Slovenskem. Govori, da je bil nekega dne v davnih časih turjaški grof na lovu v škocjanskih gozdovih, ki so bili težko prehodni in polni divjadi. Ni našel poti domov. Bil je izgubljen v goščavi in v temni noči seje zaobljubil Bogu, da bo na tem mestu zgradil veliko cerkev, čc bo preživel noč in se rešil iz gozda. Komaj jc spregovoril svojo zaobljubo, je priskakljal k njemu zajec. Grof mu je sledil in zajec gaje privcdcl na plan, daje zagledal luč turjaškega gradu. Grofje izpolnil obljubo in kmalu jc na mestu, kjerje bil rešen, zgradil cerkev. Ta legenda ne vzdrži resne presoje. Leopold Sever v knjigi »Iskal sem prednamce« ugotavlja, da seže nastanek svetišča globlje v našo preteklost: na mestu sedanje cerkve naj bi že prednamci častili poganskega boga vode, imenovanega šajnato Trimožje. V času pokristjanjevanja jc bila navada, da so zidali cerkve v kraju, kjer so se običajno zbirali ljudje. V bližini cerkve ob potoku Zdravšček so še danes vidni sledovi treh nekdanjih bajerjev, ki naj bi v poganskih časih rabili za obredno očiščevanje, kasneje so v njih vse do leta 1840 gojili ribe in rake. Škocjan je dobil svoje ime po farnem patronu sv. Kancijanu. Navadno so cerkve, zidane ob vodah in močvirjih, posvečene temu oglejskemu svetniku. Nekdaj vode tu ni manjkalo, ob zakrasovanju pa so ponikle in preusmerile površinski tok. Po Valvasorju jc ob cerkvi v Škocjanu stal mlin. Župnijo upravljajo skoraj 40 let protestantski duhovniki V dobi reformacije so izročili Turjaški grofje župnijo protestantom. Plemeniti Turjačani so bili tedaj na Kranjskem znani zaščitniki in vneti zagovorniki protestantizma. V cesarstvu so bili cenjeni * Škocjan 21, 1311 Turjak, univ. dipl. ing. vitezi bojevniki in poveljniki krščanskih vojska proti pogostim turškim vpadom. Protestantizmu so bili zelo naklonjeni tudi kranjski deželni stanovi z njihovim takratnim deželnim glavarjem Hcrbardom Turjaškim na čelu, ki je bil goreč pristaš reformacije. Zato jc od leta 1564. dalje nastavljal v Škocjanu samo protestantske duhovnike oz. predikante, ki so opravljali bogoslužje v slovenskem jeziku, v gradu Turjak pa je obnovil staro kapelo, ki se še danes imenuje Dalmatinova kapela. S Škocjanom sta iz reformacijske dobe v zvezi dve listini, in sicer iz leta 1597 in!598. V prvi listini nadvojvoda Ferdinad, deželni knez, pravi, da nima namena vzeti Turjačanom patronatske pravice nad škocjansko cerkvijo, vendar zahteva, da naj po zgledu svojih prednikov umestijo v župniji katoliškega duhovnika. Ukaz je poslal 23. aprila in ponovno 19. avgusta 1597. Vse zahteve so bile brezuspešne Nato je deželni knez odločno posegel v zadeve škocjanske župnije in naslednje leto tja poslal deželnoknežjo komisijo. Ta jc prišla v Škocjan 12. maja 1598. Komisijo so sestavljali: ljubljanski škof Tomaž Hren, stiski opat Lovrenc in deželni vicedom Rabata. Komisarji so iz cerkve odstranili oba predikanta ki sta prepevala luteranske pesmi, nakar je škof, ker ni bilo nobenega navzočega iz oglejskega patriarhata, kamor je župnija sicer spadala, ustoličil katoliškega župnika Andreja Piscatorja (Ribiča) Prcdikant Znojilšek je nekaj časa na gradu Turjak še krščeval in delil zakramente. Po ukazu nadvojvoda Ferdinanda je 6. septembra 1598 prišel deželni sodnik s 100 strelci pred turjaški grad, da izvrši ukaz o izgonu Znojilška. Znojilška so klicali v Ljubljano k deželnemu glavarju, on pa se jc skrival v turjaškem gradu in nato skupaj s Felicijanom Trubarjem v Črctcžu pri Mokronogu. Bil je izgnan iz nadvojvodovih dežel in je kasneje moral bežati. Tako je bila župnija Škocjan formalno rekatolizirana. Nasprotja med Turjačani, župnikom in deželnim knezom pa so se nadaljevala še v začetek 17. stoletja. Vrata protestantske kapele v turjaškem gradu so se zapirala in se leta 1625 dokončno zaprla, ko seje spreobrnil še zadnji Turjačan. V navedenem obdobju so bile z. župnijo povezane naslednje znamenite osebnosti: Primož Trubar (1508-1586) Primož Trubarje bil rojen v vasi Rašica, ki je spadala vse do leta 1907 skupaj s podružnico sv. Jerneja v starodavno škocjansko faro. Slovencem je dal prvi knjigi Catechismus in Abecedarium, ki sta izšli ob koncu 1550 leta. Štejemo ga za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in prvega pisatelja. Prvo učenostjo dobil od škocjanskega župnika Jerneja Kreka. Jožko Humar v svoji knjigi: »Primož Trubar rodoljub ilirski« piše: »Škocjanski župnik je pri verskem pouku spoznal, da ima Primož bistro in odprto glavo. Morda mu jc pokazal tudi kake latinske bukve, iz katerih jc deček kmalu začel črkovati in brati. Župnik je cerkvenemu ključarju Mihi tedaj vsekakor namignil, daje njegov Primožek zmožen za kaj več kot za mlinarja.« Oče Primoža Trubarja Miha je bil podložnik Turjačanov. S pomočjo škocjanskega župnika in ob soglasju Turjaškega grofa Trojana je sina leta 1520 poslal na Reko, da bi pridobil izobrazbo, ki je bila potrebna za opravljanje duhovniškega poklica. Valentin Vodnik ga v svojih spisih imenuje »Krajnec iz kacijanske fare«. V škocjanski cerkvi je bil krščen domnevno po 9. juniju 1508, ko se obhaja god sv. Primoža in Felicijana. Jurij Dalmatin (1547-1589) Župnija v Škocjanu je bila od leta 1580 brez župnika. Zanjo se jc potegoval katoliški duhovnik Andrej Piscator, toda grof Turjaški je zaprosil deželne stanove za uglednega predikanta Jurija Dalmatina. V obrazložitvi jc poudaril, da škocjanski župnik ne deluje samo za grad in podložnike, temveč tudi za okoliška gospostva. Stanovi so dali pristanek, da Dalmatin prevzame v Škocjanu službo župnika. Župnijo je upravljal v letih 1585 do 1589. Na župniji je obdržal diakona Andreja Savinca, ki mu je bil pomagal pri prevajanju sv. pisma. V kapeli v turjaškem gradu jc opravljal bogoslužje. Zaradi preganjanja protestantov so grofje nad vhodom v kapelo »zazidali« skriven prostorček, kjer naj bi Dalmatin prevajal in prevedel Biblijo. Iz. tega prostora jc bil na prosto napeljan poseben rov za pobeg v sili. V drugi svetovni vojni je bil grad porušen. Zanimivo je, daje Dalmatinova kapela ostala v celoti ohranjena inje na ogled številnim turistom ter šolski mladini. Okrašena jc s čudovitimi srednjeveškimi freskami in grbi, med katerimi se enak nahaja tudi v škocjanski cerkvi. Župnik Jereb ga jc leta 1907 našel ob podiranju cerkve. Njegov odlitek v bronu krasi spominsko obeležje starodavnega Škocjana. Dalmatin je dal Slovencem dragocen dar, na katerega smo upravičeno ponosni. Prevedel je v naš jezik sv. pismo, ki se v naslovu glasi: »Biblia, tuje vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta«, ki je izšla z letnico 1584. S tem smo se Slovenci uvrstili v sam vrh kulturnih narodov, ki so imeli v svojem jeziku že prevedeno knjigo vseh knjig. Po ljudskem izročilu naj bi grofje Dalmatina za prevod Biblije nagradili s kobilo. Ljudje so mu zato dali vzdevek Kobila. V škocjanski farni kroniki jc zabeležena drugačna razlaga navedenega poimenovanja, kije očitno šc dolgo živo burila domišljijo preprostih ljudi. Takole je zapisano:«Jurij je imel enkral pridigo pri sv. Ahcu. Turjaška grofica, ki jc bila lulcranlka, mu jc rekla: »Daj ti pridigati na Gori. Če mi boš povšeči pridigo naredil, ti bom dala kobilo, ki sama poklckuje, ko se zajaha.« Jurij je šel k sv. Ahcu in prav povšeči takole grofici pridigal: »Če bi bilo tukaj eno veliko drevo, bi se moralo mnogokrat s sekiro zamahniti, da bi to drevo podrl. Pa če bi vsa drevesa na svetu skupaj zrasla, bi bilo to eno samo velikansko drevo, in če bi vse sekire skupaj sestavil, bi bila to ena velikanska sekira in bi to drevo sekala, pa bi ga ne mogla posekati.« Tako jc Jurij v prispodobi opisal moč Lutrove vere. Grofici je pridiga ugajala. Dala mu jc kobilo in ljudje so ga poimenovali Jurij Kobila.« Ta zgodba se jc ohranila iz roda v rod in avtor tega zapisa seje šc spominja iz pripovedovanja svojega očeta, čeprav zgodovinarji trdijo, da v resnici ne gre za Dalmatina, ampak za drugo osebo z imenom Jurij. Andrej Savinec (ok. 1550-?) Primož Trubarje Andreja Savinca 1572 priporočal kranjskim deželnim stanovom kot dobrega cerkvenega služabnika in literata. Toda šelc leta 1579 je dobil službo v domovini, in sicer kot diakon in pridigar v Škocjanu. Pomagal je Dalmatinu pri prevajanju Biblije zlasti tako, daje pregledoval in prepisoval na čisto posamezne pole. Imel je krasno pisavo, kar je bilo v tistih časih tudi pomembno. Bil je član revizijske komisije za pregled Dalmatinove Biblije. Leta 1595 je priredil za tisk Trubarjevo Hišno postilo in ji napisal predgovor. V zaključku predgovora je navedel: »Pisanu per Sankt Kocjanu raven Turjaka na ta dan tih dvejuh bratov S. Primoža inu Felicijana v tem lejtu po Kristusovem rojstvu 1595. Vaš brat inu prijatelj v Kristusu - Andrej Savinec, cerkovni služabnik tamistu.« Šola V času protestantizma jc pri župniji obstajala tudi šola, da bi sc lahko otroci naučili branja knjig, ki 80 jih napisali protestantski pisci v domačem jeziku. S tem so udejanjili Trubarjevo navodilo: »Vsaka fara imej svojega šulmojslra /.../ da te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati.« Delovanje šole ni raziskano. Vincenc Rajšp v prispevku »Protircformacija na Kranjskem na primeru župnije Škocjan pri Turjaku« navaja: »Ohranilo sc jc nekaj pisem, ki pričajo o težkih materialnih razmerah učiteljev. Leta 1575 je zaprosila za pomoč vdova Lucija, žena mežnarja, ki je pred kratkim umrl. Ta je otroke vzgajal, učil pisanja, branja in petja. O hudih materialnih stiskah piše Se istega leta njegov naslednik. Iz časa koje bil za predikanta Jurij Dalmatin, se položaj učitelja ni nič izboljšal. Ohranjeni sla dve pismi učitelja Janža Dachsa, ki gaje sprejel v službo Jurij Dalmatin. V pismih toži, da nc dobiva redne plače, ki mu jc bila obljubljena. Ko je nastopil službo, mu je turjaški upravitelj posodil dva mernika pšenice in tri mernike ajde. Auersperga prosi, da mu to zaradi revščine podari. Obenem prosi, da dobi plačo 24 goldinarjev iz rok deželnega upravitelja Turna, kot jo je prejemal v Kranju in kol mu jo jc obljubil tudi Dalmatin, ko ga je povabil v Škocjan. Pisal je deželnemu oskrbniku, ker, kot toži, od Jurija Dalmatina nc dobi nobenega odgovora in tudi sicer ne ve, kam naj se obrne in kje naj išče svoje plačilo. V hudih materialnih stiskah je bil leta 1589 učitelj Matija Lavrič, ki je bil še bolan in je prosil za pomoč dva do tri mernike žita, ki jih bo vrnil. Podpisal seje kot sehulmeister.« Sledi protestantizma in rekatolizacije župnije so se v spominu ljudi ohranila do današnjih dni. Tako starši dolgo niso smeli dati otrokom ime Primož, ker je bilo tako ime »krivovercu« Trubarju. Kraj je imel v 16. stoletju šolo, danes je ukinjena. Časi se spreminjajo. Spominsko obeležje Skupina krajanov je v Škocjanu v letu 1996 osnovala projekt »STATI inu OBSTATI« za ponudbo naravnih danosti in obuditev zamrlih dejavnosti. Med drugo svetovno vojno sta bila v Škocjanu požgana župnišče in šola. Obnovljena je bila samo šola, ki je bila leta 1970. ukinjena in od tega leta dalje je bila zgradba šole prazna. Prepuščena je bila zobu časa, da opravi svoje. Ker ni bilo programa dejavnosti, bi se to lahko tudi zgodilo. O nekoč slavnem, starodavnem Škocjanu nc bi bilo sledu. Kaj lahko store ljubitelji kraja sami, je bilo vprašanje, vredno razmisleka. V kraju delujeta poleg krajevne skupnosti še kulturno in gasilsko društvo. Organizacijski odbor projekta smo zato sestavili iz dela voljnih ljudi, kot so: Jožef Krašovec, predsednik krajevne skupnosti, Andrej Adamič, predsednik kulturnega društva, Martin Tomažin, predsednik gasilskega društva, vodja projekta pajc postal Jožef Marolt. Že v naslednjem letu so organizatorji v počastitev Primoža Trubarja X. junija 1997 pripravili prvo kulturno prireditev pod skupnim naslovom »STATI inu OBSTATI«, ki je postala tradicionalna. Na ta dan ima krajevna skupnost tudi svoj krajevni praznik. Da bi se zadeve premaknile z mrtve točke, je 7. julija 2000 dal Jožef Marolt pisno pobudo za ureditev krajevnega centra Škocjan. Predlog je naslovil na krajevno skupnost in župnijski urad Škocjan. Krajevna skupnost jc pobudo sprejela in jo posredovala občini, župnijski urad Škocjan pri Turjaku pajc 10. novembra. 2000 dal soglasje o nameravani ureditvi okolice cerkve, pokopališča in poslovilnega objekta. Sledili so razgovori na občini. Župan Janez Lesjak se jc s predlogom strinjal in nas spodbudil, da delo nadaljujemo. Že na peti prireditvi 10. junija 2001 je bila v zgradbi šole odprta stalna razstava »Včeraj v Škocjanskih hribih«, ki jo je zasnoval raziskovalec ljudske kulture etnolog dr. Boris Kuhar. V ta namen je krajevna skupnost Škocjan skupaj z občino Grosuplje že delno obnovila zgradbo šole, da jo reši propada. Obnova bo končana za 500-letnico rojstva Primoža Trubarja v juniju 2008. Pritličje zgradbe jc namenjeno za potrebe krajanov, v zgornjih prostorih pa občina ureja stanovanja. Ob otvoritvi razstave je Kulturno društvo Škocjan junija 2001 izdalo priložnostno brošurico s pobudo o postavitvi spominskih obeležij znamenitim župljanom, ki so bili v fari rojeni ali so tu ustvarjali. Namen tega je, da bi zanamci vedeli, cenili in spoštovali dela naših prednikov. Gremo v Evropo. Vse vidimo drugje lepo. Premalo, tudi zaradi nepoznavanja, pa cenimo domače ljudi in domača dela in znanja. Pobuda je bila dana v pravem trenutku, ker sc je v tem času načrtovala ureditev okolice poslovilnega objekta med pokopališčem in cerkvijo, ki jc primerna za postavitev prvih spominskih obeležij v predvidenem spominskem parku. To je bil začetek realizacije zamisli, ki jo lahko zanamci nadaljujejo, saj časovno ni vezana. Leta 2002 je krajevna skupnost ob otvoritvi poslovilne hiše postavila skulpturo akademskega kiparja Staneta Jarma »Kristus« in knjigo Trubarja z njegovimi besedami: »Pred Bugam smo vsi glih«. Vsa navedena organizacijska dela je uspešno opravil Jožef Krašovec. Leta 2003 je Kulturno društvo Škocjan obnovilo in prestavilo s pokopališča v nastajajoči spominski park spomenik Janezu Jerebu, kronistu in kulturnemu buditelju, ki jc sicer pokopan na Kopanju. Približujejo sc okrogle obletnice, pomembne za kraj in vse Slovence. To jc 1000-lctnica omembe romanske cerkve v Škocjanu in 500-lctnica rojstva Primoža Trubarja. Prvo idejo za postavitev skupnega spominskega obeležja sta dala Jožef Krašovec in Jožef Marolt. Od ideje do realizacije jc običajno dolga pot. Ker je bilo časa malo, denarja še manj, smo iskali bližnjice. Na razpisu občine Grosuplje za ohranitev kulturne dediščine smo v ta namen dobili 90.000 tolarjev (375 evrov). Kvas je bil dan. Začeli smo iskati strokovnjaka, da idejo oblikuje in spravi na papir. Za idejne načrte smo zaprosili arhitektko Ireno Didck Pregel, ki nam je izdelala dve varianti. Po njeni osnovni zamisli naj spominsko obeležje služi obiskovalcem, da lahko na klopci, ki stoji v sredini obeležja, v miru posedijo, preberejo napise o krajevni zgodovini in si ogledajo kraj. Za predlagano ureditev smo bili navdušeni, ker pomeni hkrati zametek krajevnega središča. Sama lokacija pod vaško lipo jc izbrana tako, da nudi obiskovalcem čudovit pogled na podružnično cerkev na Železnici in na Kamniške Alpe. Na podlagi pridobljenih mnenj župana Janeza Lcsjaka, pristojnih občinskih služb in župnika Aniona Prijatelja jc bila soglasno sprejeta zahtevnejša varianta. Arhitektka jc izdelala detajle za to varianto. Spominsko obeležje stoji v krogu nizkega obzidja s klopmi ob notranji strani in mizico v sredini. Sledilo je iskanje izvajalca in materialov. Arhitektka je predvidela izdelavo okroglega zidu iz posebne opeke rdeče barve. Skupaj smo si ogledali novo cerkev v Podutiku, kije grajena s tako opeko. Obiskali smo trgovca v Novi Gorici, ki je cerkvi dobavil gradbeni material. Opeko, ki smo jo želeli (rahlo zakrivljeno), proizvaja italijanski podjetnik, vendar le po naročilu. Zato je cena visoka in rok dobave negotov. Domači gradbeni izvajalci so imeli z. opeko na prostem slabe izkušnje in niso hoteli prevzeti tveganja. Predlagali so nam domači kamen, kije veliko cenejši, bolj zanesljiv in preizkušen. Arhitektka se s predvideno spremembo ni strinjala in sc je odpovedala avtorstvu. K sodelovanju v projektu smo povabili Staneta Jarma, akad. kiparja. Izdelal je portret Primoža Trubarja in skice dveh napisnih plošč. Prva je posvečena 1000-letnici romanske cerkve v Škocjanu, druga pa 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in delovanju protestantskih piscev. Kamnite plošče je izdelal kamnosek Petar Jovandarič, ostala dela iz kamna pa Primec s.p., oba z Grosupljega. Gradbena dela je prevzel podjetnik Stane Kordiš z Grosupljega, ki jc ob tem času urejal okolico škocjanske poslovilne hiše in jc takoj izkopal temelje. Pri izkopu jc naletel na obzidje starega pokopališča. Spominsko obeležje je bilo postavljeno 2006 in 23. 9. jc bilo svečano odkritje plošče, posvečene 1000-letnici romanske cerkve v Škocjanu. Ploščo sta odkrila Andrej Adamič in Jožef Krašovec, blagoslovil pa jo jc župnik dr. Eido Škulj. Po nagovoru župana občine Grosuplje Janeza Lcsjaka jc kratko poročilo o poteku gradnje podal Jožef Marolt, kije poudaril, da ima obeležje sporočilo in nosi spomin, ki obuja tudi že odsotne ljudi, in upajmo, da bo govorilo tudi zanamcem. Postavljeno jc na mestu, kjer je zbrana velika mera zdravilnih namenov, molitev in obredov, ki so očistila tla, na katerih stoji, zato upamo, da bomo na tej klopci občutili energijo, ki nam bo dala moč. Sledil jc kulturni program, v katerem so sodelovali: Trubarjeva konjenica pod vodstvom Antona Kraljica, Štefan Zrnec, ki je zaigral Primoža Trubarja, Martin Tomažin pa Toneta Krivonogo, kvartet Zvon, skupina pritrkovalcev in recitatorska skupina kulturnega društva. Prireditev jc povezovala Ana Gregorič. V letu 2008 praznujemo 500-lctnico rojstva Primoža Trubarja. Županje že 18. 2 2007 imenoval poseben odbor za organizacijo proslav. Odboru predseduje Jožef Marolt, člani so: Andrej Adamič, Jelka Kogovšck, dr. Boris Kuhar, Jožef Intihar, Jožef Krašovec in Simona Zore Ramovš. Odkritje spominskega obeležja Primožu Trubarju in protestantskim piscem v Škocjanu bo tudi v državnem merilu pomemben del proslave v Trubarjevem letu. V Škocjanu bo organizirano tudi ekumensko bogoslužje, ki ga bosta vodila nadškof Alojzij Uran in evangeličanski škof Geza Erniša. Kulturno društvo Škocjan bo v počastitev obletnice izdalo zbornik, v katerem sodeluje 12 priznanih strokovnih piscev. Organizirane bodo številne druge prireditve v raznih krajih in tradicionalna prireditev Stati inu obstati. V župnijski cerkvi sta bili že novembra 2007 s soglasjem pristojne spomeniške službe postavljeni dve tabli, ki pričata o Trubarju in v cerkvi pokopanih vitezih Turjaških. Do obletnice bo v cerkvi obnovljena gotska kapela, ki jo bo financiralo Ministrstvo za kulturo. V zgradbi šole bomo razširili etnografsko zbirko. Albin Rogelj - Bine bo v njej razstavljal slike in karikature. Umetnik je bil kot srednješolec Umetnostne šole v Ljubljani udeležence etnografske ekipe dr. Orla. kije daljnega leta 1948. raziskovala v Škocjanu. Za zaključek Korenin se ne da kupiti, kjer soje tudi bogastvo. Treba seje potruditi, da se pokažejo. Naše delo je poplačano s priznanjem obiskovalcev. V jeseni je Škocjan obiskalo prvih 10 avtobusov šolske mladine. Škocjan je vključen v program ogledov Trubarjevih krajev. Snujemo projekt poti po Trubarjevi fari, ki bo vključeval organizirane oglede naših znamenitosti, kulturne dediščine in etnografsko zbirko. Naj se uresniči rek: »Zapisana misel je kot seme v vetru«. Viri in literatura Škulj, Edo: Jerebova kronika župnije Škocjan pri Turjaku, Acta Ecclcsiastica Slovcniac, št. 29, 2007. Rajšp, Vinccnc: Protireformacija na Kranjskem na primeru župnije Škocjan pri Turjaku, Bogoslovni vestnik 52 (1992), št. 1-2. Sever, Leopold: Iskal sem prednamec, samozaložba, Grosuplje, 2003. Marolt, Jožef: Vrli Janez iz Škocjana Janez Jereb, Kulturno društvo Škocjan, 2004. ivm-i>tmo*T»u»A« "K« V TU CEHVI MoIiNrr iz iaCIMNSicf. „1 voWffit DOM. "O ;* MPNIIA eni rtvi fai MVf nau JIOCJANSI 1571-PtJNO oh* .JIS-hIctoPI 0u«0n anoku umavua 7ijpniio il.M -/»miha sol a ^s-udna SOtA 12*0 12*0 IAST IT1S 1907 ►<*Ui Patu Ia rh Ujunovi Župnijo ►iH""'«jite Havic( D0»U0 :i)RJAj»| morit '•vi,»r« tSrm •coTSitA civmv -?**"*na CUKfv •sedanja Cl»M . PRIMOŽ TRUBAR IN ŠOLE Jakob Miillcr* Letos praznujemo 500-lctnico rojstva Primoža Trubarja, stvarnika slovenskega knjižnega jezika in prvega kulturnega velikana slovenstva. Rodil se je leta 1508 na Rašici, ob robu naše občine, umrl pa leta 1586 v Dcrendingcnu, zdaj delu Tiibingena, 30 km južno od Stuttgarta v Nemčiji. O njegovem življenju in o njegovih delih, zlasti še o njegovih knjigah - izdal jih je 25, postumno pa je izšla še ena; poleg tega je napisal 10 predgovorov v hrvaške prevode svojih knjig, najdenih in objavljenih pa je tudi 81 njegovih pisem - o vsem tem in o njegovem verskem ter kulturnem delovanju so pisali mnogi slovenski in drugi raziskovalci in strokovnjaki: verski, kulturni, družbeni, jezikovni, literarni, narodopisni, glasbeni, šolski pa tudi publicisti, esejisti, biografi, pisatelji in pesniki. Nove stvarne podatke o Trubarjevem življenju lahko prinesejo le raziskave arhivov, v našem zapisu pa bomo osvetlili en sam podatek našega ustnega izročila, obenem pa želimo orisati Trubarjevo izobraževanje in ob tem predstaviti tudi šole, ki so na našem ožjem področju delovale okoli leta 1500. ter študente iz naših krajev, ki so pred letom 1600 študirali na dunajski univerzi. Pouk v Škocjanu Rupel 1965: 12-14 meni, da je malega Primoža branja in pisanja prvi učil domači župnik v Škocjanu pri Turjaku, pri katerem naj bi se naučil tudi prvih nekaj latinskih in nemških besed. Tudi Rajhman 1989 navaja iste podatke kot dejstva, čeprav so seveda zgolj domneve. Iz arhivskih virov je znano, daje bil leta 1507 v Škocjanu župnik Jernej Krek: »Kraegkh, Rector Ecclcsiac s. Cant. propc Aucrspcrg« in da seje leta 1532 Krek župniji prostovoljno odpovedal: »Ad ecel. par. Sti. Cant. propc Auerspcrg /.../ per liberam resign. D. Barth. Grekh« (Škulj 2008: 12). Na podlagi navedenih podatkov raziskovalci domnevajo, da jc verjetno Jernej Krek Primoža, domnevno rojenega junija 1508, v farni cerkvi krstil, domnevo, da bi lahko bil njegov prvi učitelj, pa bi lahko oprli na tri dejstva: (I) Njegov oče, sicer mlinar, tesar in kmetje bil tudi cerkveni ključar, tj. gospodarski skrbnik za podružnično cerkev na Rašici1, iz cesarje mogoče sklepati, daje imel dobre stike s škocjanskim župnikom. (2) Cerkveni odlok, sprejet na lateranskem koncilu leta 1215, župnikom nalaga, naj imajo šolo, v katerih naj otroke poučujejo o veri.2 (3) V Škocjanu leta 1515 ni bil samo župnik, ampak 4 duhovniki. Tako jc v knjigo izdatkov namreč zapisal turjaški oskrbnik Hans Mordax (Prcinfalk 1998, 25), kar seveda povečuje možnosti, daje pri fari bila tudi šola. Po cerkvenem navodilu naj bi šolo pri župniji namreč vodil klerik, tj. duhovniški pripravnik, njen namen pa seveda ni bil naučiti otroke pisati in brati, saj je bilo oboje samo latinsko, ampak dati jim versko izobrazbo, kar je na prvi stopnji pomenilo usposobiti fante za ministrantsko strežbo pri maši in drugih cerkvenih obredih. Še sredi 20. stoletja - torej 450 let pozneje - so se ministranti razen praktičnega usposabljanja morali naučiti latinske mašne odgovore in molitve, in sicer na pamet, pri čemer sploh ni bilo potrebno, da bi latinščino tudi razumeli. Za ministrantsko službo torej tudi v 16. stol. verjetno ni bilo potrebno znati ne brati in še manj pisati, potrebno je bilo znati opravljati obredno strežbo in zanjo znati na pamet latinske obrazce. Če seje mladi Primož želel izšolati za duhovnika, domnevne »ministrantske instrukcije« v Škocjanu niso mogle biti dovolj. Zato Rupel 1962: 18 pomišlja, da bi za njegovo začetno, elementarno šolanje mogla priti v poštev kaka župnijska šola, »npr. v bližnjem Šmarju, v Višnji Gori ali Ljubljani«. * 1290 Grosuplje, Jakhlova 14 A. 1 1'rim. »Muiozha. kadar ie na Rashici S. lerneia zehmoshlcr bil/.../« (Trubar 1575: 239). 2 Navodilu, objavljeno Ida 1219 v Dckrctaliju papeža Gregorja IX., se glasi: »Ul quisque presbyter, qui plebem regil, elerieum habeal. qui seeum eantel, et epislolum ti lerlionem legal, el qui possil seholas lenere, el admonere suos paroehianos, ul filios suos adfuiem diseendam millanl ad ecclesiam, quos ipse cum omni caslilale erudial. Vsak duhovnik, ki vodi ljudstvo, naj ima klerika, ki naj z njim poje in bere pismo in beri/o in ki more voditi šole in opozarjati župljane. naj pošiljajo otroke v cerkev, da se učijo vere, in ki naj jih sam z vso neoporečnostjo poučuje.« tpivv. .lasna llrovat). Šola v Šmarju V Šmarju, kije od leta 1961 imenovano Šmarje - Sap1, je leta 1504, torej 4 leta pred Primoževim rojstvom, izpričana župnijska šola: omenja se v 4 dopisih, ki jih je v Vidmu (Udine) odkril in v nekaj stavkih povzel Koblar 1893: 248, v celoti pa jih je objavil Baraga 2007. Iz pisem je razvidno, da je bil »lastnik« šole Mihael Štrleker, njen vodja pa Štefan Pehlar, klerik - akolit. Značilno za vse naše šole v 16. in predhodnih stoletjih je, da so v skoraj vseh primerih omenjane nekako mimogrede, v zvezi z drugimi stvarmi, tako tudi šmarska v zvezi z upravnim sporom župnika Štrlekerja s stiškim opatom in višnjanskim mestom oz. s Štefanovim nezakonskim rojstvom: ker je bil sin duhovnika, je moral dobiti posebno dovoljenje, da bi lahko postal duhovnik. Prvo pismo je poročilo, ki gaje napisal Štefan sam in se začenja: »Ego, Stephanus Pechlar de Reyffnitz elericus Aquilcigiensis diocesis in Hardlandt scholarum reetor /.../ = Jaz, Štefan Pehlar iz Ribnice, klerik oglejske škofije, vodja šol v Šmarju /.../«, v četrtem pa je župnik Štrleker zapisal: »/.../ pro parte disereti Stephani Pechlar dc Rcyffnytz, mcarum scholarum pro nune reetoris /.../= za posvećenje Štefana Pehlarja iz Ribnice, ki je trenutno vodja mojih šol«. Zaradi množinske oblike »šol« F. Baraga dopušča možnost, daje imel pouk na šmarski šoli več stopenj oz. tečajev, v drugem pismu zapisana edninska oblika »Stephanus Pechlar /.../ mee scole reetor« ■ Štefan Pehlar, vodja moje šole« pa na večstopenjskost ne kaže. Glede na Štrlekerjevo formulacijo, zapisano v 3. pismu »pro meo scolastico Steffano Pechlar« = »za mojega šolnika Štefana Pehlarja«, Baraga tudi sklepa, da Štefan ni imel formalne, univerzitetne izobrazbe, sicer da bi ga imenoval magister. Vendar sc glede take razlage vzbujata dva pomisleka: (1) Magister je bil v 16. stoletju naslov univerzitetnega učitelja, Pehlar pa je bil vodja elementarnega izobraževanja, torej takega naslova »formalno« ni potreboval. (2) Če pa predpostavimo, daje sam napisal oz. narekoval latinsko pismo, je bil vsekakor izobražen, latinščine pa bi se lahko naučil kar v domači Ribnici, kjer vemo, daje bila župnijska šola (Skubic 1976: 445). Domnevo, da je šmarska šola vendarle imela več stopenj, podpirata imeni še dveh šmarskih učiteljev, zapisani med dolžniki ljubljanskega trgovca Sigmunda Mospacherja, ki je poleg trgovanja z usnjem, krznom in kožuhovino na debelo imel v Ljubljani tudi dve prodajalni na drobno, in sicer eno s tekstilnim, drugo z mešanim blagom (Vilfan idr. 1986). Računska knjiga, ki obsega 365 kontov, je bila nastavljena po Mospacherjevi smrti leta 1517, vanjo pa so vknjiženc terjatve za izdano in bremenitve za prejeto blago oz. za opravljene storitve ter morebitne poznejše poravnave. Najstarejše leto konta je 1505, najmlajši datum šc neplačanega dolga pa ima letnico 1548. Konti so nastali po letu 1500, ko seje Mospachcr naselil v Ljubljani, zanesljivo pa med letoma 1505 ter I. aprilom 1517, ko je Mospachcr umrl. Žal sc na foliu 102' datumi nastanka nehajo vpisovati, tako da za zadnjih 288 dolžnikov ne vemo, kdaj so dolg naredili. Med njimi sta tudi oba, drug za drugim na foliu 107' zapisana šmarska učitelja: Khasper schvvelmaistr zw Sanndt Marcin soli gebnn fl 1 kr6l /.../. Jeronimo schwelmaistr zw Sanndt Marcin soli gcbnn fl 4 kr 28 /.../ (Vilfan idr. 1986: 129). Kaj sta učitelja za navedene denarje pri Mospachcrju kupila, ne vemo, glede na cenike v Vilfanu 1986: 187-192 pa samo za ponazoritev povejmo, daje bil Gašperjev dolg 1 goldinar 61 krajcarjev enak vrednosti približno polovice težjega vola, Jerominov dolg 4 goldinarje 28 krajcarjev pa je bil enak vrednosti celega vola.4 Od kdaj in koliko let je šola v Šmarju obstajala, ne vemo. Iz. zapisa »moja šola« morda smemo domnevati, dajo je ustanovil Mihael Štrleker, po njegovi smrti pa je morda kmalu prenehala. Obe domnevi se opirata na nekaj dejstev: Štrleker je bil doma iz Šmarja, kar dokazuje njegova notarska listina s podpisom: »Michacl Sterlcgkhcr de Hardlandt. Ibidem plbnus - Mihael Štrleker iz Šmarja. 3 Priročni krajevni leksikon Slovenije 1996, 370 in 372. 4 Med Mospacherjevimi dolžniki so iz naših krajev zapisani tudi duhovnu gospoda Nikolaj Due.rer in vikar Štefan, oba iz Dobrepolja, Lukač iz Šmarja ter 7 dolžnikov iz Višnje Gore: pokojnega Marka sin gospod Janez, Pepel, Dolgi Primož, Andrej Stirer, Ulrik Stirer, Jurij Steržen ter Turk. Prav tam župnik.« Leta 1465 je bil vpisan na artistični fakulteti dunajske univerze in po dveh letih študija je dosegel bakalavreat. Pozneje je bil poleg drugega tudi javni notar, torej je imel nedvomno solidno izobrazbo. Kot izobraženec je izobrazbo verjetno cenil, zato je v želji, da bi je bili lahko deležni tudi njegovi rojaki oz. župljani, imel šolo ali jo celo ustanovil. To bi storil toliko laže, ker ni bil samo župnik (nedvomno od leta 15X8 do smrti v prvi polovici leta 1516), ampak tudi dekan kapitlja v Novem mestu (od 1597) ter arhidiakon Slovenske marke (od 1499), notarsko delo pa smo že omenili. Vse te službe so seveda prinašale dohodke, ki jih je očitno uporabil tudi za vzdrževanje šole in za plače učiteljem. (Žnidaršič Goleč 2007: 118-120.) Vsekakor jc šola leta 1515 še delovala, ker oskrbnik Mordax navaja, daje šmarskemu učitelju z učenci izplačal 14 šilingov, (Preinfalk 1998, 26), verjetno za sodelovanje pri mašah v spomin na umrlega plemenitega gospoda s Turjaka.s Po Štrlekcrjevi smrti je bila šmarska župnija podeljena izobraženemu dr. Pavlu Oberstainu, Slovencu, kije živel na Dunaju, torej je moral v Šmarju imeti svojega vikarja. Najpozneje leta 1519 pa seje sicer bogati šmarski župniji odpovedal v korist stiske opatije, kateri je bila župnija na papirju vtelesena že leta 1497, in sicer zaradi težkega gospodarskega oz. finančnega položaja samostana, vendar je za odpoved terjal od samostana lepo denarno nadomestilo. (Benedik 2007). Glede na vse to najpozneje od leta 1519 verjetno več ni bilo denarja tudi za šmarsko župnijsko šolo. Trubarjeva prva šola? Na Hudi Polici, majhni vasici 2 km J od Šmarja - Sapa, starejši domačini pripovedujejo, da jc mladi Trubar hodil z Rašice mimo njihove vasi v šmarsko šolo. Za to ljudsko povedko sem slišal okoli leta 1985 od Franceta Lokarja, župnika na Lipoglavu, drugič okoli leta 2002 od Jožeta Mrvarja, župnika v Šmarju - Sapu, tretjič pa sem jo bral v SMOLE 2007: 382-383, kjer jo pripovedujeta Jože Žitnik (1913 2007) z Vina, poročen na Hudi Polici, in Frančiška Okoren (1923) s Hude Police. Dialektologinja V. Smole jo jc objavila v narečju, tujo podajamo v knjižnem jeziku: ./.; Drugače pa lis/o so o Trubarju, ne, to so govorili stari ljudje še, prejšnji, ne, tam na Vinu. pri Toncu seje reklo, oče, daje Trubar hodil s Turjaka, z Rašice, ne. na Turjak, potlej na - čez Veliki Loinik na Moravče, potlej Rogatec, na Udje, čez Udje pa pol čez Vino, pa pol tukajle za Polico - v Šmarje v šolo. To so govorili, ja. Ker takrat je bila samo v Šmarju šola. Katerega leta pa to ne vem. To so prejšnji stari ljudje govorili, ne. F: Je pa moralo nekaj biti. zato ker vaš oče je vam pripovedoval, daje Trubar tukajle hodil, naš oče je nam pripovedoval ■ moralo je biti res nekaj. Prebivalci Vina in Medvcdice še vedo za pot, ki daje nekdaj s Turjaka počez, po bližnjici vodila v Šmarje čez Veliki Ločnik, Vino in Hudo Polico. Prebivalci Vina so še pred nedavnim hodili čez Hudo Polico v Šmarje v cerkev, na Hudi Polici pa domačini kažejo pod vasjo gozdno pot z Vina in po tej naj bi hodil v šmarsko šolo Primož Trubar. Opisana pot od Rašice do Šmarja vodi večinoma skozi gozdove, ki so bili v 16. stoletju verjetno še večji in bolj nevarni, dolga pa je 16,3 km'', torej vsaj dobre štiri ure v eno smer. Če računamo, da Primož ni šel v šolo pred svojim 7 letom, z 12 leti pa je bil že na Reki, smemo sklepati, da bi mogel hoditi v Šmarje med letoma 1515-1519, glede na Štrlekcrjevo smrt in posledično domnevno prenehanje šole pa ostaja hipotetično najbolj realno šolsko leto 1515/16, še mogoče pa obdobje 1518 1519. Kakšen urnik jc šola imela, ne vemo, verjetno pa je pouk potekal tako dopoldne kot popoldne, vendar morda ne vsak dan, Cilede na razdaljo in razporeditev pouka se zdi šmarska šola za Trubarja skoraj nekaj nemogočega, čeprav mi je Mišo Ristić povedal, daje pred 50 leti s sovrstniki hodil v osnovno šolo iz Jošanice okoli 12 km daleč v Novi Pazar! Verjetnejša pa bi bila semantično drugačna razlaga povedke: hoditi v šolo nc pomeni 'opravljati pot od doma do šole', ampak 'obiskovati šolski pouk, šolati se'. •5 Na podatek me je opozoril Boris Goleč, za kar se mu lepo zahvaljujem. 6 l'o računalniški izmeri Petra Pchaniju (gl. zemljevid). Pripovedovalec Žitnik se ne sklicuje na očeta, ampak na pripovedovanje starega gospodarja pri Toneti na Vinu. HiSa je zdaj nenaseljena, vnukinja starega gospodarja, ki se zdaj piše Prijatelj in živi v Kolcnči vasi, Struge, pa nc vc o pripovedovanju nič. Prav tako ne vesta o Trubarjevi poti v Šmarje nične Raginčeva mama, najstarejša ženska na Vinu, ne Ščitnikova mama, sestra pripovedovalca Jožeta, obe Vinki, stari nad 80 let. Pripovedovalka F. se sklicuje na izročilo Jožetovega in svojega očeta, ki sta bila rojena med letoma 1890-1900, ter na logično nujnost: »Ker takrat je bila samo v Šmarju šola.« Glede na čas rojstva bi očeta lahko za šolo izvedela od kakšnega župnika ali učitelja, ki bi poznal Koblarjev podatek, zapisan leta 1893, izključcvalni logični sklep pripovedovalkc pa drži samo toliko, daje bila v Šmarju Trubarju najbližja šola. »Bližina« 16 km v eno smer nedvomno izključuje možnost Trubarjeve dnevne hoje z. Rašice v Šmarje in nazaj domov, verjetni obstoj šole v letih 1514 1519 pa seveda vključuje možnost, daje Trubar dobil začetno šolsko znanje v Šmarju, vendar je to še vedno samo možnost, ne pa dejstvo. Vsebino povedke sem preveril tudi v telefonski anketi v Škocjanu, na Turjaku, Vinu in Velikem Osolniku - v vsaki vasi smo vprašali 4 naključno izbrane naslove. O Trubarjevem šolanju ni nihče vedel nič razen moškega na Vinu, ki je odgovoril, daje Trubar hodil v šolo v Šmarju! Na dodatno vprašanje, od kod lo ve, pa je povedal, dajim je v šoli povedala učiteljica. Na Hudi Policije povedko verjetno razširil pripovedovalec J., ki gaje njegova sestra na Vinu označila za »kunštnega, to je takega, ki vse ve.« Še nekatere druge začetne šole M. Rupel v zvezi s Trubarjevo morebitno prvo šolo takoj za Šmarjem navaja Višnjo Goro. Kraj je deželni knez Friderik III. leta 1478 povzdignil v mesto in morda je bila tedaj ustanovljena tudi šola, vendar verjetno nc mcslna, ampak župnijska, saj je iz leta 1496 znan njen »seolasticus ct suecentor«, učitelj in pevec Martin Scvniški (Koblar 1894: 27-28; Goleč 1999: 233). Bližja kot višnjanska je bila Trubarju šola v Ribnici. Ribnica jc od Rašice oddaljena 16 km, šola v njej pa je znana že iz leta 1407. Tedaj jo je namreč začel obiskovati Burkhardt Zink, kije imel na Kočevskem strica duhovnika. Prva štiri leta je obiskoval šolo doma na Švabskem, v Ribnici pa seje šolal od 11. do 18. leta, nakar gaje, kot piše v svojih spominih, stric hotel poslati na Dunaj na visoko šolo, iz česar zgodovinarji sklepajo, daje ribniška šola po kvaliteti presegala navadne, zgolj začetne župnijske šole. Poznejši podatki za ribniško šolo so iz let 1456, 1473 in 1496. (Skubic 1976: 444^45, (iolec 1999: 233 in Mugcrli 2003: 15, 78). Na tretjem mestu navaja Rupel šole v Ljubljani, kjer je po dokumentih omenjena najprej pri prafari sv. Petra 1262; v mestu pa pri Sv. Nikolaju leta 1291, drugič 1418 in nato do srede 16. stoletja. Šolo je imel tudi ljubljanski nemški viteški red, izpričana pa je leta 1271, 1444 in 1450. Poleg teh so bile šole še v mnogih drugih krajih Kranjske: v Novem mestu je arhivsko potrjena v letih 1400, 1436, 1495, 1509, 1518, v Krškem 1478 in 1480, v Metliki 1448, v Cerknici 1472, v Vipavi 1498 in 1504, v Škofji Loki 1271, 1474 in 1533, na Bledu 1459 in 1558, v Kranju 1423 in v Kamniku 1395, 1481, na šolo v Kočevju, Trebnjem, Žužemberku pa sklepamo glede na izvor številnih študentov dunajske univerze (gl. nižje). Poleg navedenih so bile tudi samostanske šole v Stični, v Bistri (na začetku 16. stol. je imela 12 učencev) in v Kostanjevici. (Gruden 1992:496; Goleč 1999:231-233; Mugcrli 2003: 56-78) V Soli na Reki V prvo, začetno šolo so začeli hoditi olroci navadno s sedmim letom, kar nam poleg Zinka potrjuje tudi Jožef Lamberg z gradu Ortnek, poznejši cesarjev diplomat in deželni glavar, ki je v svoji avtobiografski pesmi zapisal: »/.../ zu Arttencgkh im GeschloB bin ich geborn/ //da ich kham zu sieben Jahren //bin ich zu der Lchr in Schucl gesehickt /.../ Als ich wardt 13 jahr alt///da trachtet ich gar balt/ // Aus der Schuel zu Khumben/ // zu Hcrrndicnst ward ich genomben /.../ = v Ortncku na gradu sem bil rojen, // ko imel sem sedem let// so me poslali na uk v šolo /.../. Ko sem bil star 13 let, sem si želel čim prej oditi iz šole, za služenje gospodu sem bil vzet /.../ (Valvasor 1689, IX: 50). Zato Trubar, star že 12 let, zelo verjetno ni začel hoditi v šolo na Reki, ki jo, prvo, sicer sam omenja. V nemškem posvetilnem uvodu k prevodu Novega testamenta se v zvezi s pobudo, da naj bi izdali tudi biblijo, prevedeno v hrvaški jezik, spominja neke hrvaške biblije, »von der ich vor sechs und dreissig Jaren / da ich zu S. Veit am Pfaum in die Schul gangen bin / offt habc gchort /.../ »o kateri sem pred šestintridesetimi leti, ko sem hodil v šolo na Reki, večkrat slišal /.../ (Sakrausky 1989: 102 = Rupel 1966: 79). Gornje besede je Trubar podpisal 9. junija 1557, 36. predhodno leto se je - strogo, dobesedno vzeto - torej začelo 9. junija 1520 in končalo 9. junija 1521. Šole so se praviloma začenjale jeseni (oktobra), torej koje bil Primož star dobrih 12 let, vendar Rupel 1962: 18 dopušča, daje prišel na Reko lahko tudi šele zgodaj spomladi 1521. Ali je bil na Reki samo dobro leto (do jeseni 1521), kot razmišlja Kidrič 1923: 184-185, ali dve leti (do 1522), kot sklepa Rajhman 1989: 206, za nas pravzaprav ni pomembno, vsekakor je bil star 12 let in nekaj mesecev, zato glede na starost nikakor ni verjetno, da bi tu šele začel hoditi v šolo. V šoli v Salzburgu Leta 1522 in 1523 se je Primož Trubar šolal v Salzburgu, kar vemo iz. pogrebnega govora Jakoba Andreaeja: »Den haben seine Eltern zur Schul gen Saltzburg vnd VVien gesehickt = Potem so ga starši poslali v šolo v Salzburg in na Dunaj/« (Andeac 1586: 47 = Sakrasky 1989: 55)- Bivanje v Salzburgu omenja tudi Trubar sam. Ko opisuje procesijo verskih gorečnikov, namreč pravi: Tu fem ieft Tam Vshairpurgi vidil. (Trubar 1575: 241) Raziskovalci domnevajo, da je bil učenec salzburške samostanske šole, ki jc imela poseben oddelek tudi za zunanje, neredovne učence. Pouk je obsegal t. i. svobodne umetnosti, in sicer prva štiri leta trivium, zadnji dve leti pa kvadrivium. Trivium 'tripotje'jc bil pouk latinskega jezika, in sicer gramatike, tj. pravilne, točne in učinkovite jezikovne rabe; dialektike, veščine preizkušanja in oblikovanja novega vedenja s pomočjo medsebojnih vprašanj in odgovorov, ter retorike, veščine jezikovnega prepričevanja in pridobivanja poslušalcev. Kvadrivium 'štiripotje' pa je bil pouk štirih predmetov: matematike, geometrije, astronomije in glasbe. Učenci teh sedmih svobodnih umetnosti so navadno že imeli elementarno jezikovno predznanje: znali so brati in pisati, seveda latinsko in delno tudi nemško, pouk pa je trajal šest let. Na kateri stopnji je Trubar šolanje v Salzburgu začel, ne vemo, vsekakor je predznanje že imel (z Rašice?, iz Šmarja?, z Reke), izpopolnil seje v znanju nemščine, šolo samo pa je obiskoval dve leti. Andrcac 1586 takoj za Salzburgom omenja Dunaj, vendar zmotno: Trubar sam v predgovoru Novega testamenta 1557: a IVa po šoli v Salzburgu navaja Trst. Izobraževanje v Trstu Na začetku leta 1524 se je Trubar preselil v Trst in postal član deškega škofijskega zbora ter osebni služabnik tržaškega škofa Petra Bonoma. V Trstu je ostal 4 leta, se učil cerkvenih obredov in se v škofovem krogu teološko izobraževal. Sam piše, daje njemu in drugim Bonomo razlagal latinske parafraze (jezikovne priredbe) Sv. pisma in besedila klasičnih latinskih pisateljev v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku (Trubar 1557 alVa). To seveda ni bila institucionalna šola, bil pa je poglobljen obredni, teološki in jezikoslovni študij. Tako izobraževanje v 15. in 16. stol. ni bilo kaj izjemnega, prej bi veljalo, da običajnega. Podobno zasebno, neinstitucionalno izobraževanje so imeli učeni magistri tudi v okviru študentskih univerzitetnih internatov (burs) (prim. Simoniti 2007: 218 nasl.) in v privatnih šolah, kot malo pozneje npr. Lenart Budina v Ljubljani in Adam Bohorič v Krškem.. Vsekakor sc je Trubar v Trstu ne le izpopolnil v znanju latinščine in se naučil italijanščine, ampak si oblikoval tudi reformni teološki nazor. Seveda pa tako znanje šc ni bilo dovolj, zato jc s pomočjo dohodkov od župnije, ki mu jo je - 19-lctnemu neduhovniku - prepustil škof Bonomo, odšel na Dunaj. Na univerzi Leta 1528 je Trubar postal študent, sholar univerze na Dunaju. Študij na Dunaju omenja v posvetilu leta 1557, ohranila pa seje tudi univerzitetna matična (vpisna) knjiga, v kateri je 14. aprila (na začetku letnega semestra) vpisan kot »Primus Truber ex Aurspcrg.« Za vpis je plačal 2 solda. V matriko so se morali vpisati vsi sholarji, da so po prisegi rektorju postali člani univerzitetne, pravno avtonomne skupnosti magistrov in sholarjev, kar je pomenilo, da so imeli lastno sodno oblast, bili oproščeni deželnoknežjih davkov in dajatev ter mestne carine in imeli pravno zagotovljeno telesno in premoženjsko varnost (Simoniti 2007: 360). Skupaj z njim seje vpisalo šc 48 sholarjev, v zimskem semestru istega leta pa še 46, skupaj torej 94. Od vpisanih je bilo 13 plemičev (od teh 3 redovniki), 4 doktorji (od njih 1 kanonik), 5 magistrov, 2 bakalavra ter 2 »revna služabnika«, pri ostalih pa njihov stan ni zapisan. Za vpis v univerzitetno skupnost je moral vsak plačati vpisnino, njena višina pa je bila odvisna od premoženjskega oz. družbenega položaja študenta: visoki plemiči, visoki cerkveni dostojanstveniki, doktorji in magistri so plačali več, srednje premožni so plačali normalno takso, kije znašala 60 pfenigov, revnejši so plačali nižjo takso, najrevnejši in služabniki gospodov pa so bili vpisnine oproščeni. Vpisninska lestvica jc bila leta 1528 naslednja: 2 tolarja (480 pfenigov) sta plačala dva barona redovnika, 12 soldov (360 pfenigov) je plačal kanonik z doktorskim naslovom, 1 tolar (240 pfenigov) sta plačala 2 plemiča, 6 soldov 28 pfenigov (208 pfenigov) je plačal 1 plemič, 6 soldov (180 pfenigov) je plačal I plemič, 4 solde 12 pfenigov (132 pfenigov) je plačal 1 plemič, 4 solde (120 pfenigov) sta plačala 2 sinova doktorjev znanosti, 3 magistri in 1 plemič, 3 solde (90 pfenigov) je plačal 1 magister, 2 solda 20 pfenigov (80 pfenigov) je plačal 1 magister, 16 krajcarjev (64 pfenigov) sta plačala 2 študenta, 2 solda oz. 15 krajcarjev (60 pfenigov), normalno takso, je plačalo 61 študentov, med njimi tudi Trubar, 10 krajcarjev (40 pfenigov) je plačal 1 študent, I sold (30 pfenigov) so plačali 3 študentje, 9 študentov je bilo vpisnine oproščenih, pri 2 študentih vpisnina ni navedena.7 (Matrikcl 1971) Trubar, ki jc bil prav gotovo klerik, torej nosilec nižjega duhovniškega reda, in naslovni vikar oz. upravitelj župnije, jc torej uvrščen v srednji, najštevilnejši razred, v katerega je spadalo 65 % vpisanih. V premožnejšo skupino je spadalo 19%, v revnejšo pa 16 % vpisanih. Raziskovalci ne dvomijo, da jc Trubar prišel na Dunaj študirat teologijo, ker pa je bil pogoj zanjo predhodni študij na artistični fakulteti, domnevajo, daje študiral artistične predmete, zlasti filozofijo in dialektiko, morda tudi grščino, do teoloških pa ni niti prišel: verjetno spomladi leta 1529 je Dunaj zapustil in se, najbrž z vmesnim obiskom rojstne Rašice", vrnil v Trst, kjer je še eno leto individualno študiral pod vodstvom škofa Bonoma, leta 1530 pa bil posvečen v duhovnika in kot župnik poslan v Laško (Rupel 1962: 30,33). Še drugi dunajski študenti iz naših krajev Na dunajski univerzi, ustanovljeni leta 1365, je študiralo daleč največ študentov s slovenskega etničnega področja: v obdobju med letoma 1377 in 1609 kar 3596 (Ožingcr 1974 in Janžekovič 1976), če pa se omejimo na ožje časovno obdobje med letoma 1451 in 1550, v katero spada tudi Primož Trubar, jih jc bilo iz slovenskih dežel 2350, iz Kranjske same pa 961, kar pomeni povprečno 23 oz. 10 letno. Vendar jc po letu 1520, torej v Trubarjevem času, priliv študentov na Dunaj močno upadel. Vzrok so bile kuga, turška nevarnost, predvsem pa reformacijska miselnost: pravna fakulteta nekaj časa sploh ni delovala, na teološki pa sta bila samo dva profesorja (Simoniti 1979: 126 in 2007: 363-364). 7 Pretvorniki; I tolar 60 krajcarjev, I sold 30pfenigov, I krajcar 4pfenige, 8 VCatehismu 1575: 239 namreč piše o očetu in Turkih na Rašici. Za naše študente najbližji drugi univerzi sta bili v severni Italiji: Bologna, leta 1088 ustanovljena prva univerza v Evropi sploh, ter Padova z univerzo od 1222. Iz naših dežel so na obeh študirali teologijo in pravo zlasti plemiči. Naši protestanti so v 16. stol. študirali zlasti v Tubingcnu (pri Stuttgartu), v času protireformacije pa je del naših študentov odhajal na študij tudi v Gradec, kjer jc bila univerza od leta 1586. Na drugih evropskih univerzah so iz naših dežel študirali dosti manj množično, vendar tudi njihovo število ni majhno: Janžekovič 1976 ocenjuje, daje samo na nemških protestantskih univerzah V 16. stol. študiralo 400 naših študentov, na vseh ostalih univerzah pa šc okoli 700. Naših seveda ne pomeni slovenskih, ampak iz dežel, kjer so živeli Slovenci pa tudi drugače govoreči. Študenti univerz so se delili na 4 nacije, to je 4 velika zemljepisna območja, določena glede na kraj rojstva. Znotraj nacij in fakultet so bili organizirani po študentskih domovih: premožnejši so živeli v bursah, revni v zelo skromnih koderijah. V obojih je bil zelo strog hišni red, da so sholarji lahko študirali: opravljali lekcije, repeticije in disputacije. Kdor se ga ni držal ali kdor je naredil kaj drugega nedovoljenega, jc bil kaznovan: denarno, z zaporom ali izključitvijo. Govorilo se jc lahko samo latinsko, izven študija le ob posebnih priložnostih, sicer je vladala tišina. Na artistični (filozofski) fakulteti so morali študirati tudi bodoči pravniki, zdravniki in teologi. Njihov študij je trajal 2 leti, nato so ga nadaljevali na višjih fakultetah. Po dveh letih poslušanja predavanj in opravljanja vaj, kolokvijev, repeticij in disputacij ter po zaključnem izpitu pred 4 magistri je študent lepih umetnosti opravljal bakalavrcat in dobil naslov bakalaver (diplomant), ki jc smel pod mentorstvom profesorja študijsko delati s študenti nižjih semestrov in bil za to tudi plačevan. Po nadaljnjih 2 letih študija in uspešnem komisijskem izpitu je dobil licenco, tj. pravico, da predava na vseh univerzah katoliškega sveta, in sicer prvi 2 leti pod vodstvom učečega magistra. (Ožinger 1974, Janžekovič 1976, Simoniti 2007: 362 363) Iz Ljubljane ter širšega področja Dolenjske, Bele krajine in Kočevske je v obdobju 1377-1600 na Dunaju študiralo nad 700 študentov: iz Ljubljane 329, Ribnice 75, Kočevja 66, Novega mesla 64, Metlike 33, Žužemberka 30, Krškega 23, Trebnjega 15, če naštejemo samo kraje z največ študenti. Tri naše sedanje občine: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepoljc, pa so imele skupaj 49 univerzitetnih sholarjev, torej približno enega vsakih 5 let. Največ jih jc bilo iz Stične, in sicer 24 (pač iz samostana, nc iz kraja). Sledijo ji Dobrepolje, Šmarje in Višnja Gora s po 6, Krka (Vrhkrka) s 5 ter Šentvid pri Stični z 2 študentoma. Podatki za bakalavre in licenciatc oz. magistre so objavljeni le za obdobje med letoma 1447-1550. Iz. njih je razvidno, daje bakalavrcat doseglo 9 naših študentov, magistrski naslov pa 2. Spodaj podajamo (po Ožinger 1974, Janžekovič 1976 in Simoniti 1979: 245-257) imenski seznam »naših« dunajskih študentov, preurejen po krajih, ki lahko pomenijo tudi širšo okolico ali kar župnijo: Dobrepoljc 1493 1497 1500 1524 1526 1527 I .miši < (Šmarje) 1465 1514 1519 1558 1558 1565 Michacl Gulaetz de Guetcnfcld Michacl Platischek de Guttcnfcld; 1502 opravil bakalavreat Clemcns de Guttenfeld Luca Drinak Bonicampianus; 1527 kot Lucas Bonicampianus opravil bakalavrcat; 1530 kot Lucas Agathopcdius ex Guetnfcld postal magister, predaval na univerzi do smrti 1562, bil 5-krat dekan artistične fakultete in 2-krat rektor univerze ( hristolorus (iuclenfeldcr Primus Schuckl de Bono Campo Michacl Stcirleckcr de llarlant; 1467 je opravil bakalavreal Andrcas Sterlegker cx Harlandt Carinthie (!) Blasius Sterlecker de Samarein Mathias Traunickhar dc Samariani Carniolus losephus Seharbina dc Sammarein Carniolus Georgius Stcrlekhar Carniolum Stična 1412 1443 1449 1454 1454 1456 1457 1462 1469 1478 1480 1494 1494 1498 1512 1514 1516 1520 1522 1528 1529 1558 1565 1599 Šentvid pri Stični 1384 1465 1471 Višnja Gora 1436 1547 1558 1558 1568 1575 Vrhkrka (Krka) 1398 1421 1433 1443 1449 Thomas de Sitich Fratcr Heinricus de Sitich, ordinis Cistercicnsis Frater Georgius Pileatoris dc Sytich Michacl dc Sitich Carniolc; leta 1458 je opravil balalavreal; 1464 postal magister in predaval na univerzi Frater Cristoforus de Sytich Vinccncius Wann dc Sittich Nicolaus Pcrchner dc Sitich Frater Johannes professus in Sitich; 1468 je opravil bakalavreat Clcmcns Gmach dc Sitich; 1471 opravil bakalavreat VValthasar Weiss ex Sitich Andrcas Clementis de Sitich Vdalricus Kolcr/Cholar dc Sitich Frater Thomas Tcfale de Sitich Frater Georgius professus monasterii in Sitich Cistcrcicnsium ordinis Frater Michael de Sitich; 1514 opravil bakalavreat Frater Joanncs dc Sitich ordinis Cistcrcicnsium Frater Philippus VVaradeiss ex Labaco professus in Sitig Nikolaus Grciscr dc Sittich Augustinus Rukhcr dc Fitich (!) Vrbanus Arolz dc Syttich Scbastianus dc Sittich Georgius Alpinus cx Sithich Carniolus Gregorius Nicodcmus Carniolus Siticensis Michael Biszchar Sitticensis Carniolus Thomas de Sancto Vito prope Sitich Mathias dc Sancto Vito prope Sitich, 1470 opravil bakalavreat Michacl de Sancto Vito prope Sitich in Karniola; 1476 opravil bakalavreat Vriel VVcichscIbcrger dc Carniola Lconardus Gabes dc VVcichsIburg Carniolanus Georgius Portncrus Wcixlburgcnsis Carniolanus Vinccntius Sitich Wcixlburgensis Balthasar Radlitz Wcixelburgcnsis Carniolus; 1579 ljubljanski škof Vrbanus laurschek VVailburgensis Carniolus Mathias dc Obcrngurk Laurcntius dc Obcrgurk Nicolaus de Obengurch Laurcntius Harrcr dc Obcrngurk (?) Andrcas Klaynuogcl dc Obcrngurk (?) Sklep Primož Trubar o svojem šolanju ni nikoli pisal strjeno, nekajkrat ga samo omenja ob drugih dogodkih, zato so zlasti začetki njegovega izobraževanja nedokumentirani in negotovi. Morda seje med letoma 1515, ko mu je bilo 7 let, in pred Reko (1519/20) kot ministrant na Škocjanu pri Turjaku učil latinske mašne in druge obredne obrazec, zelo dvomljivo pa je, daje tam dobil tudi prve pojme o branju in pisanju Daje v deški dobi (1515-1519/20) hodil v župnijsko šolo v Šmarju, pripoveduje ljudska povedka, znana v vasi Huda Polica (2 km JV od Šmarja Sapa) in v vasi Vino (4,5 km JV od Šmarja - Sapa), vendar je logistično težko verjetna, še bolj pajc sumljiva, ker je na Vinu domačini (več) ne poznajo. Vsekakor pa sta v šmarski šoli delala še 2 po imenu znana učitelja, omenjena v računski knjigi dolžnikov med letoma 1505 in 1517, šola pajc zgodovinsko potrjena tudi v letu 1515.. Vsi nadaljnji podatki o njegovem izobraževanju so oprti na sporadične omembe Trubarja samega ali njegovih sodobnikov, njegov študij na univerzi pa potrjuje uradna vpisna knjiga. Od jeseni 1519 oz. pomladi 1520 do jeseni 1521 je hodil v šolo na Reki. V letih 1522 in 1523 seje kot korni deček šolal v Salzburgu, kar posredno nakazuje, da njegova morebitna predhodna izobrazba ni zadoščala za vpis na univerzo. V obdobju 1524-1527 seje izobraževal na dvoru škofa Bonoma v Trstu. Od pomladi 1528 do pomladi ali poletja 1529 je študiral na univerzi na Dunaju, in sicer je nedvomno prišel študirat teologijo, za to pa je moral opraviti vsaj 2-letne študije na artistični (filozofski) fakulteti. Daje njegov študij trajal le I leto (2 semestra), so bile glavni vzrok neurejene razmere na univerzi, zlasti osip profesorjev in študentov teologije zaradi idej verske reformacije. V letih 1529-1530 seje ponovno izobraževal na škofovem dvoru v Trstu. Na dunajski univerzi je med letom 1377, iz katerega so ohranjene prve matične (vpisne) knjige, in letom 1609 študiralo s slovenskega etničnega področja 3596 študentov, število, ki kaže, da jc bila visokošolska izobrazba ne samo cenjena in za višje upravne in cerkvene službe tudi potrebna, ampak mnogim tudi dostopna. Rupel 1965: 27 sicer še ponavlja trditev Franceta Kidriča iz leta 1923, daje v Trubarjevem času od 1000 duhovnikov komaj eden študiral na univerzi, Žnidaršič Goleč 2000: 183-4 pa je ugotovila, daje od znanih 205 duhovnikov s slovenskega etničnega področja bilo na dunajski univerzi vpisanih 73, tj. nad 35 %. S področja naših treh občin jih je pred letom 1600 na Dunaju študiralo iz Stične (samostana) 24, iz Dobrepolja, Šmarja in Višnje Gore po 6, s Krke 5 in iz Šentvida 2. Veliko števili študentov (od 75 do 15) so imeli Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Žužemberk, Metlika in Trebnje, če navedemo samo kraje v JV Sloveniji, zato je utemeljena domneva, da so bile tudi v teh krajih dovolj kvalitetne šole. Vse Trubarjevo šolanje je torej obsegalo približno 10 let, njegovo samoizobraževanje pa se z imenovanjem za župnika-vikarja leta 1530 seveda ni nehalo, pravzaprav seje šele začelo. Vse do smrti 1586 jc namreč študiral in prevajal biblijske spise in knjige nemških verskih reformatorjev, sestavljal verske in šolske učbenike, pisal teološke predgovore, uvode in razprave, vodil slovensko protestantsko cerkev, skrbel za slovenske študente v Nemčiji ter ob vsem tem ustvaril slovenski knjižni jezik in utemeljil slovensko narodno zavest. Navedcnkc in literatura Andi al. Jakob, 1586, Chrisllichc Leiehpredig I.../, Tiibingen. Bajt, Drago, 1996. Vseveilnik, Ljubljana. Baraoa, France, 2007, Štefan Pchlar, prvi šmarski učitelj, v listinah (1504), Smarska knjiga. In.I, 173-182, Šmarje - Sap. Binidik, Metod, 2007, Utclcsitcv (inkorporacija) župnije Šmarje sli.škcmu samostanu 1497 1538, Šmarika knjiga /.../, 129-138. ( ii'i.Ki.i:, Jože, 2007, Šolske ustanove Katoliške cerkve in elementarni pouk v Šmarju v začetku 16. stoletja, Smarska knjiga /.../, 163-171, Šmarje - Sap. Decrctalium: Decrttalium D. Gregorii Papac IX. eompilatio. Lih. III, tit.l., cap. III. (www). EngELBRECHT, Helmut, 1995, Erziehung mul Unlerrichl im Bild : Zur Geschichte des ostcrrcichischcn Btldungswetens, Wien. Golfa Boris, 1999, Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede IS. stoletja : Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Ljubljana. GRUDEN, Josip, 1992, Zgodovina slovenskega naroda, reprint, .IanZi:kovi<\ Janez, 1976, Slovenski študenti na dunajski univerzi v obdobju 1518-1609, diplomska naloga na odd. za zgodovino univerze v Ljubljani, Ljubljana. Kidrič, France, 1923, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja, Razprave, Ljubljana, Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, 179-272. Kom ar, Anton, 1893; 1894, Drobtinice iz furlanskih arhivov, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. 248; 27-28. Matrikel 1971: Die Matrike! der tlniversitdl Wien I bearbcilel von Franz Gall und Willy Szaivcrl, III. Bd„ (iraz, Koln. Mikifri.i, Marko, 2003, Pomen in vloga izobrazbe v plemiškem stanu od 16. do 18. stoletja, magistrska naloga na odd. za zgodovino univerze v Ljubljani, Ljubljana, O/iv.ir, Anton, 1974, Slovenski študenti na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365-1518), diplomska naloga na odd. za zgodovino univerze v Ljubljani, Ljubljana. Pri.ineai.k, Miha, Zemljiško gospostvo Turjak pod laklirko Hansa Mordaxa (1514 1515), Kmnika 46, 1998, 13-33. Rajhman, Jože, 19X9. Trubar, Primož, Slovenski biografski leksikon. Rupel, Mirko, 1962, Primož Trubar; Življenje in delo, Ljubljana. Riti i; Mirko, 1965, Primus Truher : l.ehen und U'crk des slowenischen Reformatora, deulsehe flbersetzung und Bcarbcitung von Balduin Saria. Miinchcn. Ki i-i i ; Mirko (izd.), 1966, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana. Sakraiiskv. Oskar, (izd.), 1989, Primus Truher : Deulsehe Vorreden zum shmenisehen und eroatisrhen Reformationswerk, Klagenfurl, Ljubljana, Wien. Simonih, Primož, 1979, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana. Simonu, Primož, 2007. Med humanisti in starimi knjigami, Ljubljana. Su im , Anion, 1976, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Bucnos Aircs. Škulj, Edo, 2007, Jerebova kronika župnije Skoeijan pri Turjaku, Ljubljana (Acta Ecclesiastica Sloveniac 29). Smole, Vera, 2007, Šmarski govor, Smarska knjiga /.../, 369-392. Trubar, Primož, 1575, CATEH1SMVSSDVE1MA ISLAGAMA /.../, VTIBINGI. Trubar, Primož (prev.), 1557. TA PERVIDEIL TJGA NOVIGA TESTAMENTA!.../, TVBINGAE. Vn i an, Sergij, idr., 19X6: Sergij Vilfan, Božo Otorcpcc, Vlado Valcnčič, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, Ljubljana. ZnioarSiC GOLEČ, Lilijana, 2007, Duhovniki župnije Šmarje v 15. in 16. stoletju, Smarska knjiga /.../, 117 128. ZGODOVINA NA.ŠIH GROBIŠČ IN POKOPALIŠČ .Jakah Miillcr Ob odprtju pokopališke poslovilne dvorane 12. oktobra 2007 Na ozemlju, kjer je zdaj Grosuplje, so ohranjeni sledovi ljudi, ki so živeli pred okoli 5000 leti. Paleobotanik Alojzij Šcrcelj1 je z analizo pelodnih zrn, ohranjenih v zemlji ob Grosupeljščici, namreč ugotovil, daje tu ob zori poljedelstva razen raznih drevesnih vrst raslo tudi žilo, kazalce človekove kulture, ter trpotec in ščavje, kazalca človekovega onesnaževanja okolja. Iz obdobja okoli leta 1000 pred Kr., torej iz pozne bronaste dobe, je bila leta 1893 na zemljišču, kjer zdaj stoji železniška postaja, odkrita nekropola žganih grobov: svoje umrle jc neznano ljudstvo sežigalo na grmadah, njihov pepel pa v žarnih posodah pokopavalo v planih, nenasutih grobovih. Za isto bronasto dobo so bila v bližnji okolici ugotovljena naselja tudi na Pcrovcm in na Spodnji Slivnici. V naslednji, železni dobi, to je nekako od leta 800 pred Kr., so prevladovala z okopom oziroma obzidjem zavarovana naselja na vzpetinah, v katerih so si ljudje na kamnitih temeljih zgradili lesene hiše. Največje tako gradišče v naši okolici je bilo na Magdalenski gori, dolgo okoli 800, široko 220 metrov. Jezikovno nepoznani, a na situlah, čeladah in pašnih sponkah portretirani »Magdalenci« so svoje mrtve pokopavali v družinskih gomilah: lesene krste s posmrtnimi ostanki in pridanimi kosi orožja in posodja so pokopavali tudi v do 15 in več metrov širokih krogih, ki so jih nasipa vali, nato pa v nasutju začeli nov višji, nekoliko ožji krog, tako daje rodbinska gomila narasla tudi na 10 metrov in imela kdaj celo 300,400 grobov. Na Magdalenski gori, kije glede grobov najbolje raziskano arheološko grobišče v Sloveniji, so znana tri gomilna pokopališča, seslavljcna iz 10 in več takih tumulusov: dve sta bili ob sedanji cesti Šmarje - Sap-Zgornja Slivnica, ena pa blizu Hrastja. Vsega skupaj je bilo odkritih nad 1000 magdalenskih grobov. Iz starejše, halštatske železne dobe (do okoli leta 300 pred Kr.) so znana gradišča ali gomile tudi v Šmarju, pri Podgorici in Malem Vrhu, pri Čušpcrku in Veliki Ilovi Gori, pri Blcčjem Vrhu in na Kuclju, na Polici, pri Malem Koncu in pri Peči, na Boštanjskcm hribu, pri Žalni in na grosupeljskem Koščakovem hribu, skupaj kakih 15 lokacij V mlajši, latenski železni dobi so se na področju Dolenjske naselili Kelti iz. plemena Tavriski, prvo po imenu znano ljudstvo naših krajev. Njihovi grobovi pa na našem območju niso znani. Malo pred začetkom našega štetja, torej malo pred Jezusovim časom, so deželo osvojili in poselili Rimljani ter njihovi odsluženi vojaki raznih ljudstev. Agcr, mestno ozemlje rimske Emone, ki jc bilo del province Italije, jc na JV segalo do Višnjcgorskega hribovja s Kovačcvcem, Stehanom in Polževim. Svoje umrle so Rimljani pokopavali v krstah, najbogatejši v kamnitih, in sicer ob cestah pred svojimi naselji ali blizu svojih vil, podeželskih dvorcev. V širšem okolju Grosupljega: od Šmarja do Kopanja in od Police do Št. Jurija so bili odkriti posamezni rimski grobovi, na samem Grosupljem pa so med sedanjo železniško postajo in razcepom prog na Novo mesto in Kočevje (pare. št. 997 in 998/1 k. o. Stranska vas)2 ob gradnji železniške postaje leta 1893 naleteli na 14 rimskih grobov, v katerih sta bili tudi dve oljenki, svetilni posodici, s katerima naj bi si tudi duše pokojnih svetile v življenju onkraj smrti. Še posebej zanimiv pa jc rimski nagrobnik, pozneje vzidan v steno desno ob vratih v cerkev Janeza Krstnika na Gatini. Latinski napis na njem, preveden v slovenščino, se glasi: Božanskim dobrim duhovom Marka Voltilija Firma, ki je umrl star 65 let, in Sabine, Urbanove hčere, stare 60 let, in Marka Voltilija Maksimiljana, starega 25 let, in Voltilija Urbana, ki je umrl star 20 let, sta postavila Volti lijeva dediča Voltognas in I innina. Priimka Voltilij in Voltognas kažeta, da so bili njuni nosilci polatinjeni Kelti. / Alojzij Serctlj, Poročilo o pelodnih analizah vzorcev iz Grosupeljščicc. v: Drago Me:e. Poplavna področja v Grosupeljski kotlini. Geografski zbornik 21). 19X0, 8K-90. 2 Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana. 1975. 179. Rimski državljani so bili prebivalci naših krajev šest stoletij. V dobi preseljevanj pa so se tu začasno ustavljala tudi mnoga druga ljudstva, od katerih jc kak Langobard z imenom Grasulfus, Divji volk morda zapustil svoje osebno ime tudi našemu Grosupljemu. Po letu 550 so se začeli vse bolj množično naseljevati Slovani, ki so po dveh stoletjih prišli pod germanske Franke, po letu 820 pa izgubili svojo plemensko samoupravo in jezikovno vse bolj postajali Slovenci. Najstarejša ohranjena listina z zapisanimi imeni naših krajev je iz leta 1058. V njej so navedene vasi Bičjc, Lipljenc, Udje in Dobeljgojeva vas. Zadnja je po zgraditvi cerkve sv. Jurija dobila ime Št. Jurij, podobno kot jc slovenska vas Grm, omenjena še leta 1347, po cerkvi, posvečeni Božji materi Mariji, dobila ime Šcnt Marija, ki seje v stoletjih okrajšalo v Šmarje. Šmarje je bilo središče velike župnije, ki seje prvotno ozemeljsko skoraj prekrivala z našo sedanjo občino Grosuplje: obsegala je 151 vasi in zaselkov. Nagrobnik družine grosupeljskega župana Košaku z leta 1893 umrlo Jožefino Košak, županovo ženo, edina ohranjena skupina grobov na nekdanjem pokopališču pri Sv. Mihaelu na Grosupljem, joto Boštjan Šest 200H. Iz najstarejše dostopne, latinsko pisane župnijske mrliške knjige Liber sepulturum, Knjiga pokopanih na pokopališču pri fari in podružnicah iz leta 1760 je razvidno, daje imela župnija 9 pokopališč, osrednje pri farni cerkvi v Šmarju, pri podružničnih cerkvah pa v Mali Stari vasi, na Gatini in pod Boštanjcm pa na Polici, v Troščinah, v Žalni, Veliki Račni in Št. Juriju. Grosuplje torej leta 1760 svojega pokopališča ni imelo, umrle so pokopavali na osrednje pokopališče v Šmarju. V desetletju 1760-1769 je bilo po Liber sepulturum pokopanih 788 šmarskih faranov, povprečno 79 na leto. Grosupeljce, .Icrovcc, Brvačane in Brezovce so pokopavali v Šmarje, Perovce in s Potoka v Staro vas k Sv. Katarini, Blačanc in Prapročanc na Gatino k Sv. Janezu Krstniku, Slivničanc in Mlačcvcc pod Boštanj k Sv. Martinu, Bcnačane (Ponovce) pa v Št. Jurij. Navedimo še nekaj umrlih po imenih in prisluhnimo priimkom, od katerih seje marsikateri ohranil vse do danes. Leta 1760 so bili pokopani: Marija Mihelcčka z Grosupljega, Anton Dobrave iz Stranske vasi, zdaj zahodnega dela Grosupljega, Miea Kramarea iz Brvac, Marija Grudnovka s Potoka, zdaj del Pcrovcga. Leta 1761 so bili v knjigo umrlih zapisani: Marjeta Košakovka iz Brinja, Anžc Kadunc iz Brezja ter Jurij Javornik iz Jerove vasi. In seveda mnogi drugi. Kdaj jc Grosuplje dobilo pokopališče pri krajevni cerkvi, ki je sicer omenjana že leta 1305, iz farnih matičnih knjig ni razvidno. Morda že ob veliki cerkvenoupravni reformi leta 1785, morda kmalu po letu 1800. Posebno, pokopališko rubriko v uradnih knjigah so namreč uvedli šele leta 1907 in tedaj jc tudi prvič vpisan pokop pri grosupeljskem Sv. Mihaelu: februarja tega leta je bila pokopana Marija Marinčck roj. Strojan. Vendar imamo več dokazov, da so bili pokopi že prej. Prvi: na edinem še ohranjenem nagrobniku družine Košak je razen znamenitega grosupeljskega župana Franca Košaka, ki jc umrl leta 1914, in njegovih treh sinov zapisana tudi njegova žena oz. njihova mati, rojena leta 1844 in umrla aprila 1893. Drugi dokaz: v šmarsko Spomenico, tj. farno kroniko, je dekan Andrej Drohnič zapisal, da jc bilo avgusla 1891 blagoslovljeno »na novo razširjeno pokopališče na Grosupljem«. Pokopališče je torej obstajalo že pred letom 1891, koje bilo ponovno razširjeno. Tretji dokaz je dokaz ex silentio: šmarska župnijska kronika, napisana tudi na podlagi »predležečih spomenic« (str. 13) in »tu in tam najdenih zamerkov« (str. 7), vsebuje mnoge bolj in manj pomembne dogodke nazaj vse do leta 1774, odprtja novega pokopališča na Grosupljem pa ne omenja, torej jc Utemeljena domneva, da jc nastalo pred letom 1774. Leta 1964 je postalo Grosuplje samostojna župnija in leto pozneje jc bilo zaprto tudi grosupeljsko pokopališče ob cerkvi. Koje od zadnjega pokopa preteklo 30 let, je bila večina nagrobnikov pri cerkvi odstranjenih, površina nekdanjega pokopališča pa preurejena v dvorišče, stopnišče oz. cestišče. Vsekakor je bilo grosupeljsko pokopališče pri cerkvi majhno, zlasti na vzhodni in južni strani tudi močno kamnito. V strašnem času vojne so zato začeli pokopavati padle in ustreljene tudi na dveh drugih pokopališčih. Na občinskem zemljišču pod hribom jugozahodno od cerkve je bilo marca 1943 ustreljenih in nato pokopanih 5 aktivistov in aktivistk OF. Posamezni partizani in aktivisti, ubiti v letih 1942 1944, med njimi tudi pesnica Ana Gale, ki sojo ustrelili domobranci januarja 1944, so bili pokopani na starem pokopališču, partizana Jožeta Kadunca - Ibra, heroja, ubitega marca 1944, pa so, do nerazpoznavnosti razbitega, domobranci zagrebli onkraj železniške postaje. Po vojni so na partizansko pokopališče v skupna grobova prekopali več partizanov, ki so ležali po samotnih grobovih v okolici Grosupljega, nato pa so do leta 1962 tu pokopali še nekaj nekdanjih partizanov, nekaj njihovih staršev in enega njihovega otroka. Na drugem grosupeljskem medvojnem pokopališču severnovzhodno od cerkve jc bilo pokopanih 22 padlih italijanskih in nemških vojakov, trije domobranci, na zunanji strani ograjice pa partizan, vendar so domači vse Slovence ter nekega Dunajcana že med vojno prekopali na druga pokopališča. Po vojni so bili vojaški grobovi zravnani z zemljo. Po ustnem viru naj bi v 60. letih dalo italijansko obrambno ministrstvo v skladu z meddržavnim sporazumom vse padle italijanske vojake ekshumirati, njihove zemeljske ostanke pa prenesti v Italijo, vendar se podatka ne da potrditi z dokumentom. Tako italijanski in nemški vojaki to so bili zlasti vojaki generala Andreja Andrcjcviča Vlasova, padli na Ilovi gori še ležijo na nekdanjem, zdaj neoznačenem in zato prikritem vojaškem polopališču. Nekaj skrivnih, nato pozabljenih ter zdaj izgubljenih grobov žrtev iz let po zmagovitem prevzemu oblasti je tudi na Koščakovem hribu, v Kamni gorici in na Stchanu. Zaradi hitro naraščajočega prebivalstva Grosupljega jc bilo leta 1965 v Resju urejeno novo grosupeljsko pokopališče z mrliškima vežicama. Leta 1971 sta bili k naselju priključeni tudi vasi Perovo in Jcrova vas, že leta 1953 pa je bila nekdanja Stranska vas priključena deloma Brvacam, deloma Grosupljemu. V Resju jc zdaj nad 620 grobov. Ljudje smo si enaki v splošni, vrstni človeškosti, v osebni konkretnosti pa smo si v marsičem različni, različni tudi do nasprotovanja in medsebojnih nasilnosti. Življenje pa ne raste niti se ne ohranja iz nasilja ter sovraštva, ampak iz medsebojne povezanosti. Ljudje smo bitja druženja in spomina, bitja srca in duha, bitja časa in brezčasja, zato ostajamo povezani tudi z našimi mrtvimi in z njihovo/našo skupno preteklostjo. OSNOVNA ŠOLA IN UČITELJSTVO NA GROSUPLJEM (1904-1945) Tatjana Hojan * Avtorji, ki so obravnavali šolstvo na Grosupljem, navajajo njegov začetek v letu 1904. Nekateri med njimi pa so opozorili, daje učitelj Dragotin Krištof že mnogo prej učil na zasilni šoli v Stranski vasi (zdaj zahodni del osrednjega Grosupljega). Krištof je prišel na šmarsko šolo leta 1857, od tam pa odšel leta 1860 v Bohinjsko Bistrico. V Stransko vas je hodil poučevat enkrat tedensko, kako dolgo pa je trajal ta pouk, ni znano.1 Dragotin Krištof je bil rojen leta 1882 v Novem mestu,2 poučeval pa je od leta 1854 dalje. Po odhodu iz Šmarjaje štiri leta poučeval v Bohinjski Bistrici, nato pa po Dolenjskem: v Šmihclu pri Novem mestu. Mirni, Vavti vasi. Planini pri Črnomlju, nazadnje je bil imenovan za nadučitelja v Mirni Peči leta 1880 in tam poučeval do 1. januarja 1898, ko seje upokojil.3 Otroci z Grosupljega so do ustanovitve šole hodili k pouku v Šmarje, kjer je bil tudi sedež dekanije. Odlok o ustanovitvi enorazredne ljudske šole na Grosupljem je izdal deželni šolski svet v soglasju s kranjskim deželnim odborom. Šola je bila ustanovljena za vasi Grosuplje, Stranska vas, Brezje, Spodnje Blato, Perovo, Brvace, Jerova vas in Dobje. Vas Spodnje Blato je bila tako izločena iz šolskega okoliša Žalna, druge vasi pa iz šolskega okoliška Šmarje. Županstvo na Grosupljem je razglasilo 24. aprila 1903, daje proti temu odloku možna pritožba v 14 dneh na c.-kr. ministrstvo za bogočastje in nauk in da mora biti vložena pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani. Krajevni šolski svet v Žalni in posestniki v Brezju, Brvacah in na Spodnjem Blatu so nato vložili pritožbo, vendar ji c.-kr. ministrstvo ni ugodilo in tako je odlok, izdan 30. marca 1903, postal pravnomočen. Županstvo na Grosupljem je dalo izdelati za šolo stavbni načrt in predračun. Načrt je bil izdelan 27. novembra 1903. Šolo so nameravali zidati na prostoru, kjer je bila dotlej shramba za gasilno orodje4, kar so sporočili deželnemu šolskemu svetu. Po izdelanem stavbenem načrtu bi znašali stroški za novo šolsko poslopje 18.000 kron. Ker pa je občina imela s popravljanjem župni.šča in gospodarskega poslopja v Šmarju velike stroške, je občinski odbor na seji 20. januarja 1904 sklenil, da se zidava nove stavbe odloži. Krajevni šolski odbor je odločil, da najame za pet let pritličje hiše na Grosupljem št. 1, lasi Franca Košaka, in sicer za novo enorazrednico sobo, za učitelja pa stanovanje z vrtom. Najemna pogodba je bila taka: »Gospod Franc Košak, hišni in zemljiški posestnik v Stranski vasi, št. 3, in hišni posestnik na Grosupljem, št. 1, sklenil je danes podpisanega dne s krajnim šolskim svetom za šolski okoliš Grosuplje in z občino Grosuplje nastopno pogodbo: Prvič: Gospod Franc Košak oddaja krajnemu šolskemu svetu pritličje svoje lastne hiše na Grosupljem, št. 1, zcmljcknjižni vložek št. 2, katastr. občine Grosuplje, ki obsega: a) sobo za šolski pouk s stransko sobico (kabinetom) za učila; b) 2 sobi: jedna večja, jedna manjša za stanovanje učiteljevo odločeni; c) zravenski prostori, kakor: kuhinja, prostor v kleti, drvarnica, stranišče, gredica za zeicnjad in vodnjak, kateri se pa vzajemno vporablja s stranko, stanujočo v I. nadstropju, in sicer za 5 let v najem. Doba najema se pričenja s 1. septembrom I. 1. tako, da najemodajalec dobi prvo leto 200 K, za druga štiri leta pa 240 K, reci: dvesto štirideset kron letne najemščine. Drugič: Krajni šolski svet Grosuplje se zavezuje, da bode plačeval gospodu Francu Košaku ali njega pravnim naslednikom dogovorjeno najemnino v polletnih obrokih po 100 K, oziroma 120 K, beri: sto kron, oziroma slodvajset kron. in to na dan 1. septembra in 1. marca vsacega leta, ter dovoljuje krajni šolski svet to pogodbo kakor za sodno sklenjeno poravnavo, vselej in takoj na dan zapadle najemščine izvršljivo. * Slovenski šolski muze/. Ijubljana. prof., bibliotekarska svetovalka v p. 1 Cvetko Budkovii Šolsko in kitllurno-prosvctno delo. Zbornik ohrine Grosuplje 1970, str. 158. 2 I Ihm Boje: Prcdslidclnc sole v grosupeljski občini. Zbornik občine Grosuplje 196", sir. 162. 3 Slovenski šolski muzej. Dokumentacijska zbirka. Mapa šole Mirna Peč. 4 Ob sedanjem križišču Ceste oh Grosupeljščiei in Adamičeve ceste, kjer je bil nekaj pozneje zgrajen gasilski dom. Tretjič: Obema pogodnikoma je slobodno v smislu državljanskega zakonika po minuli petletni dobi ali vsako leto sproti obnoviti to pogodbo ali jo razdreti z napovedjo eno leto pred doteklo dobo točno dne 1. septembra. Četrtič: Najemodajalec se zavezuje prevzeti vse davščine od najetih prostorov in zemlje, dokler ne poteče imenovana najemna doba. - Temu nasproti se pa najemnik istotako zavezuje, da bode mala popravila, kakor belenje, oziroma slikanje sob in druzih prostorov, popravke pri vratih, pečeh, ognjiščih, drvarnici ob svojih lastnih stroškov izvrševal do pretekle dobe. Zlasti pa, da se po vseh najetih prostorih stalni in inventarni predmetje v istem dobrem stanu puste, v kakoršnem dobrem stanu jih je najemnik prejel. Vso opravo pa, katero bode najemnik dostavil v najete prostore, smel jo bode tudi, prosto mu, pri izselitvi odvzeti, ko mine pogojni čas. Petič: Najemojemalec ne sme oddati nobenemu, nobeni drugi stranki, kak najeti prostor, bodisi zastonj ali proti plači. Med tem si pa pridrži pravico najemodajalec, da sme večkrat na leto vse v najem oddane prostore sam ali njega pooblastenec pregledati. Šestič: Stroške te pogodbe s koleki in pristojbinami vred plača krajni šolski svet sam. Sedmič: Najemodajalec je opravičen ves gnoj, kar se ga napravi v najem danem pritličju, za se vzeti in porabiti. Osmič: Dimnikarje plača za šolsko peč kakor za ognjišče šolski svet za vso pogojeno dobo. Ta pogodba seje napravila v dveh istopisih in podpisala stajo oba udeleženca, kakor tudi dve naprošeni priči, ki ju je potrdilo županstvo Grosuplje. Stranska vas, dne 5. novembra 1904.«5 C.-kr. deželni šolski svet je z ukazom 15. marca 1904 dovolil, da se šola odpre v začetku šolskega leta 1904/5 pod pogojem, da so šolski razredi primerni in upraviteljevo stanovanje ustreza namenu. V šolski kroniki Grosuplje je šolska stavba opisana takole: »V najem vzeto šolsko poslopje je enonadstropna hiša, pokrita s škrilom. Stoji na vzhodnem koncu vasi Grosuplje in ima hišno štev. I. Zidana je bila leta 17X6, vodnjak v bližini pa leta 1799. Poslopje jc imelo tekom let več lastnikov. Svoj čas je bila v njem tudi gostilna in koje imel v Grosupljem Činkel svojo tovarno za cikorijo, jc stanoval v sobi, kjer je zdaj šola, njegov pristav, v sedaj učiteljskem stanovanju so se pa izplačevali ob sobotah tovarniški delavci. V pritličju se nahaja večja in manjša veža ter šolska soba s pisarno; potem ima tudi šolski voditelj svoje stanovanje s potrebnimi pritiklinami, kakor: dve sobi, kuhinjo, jedilno shrambo in del kleti; prizidje ima pa dvoje stranišč za šolske otroke in učitelja. V prvem nadstropju so stanovanje in pisarna za c.-kr. orožnike. Ne daleč proč od poslopja na vzhodni strani je drvarnica, vodnjak in zelenjadni vrt, katerega pa uporabljajo samo orožniki. Šolska soba jc slikana ter dolga 6,7X m, široka 5,97 m, visoka 2,53 m. Vseh klopi je 15, ki so dolge po 2 m, ajih ima samo 14 prostor v šoli.«'' Prvi učitelj je nastopil službo 10. septembra 1904. To je bil Matej Berce, ki je bil rojen leta 1882 v Orehovem pri Sevnici. Učiteljišče v Ljubljani jc končal leta 1903, nato je služboval na Krki, kasneje postal vodja šole v Preserju, od tam pa prišel na Grosuplje. Prvi šolski svet na Grosupljem je bil tak: Predsednik je bil Franc Košak, ki je bil tudi župan in deželni poslanec, podpredsednik Jožef Okorn in člani Jakob Štrubelj, Alojz. Koprivec, Janez Žitnik. Vsi so bili posestniki, poleg njih je bil član še dekan v Šmarju Mihael Trčck in učitelj Matej Berce. Slovesno odprtje šole jc bilo 16. septembra 1904. Mašo je bral kaplan Matevž Sitar iz Šmarja, ki jc bil tudi katehet. Med udeleženci slavnosti jc bil tudi poročnik c.-kr. pcšpolka z Otočca Gregor Jelačil. Prvo leto je bilo v redni šoli vpisanih 126 otrok. Pouk jc imela nižja skupina popoldne med 13. in 15. uro, višja pa med 9. in 12. uro. Poleg nje je bila tudi ponavljalna šola, v kateri je bil pouk vsak četrtek od 8. do 12. ure. Verouk pa so imeli dečki skupaj z. drugimi učenci, deklice pa običajno ob nedeljah v Šmarju. Prvo šolsko leto jc končalo 50 deklic in 58 dečkov, v ponavljalni šoli pa 13 deklic in 9 dečkov. 5 Zgodovinski arhiv Ljuhljana, GRO 57 Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje. Šolska kronika 1904 1932, sir. 7-9. 6 /slo kot 2. str. 11-12. V šolskem letu 1905/6 je šolsko leto končalo 49 deklic in 60 dečkov, ponavljalno šolo pa 9 deklic in 5 dečkov. Naslednje leto jc bilo 48 deklic in 67 dečkov, v ponavljalni šoli 7 deklic in 7 dečkov. Leta 1907/8 je šolo končalo 52 deklic in 69 dečkov, ponavljalno šolo pa 8 deklic in 6 dečkov. Počitnice so imeli v šolskem letu 1904/5 med 29. julijem in 15. septembrom, kasneje pa med 16. julijem in 15. septembrom. Pouka prosto so imeli šolarji trikrat letno, ko so imeli spoved in obhajilo, prosti pa so bili tudi na semanje dneve: na dan sv. Marka in sv. Mihaela. Uporabljali so tedanje dovoljene učbenike: Srednji katekizem ali krščanski nauk, Razinger-Žumrov Abecednik za slovenske ljudske šole. Gabršek-Razingerjcvo Berilo za obče ljudske šole, I. del: Abecednik. Razinger-Žumrovo Berilo in slovnico za drugi razred štirirazrednih in petrazrednih ljudskih šol, Josin-(ianglovo Drugo berilo in slovnico za obče ljudske šole, Končnikovo Tretje berilo za obče ljudske šole, •losin-Ganglovo Tretje berilo za štirirazredne in večrazredne občne ljudske šole, Končnikovo Slovensko slovnico za obče ljudske šole, Močnikovo Računico za obče ljudske šole, druga in tretja stopnja, ter Črnivčeve Računice za obče ljudske šole zv. 1, 2 in 3. Telovadnice šola ni imela, pouk so imeli v šolski sobi, ob lepem vremenu pa zunaj. Prva leta tudi ročnih del niso imeli, ker ni bilo učiteljice. Prav tako niso imeli šolskega vrta. V šolskem letu 1905/6 je šolo obiskal tudi okrajni šolski nadzornik Franc Leveč. Prejšnji nadzornik Vilibald Zupančič šole ni nikoli obiskal. Verouk je nadzoroval šmarski dekan Mihael Trček, prav tako je nadzoroval sanitetne razmere dr. Friderik Seemann. Učitelj Matej Bcrce jc poučeval do 16. septembra 1906, nato izstopil iz učiteljske službe in odšel v službo k železnici. Za njim je okrajni šolski svet 30. septembra 1906 imenoval za začasnega učitelja in voditelja Franca Lončarja. Taje bil rojen leta 1883 v Zagrebu inje pravkar končal učiteljišče v Ljubljani. Tuje služboval do 28. februarja 1907, nakar jc bil prestavljen na Rakitno. Za Grosuplje so razpisali stalno učiteljsko mesto, na katerega je bil imenovan učitelj v začasnem pokoju Jožef Pintar, kije službo nastopil L marca 1907. Rojen jc bil leta 1860 v Pilštajnu in končal učiteljišče leta 1879. Do začetka šolskega leta 1904/5 je poučeval na Koprivnici, nato pa v Tunjicah pri Kamniku in bil leta 1905 upokojen. Na Grosupljem je poučeval in vodil šolo do 15. julija 1909. V tem času sta na šoli delovali učiteljska in šolarska knjižnica. Prva jc imela 20 del v 27, druga pa v 10 izvodih. 15. avgusta 1908 so dobili novega okrajnega šolskega nadzornika Frana Gabrška. Občinski odbor na (irosupljem jc na sejah 7. februarja in 5. julija 1907 načel vprašanje zidave šole. Zaradi naraščajočega števila šoloobveznih otrok seje program za šolo spremenil in šola je postala dvorazrednica. (»krajni šolski svet jc 30. aprila 1908 razpisal naslednjo okrožnico: »Zaradi stavbe novega šolskega poslopja v Grosupljem se bo vršila dne 26. maja t. 1. ob pol 9. uri dopoldne komisijska obravnava, pri kateri se bo izbral stavbeni prostor za šolo, določil stavbeni načrt, način izvršitve stavbe in pokritje stroškov. Komisija se snidc pri gospodu županu v Grosupljem.« Na tej obravnavi so sc zedinili za parcelo, ki spada k zemljiščema posestnika Antona Žitnika in Franca Tomcta. Načrt pa ni bil realiziran. Jožef Pintar je poučeval do 15. julija 1909, nato pa gaje dva meseca nadomeščal Fran Kos. Ta je bil rojen leta 1885 v Ljubljani in jc učiteljišče končal leta 1908. Med letoma 1909 in 1910 je bil tajnik novoustanovljene Družbe sv. Cirila in Metoda na Grosupljem.7 Kasneje jc študiral prirodopis, služboval v Narodnem in prirodoslovnem muzeju ter napisal številne razprave s področja zoologije. Nato jc šolo vodila od 16. septembra 1909 do 30. julija 1910 Roza Pichler." Rojena je bila 1888 v Novem mestu, učiteljišče končala 1908, prva njena službaje bila v Pivki, takrat Št. Petru. Z Grosupljega je bila prestavljena na bližnji Lipoglav. Za njo je 1. avgusta 1910 na šolo prišel Leopold Marn, ki je na šoli ostal kar dolgo. Rojen jc bil leta 1877 v Dragi, učiteljišče končal leta 1900 in služboval v Škocjanu pri Turjaku,. 28. februarja 1911 Pa ga jc deželni šolski svet imenoval za vodjo šole, okrajni šolski svet pa je z odlokom 14. septembra 1910 njegovo ženo Pavlino Marn imenoval za učiteljico ženskih ročnih del. Za božič istega leta je bila tolarska veselica, kjer jc bilo na sporedu petje, deklamacije in igra Sneguljčica. Ista prireditev je bila 7 Andrej Vovko Podružnice Družbe sv C iriia in Metodo M območju obeo,e (.rosuplje. /bormk ohcuic (irosupl/e 19X2. str. 187. X Poznejepor. Rajhman; njen sin Jože Rajhman (1924-1999). teolog in literarni zgodovmar, je eden naj potnem bnejiih raziskovalcev slovenskega protestantizma. na sporedu še na Štefanovo 26. decembra. Ob sklepu šolskega leta 1910/11 je bila že prirejena tudi razstava ženskih ročnih del. Urejen je bil tudi šolski vrt. Bil je last Franca Košaka, ki mu je krajevni šolski svet plačeval letno 50 K najemnine. V drevesnico je bilo vsajeno 50 dreves, ki so jih cepili učenci ponavljalnc šole pod vodstvom šolskega vodje. Leopold Marn seje udeležil tudi kmetijskega tečaja za učitelje na kmetijski šoli Grm med 17. julijem in 19. avgustom. Učitelj Marn je bil aktiven tudi v Društvu učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanska okolica. Učenke ponavljalnc šole so imele, enako kot učenci, pouk enkrat tedensko in so se učile kuhanja, likanja in šivanja. Učiteljica Pavlina Marn jih je poučevala tudi šivanja na stroj. V tem šolskem letuje bilo ob koncu šolskega leta 61 deklic in 66 dečkov, v ponavljalni šoli pa 12 deklic in 9 dečkov. 16. decembra 1911 je bil ogled prostora za novo šolsko poslopje. Ljudje so bili za to, da stoji šola pri cerkvi in tako jc odločil tudi okrajni šolski svet, čeprav so bili izvedenci proti. Ing. Ivan Čapek je pregledal in premeril prostor pri cerkvi, da napravi načrt za novo šolsko stavbo. V zadnjih mesecih tega leta sta bili na šoli tudi dve predavanji. Sadjarski nadzornik Martin Humek jc 15. novembra predaval o sadjarstvu, živinozdravnik Josip Šink pa jc predaval 9. decembra. Ob božiču jc bila šolska veselica z naslednjim programom: petje, nastop mladih vojakov, igra Pepclka, živa slika, in igra Krčmar pri zvitem repu, ki sojo pripravili grosupeljski šolarji. Ob koncu šolskega leta 1911/12 je bila spet prirejena razstava ženskih ročnih del. Na koncu leta je šolo končalo 73 dečkov in 67 deklic, v ponavljalni šoli pa 5 dečkov in 11 deklic. V šolskem letu 1912/13 so za božič na šolski veselici igrali igro Čista vest. Med šolskim letom sta bila pri pouku dva pomembnejša dneva, in sicer 24. decembra 50-lctnica Slomškove smrti, 19. aprila 1913 pa 200-letnica pragmatične sankcije. Obakrat je bila najprej maša, nato pa so učencem podrobneje obrazložili pomen teh dnevov. Ob koncu šolskega leta je bila spet razstava ženskih ročnih del. V jeseni 1912 je dva meseca odsotnega učitelja Marna nadomeščala Marija Furlan, kije pravkar končala učiteljišče. Leta 1913 je bil izvoljen nov krajevni šolski svet. V njem so bili posestniki: Fran Košak, Mihael Adamič, Janez Podržaj, Janez Čož in Anton Gale. Predsednik je bil Fran Košak, namestnik pa dekan v Šmarju Mihael Trček. Na koncu šolskega leta jc izdelalo 67 deklic in 65 dečkov, v ponavljalni šoli pa 10 deklic in 16 dečkov. Šolsko leto 1913/14 seje začelo z odprtjem drugega razreda. Prvi razred je bil v pravkar zgrajenem gasilskem domu, za karje bila letna najemnina 80 K. V prvi razred seje vpisalo 11 deklic in 14 dečkov, v drugega pa 21 deklic in 17 dečkov. Velik je bil vpis v ponavljalno šolo, saj seje vpisalo kar 76 deklic in 86 dečkov. Od 10. septembra je bila začasno nastavljena Ida Papula, ki jc poučevala tudi ženska ročna dela. Rojena je bila v Ljubljani leta 1891 in končala učiteljišče 1910. Nato je prostovoljno poučevala na nemški mestni dekliški šoli na Erjavčevi cesti. 18. oktobra 1913 je bila posebna prireditev, ko je poteklo 100 let, odkar so Francozi zapustili naše kraje, 8. julija 1914 pa maša zadušnica ob umoru prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene. Ob tej priložnosti je govoril na krajevni šolski konferenci Leopold Marn. 15 julija 1914 je deželni šolski svet imenoval Leopolda Marna za nadučitelja in stalno nastavil učiteljico Ido Papula. Spomladi 1914 sta umrla člana krajevnega šolskega sveta Fran Košak in dekan Mihael Trček. Predsednik krajevnega šolskega sveta je postal Košakov sin, ki mu je bilo prav tako ime Fran. Šolsko leto 1914/15 se je začelo šele 1. novembra in se končalo 21. junija, ker so šolo zasedli vojaki. 15. maja so vpoklicali v vojsko tudi nadučitelja Mama, ki gaje nadomeščala Ida Papula. Ta jc vodila tudi ponavljalno šolo, ki je trajala od I. novembra do 1. aprila. Deklice so v šoli pletle za vojake rokavice, nogavice, zapestnike, kape in šivale papirnate podplate. Učiteljici Papula in Marnova sta nabirali denar za vojsko, poleg tega pa tudi hrano. Otroci so nabirali robide in jagode ter jih sušili. Zbrali so tudi 94 kg raznih kovin. Vse to so pošiljali okrajnemu glavarstvu. Predsednik krajevnega šolskega sveta je bil to leto Miha Adamič, posestnik na Blatu, podpredsednik _ Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorio, Dobrepoljc XXV, 2008_9I_ pa Anton (ialc, posestnik in gostilničar na Grosupljem. Osnovno šolo je končalo 67 deklic in 72 dečkov, ponavljalno pa 9 deklic in 9 dečkov. V šolskem letu 1915/16 je pouk sicer potekal normalno, vendar jc bil šolski obisk slab, prav tako slab pa je bil tudi učni uspeh. Otroke so starši večkrat potrebovali za poljska dela, zato je krajevni šolski svet odločil, daje bil pouk od 14. maja dalje samo dopoldne. Nemščine niso poučevali. Tudi to leto so otroci nabirali robide in koprive, zbirali razne kovine, kavčuk, volneno in platneno blago in vsak teden prinašali »vinarje« za vojake. Na koncu leta je končalo osnovno šolo 66 deklic in 77 dečkov. Ponavljalna šola seje začela šele 16. decembra 1915, ker so morali ponavljavci pomagati doma in ker v šoli ni bilo prostora. Prosti so bili le prostori prvega razreda, prostore drugega pa je zasedala vojaška oblast. 4. novembra 1916 je bila nastavljena učiteljica Otilija Križ, kije nadomeščala Leopolda Mama in nekaj časa tudi obolelo Ido Papulo. Na šoli je ostala do I. septembra 1919, nato pa odšla v Zalog pri Ljubljani. Rojena jc bila leta 1894 v Črnomlju. Šolala seje pri uršulinkah v Ljubljani, nato obiskovala višjo dekliško šolo, ki seje preoblikovala v mestni dekliški licej, kjer je maturirala leta 1913. Istega leta je opravila tudi dopolnilni izpit za poučevanje ženskih ročnih del. Pred prihodom na Grosuplje jc službovala na Viču in Rudniku. V šolskem letu 1916/17 je bil obisk pouka zelo slab, veliko jc bilo neredovanih učencev in veliko ponavljavccv. Po smrti cesarja Franca Jožefa jc nastopil Karel I. s kraljico Cito. Učenci so praznovali 27. aprila 1917 njen god in 9. maja njen rojstni dan. V prvem razredu jc poučevala Ida Papula, v drugem Otilija Križ, ki pa je 15. aprila zbolela. Na koncu leta je bilo v šoli 90 deklic in 77 dečkov. V šolskem letu 1917/18 so učenci imeli 4. novembra, na god novega cesarja, prosto. Ker jc vojaška oblast šc vedno zasedala prostore enega razreda, so imeli pouk le po trikrat tedensko. Prvi razred je imel pouk v torek, četrtek in soboto, drugi pa v ponedeljek, sredo in petek. Zato vse do 15. marca niso poučevali manj važnih predmetov: ženska ročna dela. risanje in petje. Tudi šolski vrt ni bil obdelan in niso poučevali vrtnarstva. Ponavljalna šola je bila v šolski pisarni. Konec leta je šolo končalo 74 deklet in 81 dečkov. Prvega januarja 1918 so v Črni gori uporniki (ustaši) ustrelili Leopolda Marna. V Slovenskem narodu'1 je med drugim zapisano: »Radi svojega ljudomilega značaja jc bil splošno priljubljen kot učitelj in prijatelj in zelo spoštovan v domači občini. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Podgorici, kjer že počiva njegov tovariš Karel VVider.«1" Obeh padlih učiteljev seje v Učiteljskem tovarišu spomnil tudi urednik lista Lngelbcrt Gangl. Leopold Marn in njegova žena Pavlina pa nista delovala le na šoli, pač pa tudi zunaj nje. Oba sta sc zanimala za dramatiko in tako je Leopold Mam leta 1913 režiral predstavo Jakoba Stoke Moč uniforme, kije doživela na Grosupljem velik uspeh. Naslednje leto je režiral igro istega avtorja Mutasti muzikant, leta 1915 pa burko Theodorja VVehla Ne kliči vraga. Takoj po vojni pa je Pavlina Mam režirala igro Ludvviga Anzengrubcrja Krivoprisežnik." V grosupeljski šoli so otroci do konca prve svetovne vojne večkrat obolevali za ošpicami, mumpsom in oslovskim kašljem. Na šolske izlete so odhajali v bližnje kraje, lako na Tabor in Polico, včasih pa v Ljubljano. Šolsko leto 1918/19 se je začelo 16. septembra in trajalo do 14. julija 1919. V prvih mesecih pouka je bila končana prva svetovna vojna. 29. oktobra so tudi na grosupeljski šoli praznovali proglasitev neodvisnosti jugoslovanskih dežel od Avstro-Ogrskc. Velika slovesnost pa je bila 14. decembra. Učiteljica Ida Papula jc otrokom obrazložila pomen zedinitve in ustanovitve države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prebrali so adreso Narodnega sveta in odgovor regenta Aleksandra. Otroci so nato zapeli narodno himno in Lepo našo domovino ter z »živjo klici« pozdravljali sliko regenta Aleksandra. Šolska kronika poroča naprej: »Nato so sc razvrstili in priredili manifestalivni sprevod po okrašenih vaseh. Ozaljšani z narodnimi znaki in malimi zastavami so korakoma stopali v vrsti po ulicah, prepevajoč 9 Leopold Mam. Slovanski narod I9IH, (21. I.), šl. 17. str. i. It) Učitelj Karel Wider je padel 5. septembra IVI 7. Pisal je v takratne pedagoške liste, posebej pa je bil znan po svojem abecednika Moje prvo berilo, ki je izšlo 1912. II ('vetko Budkovič: Prvi utripi kulturnega delovanja v Grosupljem (1909-1920). Zbornik občine (irosupl/e 1977. str. 142-144. narodne pesmi. Glasno in navdušeno so pozdravljali razobešene zastave. Drugi dan seje vršila slavna sv. maša v Šmarju.« 12 Dolgo je učila le Ida Papula, ker je bila Otilija Križ nekaj časa bolna, nato pa imela dopust zaradi opravljanja strokovnega izpita. Pouk ženskih ročnih del je potekal, ko sta bili v šoli obe učiteljici. Šolski vrt še vedno ni bil obdelan. Zaradi izbruha španske gripe in griže ni bilo pouka med 7. oktobrom in 4. novembrom. Dva učenca sta umrla. Ponavljalna šola sc je začela 9. januarja 1919, ko se je v šolo vrnila Otilija Križ. Ta je bila 1. februarja imenovana za začasno učiteljico. Šolsko sobo prvega razreda je prevzela od 7. do 15. novembra narodna obramba, ki je bila nato na Grosupljem razpuščena. 22. junija 1919 je bila seja krajevnega šolskega sveta radi imenovanja novega nadučitelja. Šolsko leto je končalo v osnovni šoli 67 deklic in 82 dečkov, v ponavljalni šoli pa 2 deklici in 2 dečka. Novo šolsko leto se je začelo z imenovanjem novega nadučitelja Josipa Berganta. Rojen je bil leta 1873 v Ljubljani, maturo na učiteljišču pa opravil leta 1895. Prvo službo je dobil v Vinici, nato pa je služboval na Turjaku. Na Grosupljem je poučeval drugi razred, prvi razred in ženska ročna dela pa je poučevala Ida Papula, ki seje poročila s trgovskim pomočnikom Antonom Kadivcem. Na šoli so praznovali nove praznike, tako obletnico osvoboditve 29. oktobra, obletnico ustanovitve SHS, Vidov dan, god kralja Petra I, god Cirila in Metoda. V krajevnem šolskem svetu so bili: Mihael Adamič, Ivan Čož, Anton Pangerc, Franc Pešec, dekan v Šmarju, in Josip Bergant. V ponavljalni šoli, ki je trajala od 15. oktobra do 19. aprila, je bilo manj kot 20 učencev, zato je okrajni šolski svet 10. oktobra 1919 dovolil, da sc vpelje kombinirani pouk. Na koncu šolskega leta je bilo na osnovni šoli 61 deklic in 83 dečkov, v ponavljalni šoli pa 10 deklic in 5 dečkov. V šolskem letu 1921/22 je prišlo do sprememb. Ida Papula Kadivcc je že septembra zapustila šolo in bila prestavljena v Sostro, na njeno mesto pa je prišla Alojzija Prcmk. Rojena je bila leta 1891 v Ljubljani, učiteljišče končala leta 1911 in nastopila službo na cnorazrednici v Rožnem Dolu. Pod njenim vodstvom so otroci na Grosupljem 7. avgusta 1921 uprizorili igri Lažniva Milena in Zamorčki. Denar od prireditve (400 K) so namenili za nakup 30 knjig za šolarsko knjižnico. Verouk je poučeval Rafael Morel, kaplan v Šmarju, in sicer po 6 ur v navadni in ponavljalni šoli. 2. avgusta 1921 je bil izvoljen nov krajevni šolski svet. V njem so bili: Alojzij Koprivec, Ivan Podržaj, Ivan Šparovec, Alojzij Žitnik, ostala pa sta Franc Pešec in Josip Bergant. Na koncu šolskega leta je bilo v ljudski šoli 63 deklic in 83 dečkov, v ponavljalni pa 6 deklic in 10 dečkov. V šolskem letu 1921/22 je bil med 16. septembrom in K), marcem 1922 odsoten nadučitelj Josip Bergant, »zaradi bolezni, katero sije nakopal v nezdravem zraku II. razreda«, kot je zapisano v šolski kroniki. Prvi razred je imel pouk v gasilskem domu, drugi pa v hiši Leopoldinc Košak. Prvi razred in ženska ročna dela je poučevala Alojzija Prcmk, drugega pa Vera Hočevar, ki je nadomeščala Josipa Berganta. Vera Hočevarje bila rojena 1899 in končala učiteljišče 1918. Zaposlena je bila na šoli v Zgornji Šiški, po nadomeščanju na Grosupljem pa je bila prestavljena na Brezovico. Verouk sta poučevala kaplana iz Šmarja Janko Sever in Janko Sušnik. Pouk verouka je 10. junija obiskal škof Anton Bonaventura Jeglič. Dečki ponavljalne šole so imeli pouk ob torkih in sobotah, deklice pa ob sredah in petkih. Dečki so končali s poukom 11. aprila, deklice pa že 7. aprila. Na osnovni šoli je bilo na koncu šolskega leta 55 deklic in 79 dečkov, v ponavljalni šoli pa 9 deklic in 9 dečkov. 22. novembra 1922 si je komisija ponovno ogledala prostor za zidavo nove šole. Arhitekt Viktor Accetto iz Ljubljane je izdelal načrt za šestrazredno šolo, vendar se krajevni šolski svet in občinski odborniki o tem načrtu niso mogli sporazumeti. Sporazumeli so sc šele z nastopom gerentstva, to je od oblasti postavljenega načelnika občine. Občina je za novo šolo kupila Anžurjevo njivo, parcelo 40/2 v katastrski občini Stranska vas. Načrt za novo šolo je napravil ing. N(iko?) Perko in gradbena direkcija 12 Isto kot 2. t ga je odobrila. Dela, ki jih je prevzel zidar Ivan Ogrin iz Ljubljane, so potekala od začetka avgusta 1927 do septembra 1928. 6. januarja 1923 je umrl nadučitclj Josip Bcrgant, ki so ga pokopali 8. januarja. V Učiteljskem tovarišu mu je napisal nekrolog pesnik in mladinski pisatelj Franc Ločniškar, ki je takrat učil na Turjaku. Opisal ga je kot moža tihega, a vztrajnega in velikega dela. kar se je pokazalo na pogrebu. Poleg domačinov je prišlo tudi mnogo učilcljstva, zastopniki šolskih oblasti, gasilci in sokoli in »solze preprostega ljudstva so pričale, da si je pridobil tudi v tem kratkem času srca vseh.«13 Na šoli gaje nadomeščala Alojzija Premk vse do 13. aprila 1923, prvi in drugi razred pa sta se menjavala. Nato je postal nadučitclj Gustav Ferjan. Rojenje bil v Ljubljani 1888. učiteljišče končal leta 1910. Začasno je služboval v Šmihelu pri Novem mestu in Ambrusu, stalno je bil nastavljen za nadučitelja v Dvoru pri Žužemberku. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa poučeval v Košani in bil začasno prideljen meščanski šoli v Postojni. Za tem jc postal nadučitclj v Vodicah, od tam pa je bil 11. maja 1923 imenovan za nadučitelja na Grosupljem. Šolo na Grosupljem je vodil kar 20 let.14 Na šoli so imeli 25. septembra 1922 ob 60-lctnici smrti Antona Martina Slomška predavanje, nato pa prosto. 28. oktobra so praznovali bitko na Kumanovcm, na praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja pa so imeli predavanje o alkoholizmu. Šolsko letojc končalo 60 deklic in 80 dečkov, na ponavljalni šoli pa 10 deklic in 15 dečkov. Novembra 1923 jc umrl Alojzij Koprivcc, predsednik krajevnega šolskega sveta, ki je šolski mladini zapustil 250 dinarjev. Mesto njega jc bil za predsednika imenovan Fran Podržaj s Perovega. Tega leta jc posestnik Ivan Rus prvič pridobil 500 dinarjev od Kmetijske hranilnice in jih daroval šolskemu vodstvu. To je obdarovalo 18 učencev. Tudi v naslednjih letih je Rus večkrat podaril denar za revne učenec. K), maja so imeli predavanje o sv. Savi, za Vidov dan 28. junija pa je bila proslavo z govorom, dcklamacijami in kinopredstavo. Učenci so igrali tega leta v gasilskem domu igro Sneguljčica. ki jo jc režirala učiteljica Alojzija Premk. Na koncu šolskega leta je bilo na osnovni šoli 51 deklic in 73 dečkov, v ponavljalni šoli pa 5 deklic in 6 dečkov. V šolskem letu 1924/25 jc verouk poučeval samo Janko Sušnik, ob koncu šolskega leta pa je zbolela Alojzija Premk in jo jc od 30. maja dalje nadomeščal v prvem razredu Milan Ražem. Ta jc bil rojen 1903. maturiral je 1923 inje pred tem služboval v Gorenjem Logatcu. Učenci so zbirali denar za Rdeči križ, 9. novembra pa so imeli »dinarski dan« za Jugoslovansko Matico in so zbrali 412,25 dinarjev. Tudi 2. aprila 1925, na »francoski dan«, so zbrali 34,50 dinarjev in jih poslali okrajnemu glavarju. Na šoli je bil ustanovljen Podmladek Rdečega križa, naročili pa so se tudi na njegov Glasnik. Članov Podmladka je bilo 55, od tega 26 deklic in 29 dečkov.1- Javno šolsko proslavo so imeli I. decembra, nato na rojstni dan regenta Aleksandra 17. decembra, za vidovdan pa so pripravili šolsko igro Vraže, prihodek pa namenili šolski knjižnici. Pred igro so nastopili učenci z lesenimi puškami in peli pesem Viktorja Parme Mladi vojaki. O predstavi jc poročal Gustav Ferjan v glasilu Prosvcta: »Šolska deca II. razreda - Podmladek Rdečega križa - je kot nadaljevanje javne proslave »Vidovega dne«, uprizorila še dne 28. in 29. junija tovariša J. Ribičiča veseloigro »Vraže«. Deklamaciji E» Gangla: Čelc Kula in Miloš Obilic Icr pesem »Mladi vojaki«. - Pri prvi predstavi jc bil obisk slab ker je bilo vslcd slabega vremena prejšnjih dni - vse na travnikih pri pospravljanju sena. Zato so pa pri drugi predstavi občani pokazali veselje do predstave šolske mladine - ter napolnili dvorano Gasilnega doma. Malčki so pa tudi svoje vloge rešili nad vse ugodno v prav posebno zadovoljnost gledalcev. Gasilno društvo v Grosupljem blagovoli sprejeti tem potom iskreno zahvalo in oder z. vsemi potrebščinami v brezplačno uporabo.«"' IS Fran LočniškarA Nadučitclj .loško Bcrgant. Učiteljski tovariš 1923. (IS. I.), št. 3. str.2. 14 Arhiv Slovenije. AS 231. Ministrstvo za prosveto ljudske republike Slovenije 1945-1951. Personalne mape m i/i j/c v m profesorjev 1900-1943. 15 Prosvetno delo učilcljstva pri mladinski organizaciji Podmladka Rdečega kriza Prosvcta 1925. št. 10. str. 2. 16 Gustav Ferjan: Grosuplje. Prosveta 1925. (23. 7.). št. 7. str. 5. 29. maja je bilo na šoli predavanje o jctiki. To leto je učiteljica Premkova režirala igro Pepclka, ki so jo šolarji igrali v gasilskem domu, dobiček pa namenili šolski knjižnici.17 Osnovno šolo je končalo 41 deklic in 65 dečkov, ponavljalno šolo pa 3 deklice in 4 dečki. 7. julija 1925 je bila šola razširjena v trirazrednico. V šolskem letu 1925/26 so se nadaljevale razne zbiralne akcije ter proslave. Za vidovdan je bilo spet predavanje ojetiki, 21. septembra 1925 pa predavanje o vladiki Njegošu. Osnovno šolo je končalo 37 deklic in 61 dečkov, v ponavljalni šoli pa 8 deklic in 8 dečkov. Na Grosupljem je bil 13. decembra 1925 ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, na katerem je bil za predsednika in tajnika izvoljen Gustav Fcrjan. Vendar podružnica ni mogla zaživeti in sojo kmalu opustili. V naslednjem šolskem letu 1926/27 je poleg Gustava Ferjana in Alojzije Prcmk prišel 30. oktobra 1926 poučevat tudi Silvester Perhavcc. Rojenje bil 1903, maturiral 1923 in nato do odhoda na Grosuplje učil v Radečah. Verouk je poučeval kaplan Janko Kraljic. Krajevni šolski svet so sestavljali: Miha Adamič, Alojzij Žitnik, Anton Šinkovec, Janez Šparovec, Fran Novljan, dr. Herman VVorintz, tajnik pa je bil Gustav Fcrjan. 15. septembra 1926 so učencem razlagali pomen bitke pri Kajmakčalanki, I. decembra je na proslavi predaval Silvester Pcrhavec, za vidovdan pa Gustav Fcrjan. 14. aprila je bil »treznostni dan« s predavanjema o škodljivosti alkohola in o nalezljivih boleznih. 30. maja je bila proslava in predavanje ob desetletnici majske deklaracije. Osnovno šolo je končalo 39 deklic in 54 dečkov, ponavljalno šolo pa 9 deklic in 8 dečkov. V naslednjem šolskem letu so poučevali isti učitelji, Silvester Perhavcc je jeseni opravil strokovni izpit. Poleg običajnih proslav so razredniki 8. oktobra predavali ob desetletnici smrti Janeza Evangelista Kreka, 12. novembra je bilo predavanje o pomenu in delu Društva narodov, 23. januarja predavanje in branje pesmi ob petdesetletnici Otona Zupančiča. Na vidovdan je prvič dobil nagrado tudi najboljši učenec Alojzij Hočevar. Ministrstvo za prosveto v Beogradu mu je poslalo poštno hranilno knjižico z vložkom 100 dinarjev. Učenci so zbirali živila za lačne v Bosni in Hercegovini in jih dvakrat poslali v vasi v mostarskem okraju. Dopisovali so si z učenci šole v Svibnem pri Radečah. Leta 1927 je skupščina učiteljske organizacije Udruženja jugoslovanskega učiteljstva sprejela program samoizobraževanja učiteljstva. Ustanovljenje bil poseben centralni odbor za samoizobrazbo. Ta naj bi organiziral samoizobražcvalnc krožke po Sloveniji, ki bi imeli za vsako leto poseben program, o katerih vprašanjih bi razpravljali. V šolskem letu 1927/28 je delovalo na Slovenskem 120 krožkov, med njimi tudi grosupeljski. Prvič je krožek zboroval 15. decembra 1927. Udeležilo se gaje 15 članov, razpravljali pa so o zunajšolskem delu učiteljev in o načinu študija po krožkih.1* Naslednjič so se sešli 23. februarja 1928, kjer je bilo od 21 članov navzočih 8. Govorili so o družboslovju, o zunajšolskem delu učiteljstva in o uporabi mikroskopa v šoli. 12. aprila pa je bilo navzočih na krožku 10 članov. Govorili so o družboslovju in odšli na izlet v Žalno. Naslednje obvestilo je bilo, da bo krožek zboroval v novi šoli Grosuplje 29. novembra 1928, poročila o njem pa ni bilo.1'' Po letu 1930 je skrb za izobraževanje učiteljstva prevzela Pedagoška centrala v Mariboru. Potekale so seje krajevnega šolskega sveta in odbora za gradnjo novega šolskega poslopja. Poročilo o stanju in oskrbovanju šolskega vrta in zemljišča v šolskem letu 1927/28 pove, daje kakovost zemlje dobra, čeprav nekoliko prepeščena, gojc pa zelenjavo in cvetlice. Imeli so naslednje vrtno orodje: 4 lopate, 5 pralic, 1 žično ščetko in I samokolnico. Vrt je oskrboval Gustav Fcrjan, uporabljal gaje pri kmetijskem pouku. 21. junija 1928 je učitelj in sadjar Andrej Skulj, kije spodbujal 17 Cvetko Budkovič: Kulturno in prosvetno prizadevanje v Grosupljem od 1918 do 1941. Zbornik občine Grosuplje 197H. str. 173. 18 Delo po krožkih. Grosuplje t leileljski tovariš 1927/28. št. 23. str. 4. 19 Krožek Grosuplje. Učiteljski tovariš 1928/29. št. 16. str. 5. delovanje Šolskih vrtov, podpisal za okrajnega glavarja vlogo velikemu županu ljubljanske oblasti. V njej predlaga, da obravnavajo priloženi načrt Šolskega vrta šole na Grosupljem. Upravitelj šole bi želel že v letu 1928 opraviti na vrtu najnujnejša dela. Županstvo je odgovorilo 6. julija. V odgovoru piše, da si je oblastni nadzornik za šolske vrtove 26. j unija 1928 ogledal šolsko zemljišče in načrtu vrta dodal navodila, ki so jih prejeli tudi krajevni šolski svet in stavbeni odbor. Šolsko poslopje je bilo takrat že skoraj gotovo, zato je bilo treba tudi urediti šolski vrt, postaviti primerno ograjo, vrt prekopati in spomladi nasaditi sadno drevje. Vrt je treba ločiti od igrišča z nizkim zidom, pri vrtni lopi postaviti shrambo za vrtnarsko orodje in predvideti prostor za čebelnjak. Krajevnemu šolskemu odboru v dopisu naroča, naj začne vrt urejati jeseni in naroči sadno drevje in vse potrebno orodje. Šolskemu upravitelju pa naroča, naj k urejanju vrta pritegne tudi učence ponavljalnc šole. Krajevni šolski odbor je imel 31. julija 1928 sejo in razpravljal o ureditvi šolskega vrta. Menili so, da vsota, ki je na razpolago, ne bo zadoščala za dograditev šolskega poslopja in opremo učnih prostorov, zato naj bi ureditev šolskega vrta odložili na kasnejši čas. To jesen bodo zato vrt znivelirali in prepustili šolskemu upravitelju v uporabo. To so pisali županstvu, ki pa je okrajnemu glavarju odgovorilo 11. avgusta. V odgovoru piše, da bi moral krajevni šolski odbor pri obravnavi stroškov za novo šolo računati tudi z. izdatki za ureditev vrta. Vrt je učilo, zato mora biti urejen istočasno z odprtjem novega šolskega poslopja. Zavrača sklep krajevnega šolskega odbora, da se ureditev vrta odloži in prepusti upravniku. Takoj morajo začeti urejati vrt v skladu z navodili, izdanimi 6. julija. Če že ne morejo napraviti lakoj ograje, pa naj zravnajo zemljo, razdele vrt, utrdijo potke, zasadijo sadovnjak in drevesnico. Okrajni glavar naj obvesti o tem krajevni šolski odbor in šolskega upravitelja, ki morata o urejanju vrta skleniti pogodbo. Dopisovanje med okrajnim glavarstvom in županstvom seje ponovilo tudi novembra 1928. Prvi spet poroča, da za ureditev vrta ni denarja, županstvo pa odgovarja, naj se letos napravi, kar je le mogoče. Skrbe pa naj zato, da vstavijo vsako leto v proračun tudi primeren znesek za nadaljnja dela v šolskem vrtu.20 Osnovno šolo je končalo 39 deklic in 51 dečkov, ponavljalno šolo pa 5 deklic in 7 dečkov. Na začetku šolskega leta 1928/29 je šola dobila novo šolsko poslopje. Šolska kronika piše o tem takole: »Dne 30. septembra 1928 (nedelja) smo doživeli težko zaželjeni dan. Blagoslovili smo novo šolsko poslopje. Uresničila se je dolgoletna želja. Lahko smo ponosni na krasno in moderno urejeno šolsko poslopje. Vclcpomembcn dan smo praznovali takole: Ob 9. uri zjutraj smo imeli sv. mašo, katere seje udeležila vsa šolska mladina, gasilno društvo in več fantov in deklet v narodnih nošah. Sv. mašo je daroval gosp. dekan F. Pešec. Pri sv. maši so bili navzoči tudi gosp. dvorni nadzornik Štrukelj L, inženjer N. Perko, stavbenik Iv. Ogrin in nabito polna cerkev ljudi. Po sv. maši seje vsa množica podala pred šolsko poslopje, kjer je imel g. dekan Pešec lep govor, nakar jc izvršil blagoslovitev. Po blagoslovitvi seje podalo vse v šolsko poslopje, v katerem je prvi govoril g. dvorni svetnik Dr. Ferjančič v imenu javne uprave, v imenu šolske uprave g. srezki šol. nadzornik I. Štrukelj, dalje g. Šinkovec kot član stavbenega odbora in šolski upravitelj G. Ferjan v imenu učiteljskega zbora. Deklici Zorka Ferjan in M. Vidmar sta deklamovali blagoslovljcnje zadevajoče pesmi, nakar so vsi učenci zapeli pod vodstvom šol. upravitelja državno himno »Bože pravde« - »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina.« Učenci so bili pogoščeni v gospodinjski šoli in gostje so si ogledovali stavbo. Nato se je vršil svečanostni obed v gostilni g. Rusa kjer je imel gosp. dvorni svetnik Dr. Ferjančič lepo zahvalno napitnico na gosp. župana M. Adamiča in vse občinske odbornike.«21 Novo šolsko poslopje sta sili. decembra 1928 ogledala tudi knezoškof Anion Bonavenlura Jeglič in predsednik oblastnega odbora Marko Natlačen. Pouk seje začel 3. oktobra, trajal pa je do 28. junija. Izvoljen jc bil nov krajevni šolski svet. Od prejšnjih odbornikov so ostali Adamič, Ferjan, Šparovcc in Novljan, na novo so bili imenovani: dr. Janko Kalan, kaplan Anton Ravnikar, Fran Okoren in Fran Kramar. Konec avgusta jc Grosuplje zapustil učitelj Silvester Pcrhavcc, ki jc odšel na osnovno šolo Studenec - Ig. 20 Dokumentacijska zbirka Slovenskega šolskega muze/a, mapa šole Grosuplje. 21 Isto kot 2. I. avgusta 1928 je bil stalno nastavljen učitelj Ladislav Čuk. Rojenje bil leta 1902 v Črnem Vrhu nad Idrijo, maturiral 1923 na ljubljanskem učiteljišču. Strokovni izpit je opravil leta 1925. Poučeval je v Kranju, Kočevju in Devici Mariji v Polju. Na Grosuplje jc prišel 20. aprila 1928 in bil sprva začasno zaposlen. V kratki dobi svoje zaposlitve je opravil leta 1925 počitniški tečaj za telovadbo in prosvetno delo ter tečaj za ročna dela, ki ga je organiziral Podmladek Rdečega križa, 1926 pa učiteljski zadružno - gospodarski tečaj in tečaj za vodje kmečkonadaljevalnih šol.22 Med boleznijo med 7. oktobrom 1928 in 3. januarjem 1929 gaje nadomeščal stalni okrajni suplcnt za ljubljansko okolico Stane Svete. Rojenje bil leta 1899, učiteljišče pa končal leta 1922. Strokovni izpit jc opravil leta 1924, služboval v Gornjem Tuhinju, leta 1929 postal šolski upravitelj v Zabukovju, 1933 pa jc bil šolski upravitelj osnovne šole na (iolem. Prvega decembra je nastopila službo volonterka Ana Galc, ki jc pod vodstvom upravitelja poučevala 3. razred od 4. decembra do 3. januarja 1929, nato pa samostojno učila oba oddelka 2. razreda. Rojena je bila leta 1909 na Grosupljem, maturirala na učiteljišču 1928. Bila jc nadarjena za balet, glasbo, literaturo in risanje. Pisala jc pesmi, kasneje povesti in pedagoške članke. Na učiteljišču sojo profesorji nagovarjali, naj gre študirat, ona pa seje odločila, da pojde učit na vas, kjer bo poleg vsega, kar zna, še«slikar, režiser in baletni mojster«.21 Verouk je poučeval grosupeljski kaplan Anton Ravnikar. Pouk jc bil dvakrat prekinjen zaradi izredno ostre zime. Na šoli so posebej proslavili desetletnico osvoboditve Slovenije 29. oktobra, 4. februarja je Gustav Ferjan predaval o škofu Josipu Juraju Strossmaycrju, 16. junija pa Ana Galc ob 25-lctnici smrti pesnika Jovana Jovanovića Zmaja. Učenci so zbirali živila (krompir, pšenico, koruzo) in jih pošiljali Podmladku Rdečega križa za Prckmurjc. Ivan Rus jc šolarje tudi tokrat obdaroval. Kupovali so knjigi Podmladka Rdečega križa: Prva pomoč in Naše zdravilne rastline. 16 učencev jc bilo naročenih na knjige založbe Mladinska matica. 26. junija so učenci igrali igro Škratje v režiji Gustava Fcrjana. Zatem niso več igrali v gasilskem, pač pa v sokolskem domu. Ob koncu leta jc šolo končalo 49 deklic in 56 dečkov, v ponavljalni šoli sta bila po 2 deklici in 2 dečka. V desetletju po vojni je med učenci od bolezni najbolj razsajala španska gripa. Na šolske izlete so hodili večinoma v okoliške kraje: Magdalcnska gora, Taborska jama, grad Boštanj, Kopanj, Žalna, Prcdolc in dvorec Slivnica pri Malem Mlačcvem. Daljša sta bila izleta v Ljubljano in na Šmarjetno goro. V šolskem letu 1929/30 je bila odprta vzporednica prvemu razredu. Do oktobra ni bilo pouka ženskih ročnih del, ker je učiteljica Premk zbolela. 2. oktobra je bila redno nastavljena Ana Galc, ki je ta predmet poučevala, vendar jc 17. januarja 1930 odšla na novo službeno mesto v Št. Jurij pri Grosupljem. 2. januarja 1930 je bila šoli pridcljcna učiteljica iz Šmartnega pod Šmarno goro Pavla Narobe. Rojena je bila leta 1907, maturirala leta 1928. Na Grosupljem jc ostala do 26. aprila, nato se je vrnila v Šmartno. Na njeno mesto so imenovali Ano Čeh, kije učila dotlej v Sostrem. Rojena jc bila 1908, maturirala leta 1928. 1. februarja je na šolo prišla Vida Jaklič iz Dobrcpolja. Rojena je bila leta 1900, maturirala 1921, strokovni izpit pa je opravila leta 1923. Alojzija Premk jc že 18. decembra 1929 vložila prošnjo za upokojitev, a razrešili sojo šele avgusta 1930. Leta 1931 seje poročila z zdravnikom Hermanom vVorintz.cm. Na šoli so bili naslednji pomembnejši dogodki: 14. oktobra proslava 120-letnice Ilirije oživljene, II. novembra so razredniki predavali o dnevu miru, 27. januarja je bila svetosavska proslava, dan biskupa Strossmayerja so proslavljali 4. februarja, 24. aprila pa je bil treznostni dan. Na njem so ugotovili, da so skoraj vsi učenci na šoli mladi junaki, ker nc pijejo alkohola. To jc bil tudi naslov časopisa, ki gaje izdajalo protialkoholno društvo Sveta vojska. 12. maja so praznovali materinski dan, 14. aprila pa je bil »francoski dan«. Ta dan so namreč zbirali denar za poplavljencc v Franciji. 22 Isto kot 9. 23 Ana Gale: Pesmi, povesti. Uredil Milan Dolgan. Ljubljana, 1971, str. 10. Prvič je v kroniki podatek o dveh roditeljskih sestankih. Na prvem, kije bil 5. februarja 1930, je predaval Gustav Ferjan, na drugem, 13. marca, pa Ladislav Čuk. 19. marca 1930 je bila v sokolskcm domu izvedena igra s petjem Povodni mož, združena z Masarvkovo proslavo. Dobiček od igre jc bil za šolarsko knjižnico. Režiral jo je Ladislav Čuk, ki je bil izredno sposoben pedagog, zelo aktiven na organizacijskem in kulturnem področju. Bil jc tajnik društva Sokol, režiser, glasbenik, igral na violino in pel v Učiteljskem pevskem zboru. V tem šolskem letu je osnovno šolo končalo 64 deklic in 64 dečkov, ponavljalno šolo pa dve deklici in 2 dečka. V začetku šolskega leta 1930/31 je postala šola na Grosupljem štirirazrednica. Učiteljico Ano Čeh so prestavili na šolo v Sostro, namesto nje jc bila imenovana Ana Pcršič Dragaš. Rojena je bila leta 1902, maturirala 1922, službovala v Bohinjski Bistrici, Šentjanžu na Dolenjskem in na gospodinjski šoli Mladika v Ljubljani. Dva meseca od septembra do novembra 1930 jc poučevala tudi Ana Fonda Vcllcj. Rojena jc bila leta 1902 v Skednju pri Trstu, maturirala pa je leta 1922 v Mariboru. Strokovni učiteljski izpit je opravila leta 1924. Do konca šolskega leta 1928/29 je učiteljevala v primorskih vaseh, nato pa emigrirala v Jugoslavijo. Za tem jc službovala na šolah Studenec - Ig, Sostro in Sela pri Kamniku.24 Prvega decembra je bil dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev in ob tej priložnosti je imel Gustav Ferjan predavanje na akademiji sokolskcga društva. 11. novembra so razredniki predavali ob dnevu miru, 9. maja je bilo predavanje o materi, 4. maja pa o jetiki. V tem šolskem letu so prvič organizirali za čelrli razred izlet z avtomobilom. Ogledali so si Bled, Jesenice in Vintgar. Udeležili so se ga zdravnik dr. Janko Kalan, veroučitelj Anton Ravnikar in učiteljica Ana Čeh. Drugi šolski izleti so bili v Dobrepolje, Turjak ter na ljubljanski velesejem. Od bolezni so prevladovale ošpice. Šolsko leto je končalo na osnovni šoli 61 deklic in 68 dečkov, na ponavljalni šoli pa 6 deklic in I deček. V šolskem letu 1931/32 jc prišlo do sprememb v učiteljskem zboru. Vida Jaklič jc bila prestavljena v Gerlince. Od 8. januarja do 8. aprila 1932 jc poučevala na Grosupljem Gabrijela Šumi, kije pred tem službovala v Šmartncm pod Šmarno goro in se tja tudi vrnila. Rojena je bila leta 1909, učiteljišče pa je končala leta 1927. Iz Dolnje Lendave seje 23. aprila 1932 vrnila na Grosuplje Otilija Križ. Taje med časom, ko jc odšla prvič z Grosupljega, poučevala na Koroškem, nato v Zalogu in spet na Viču, leta 1927 pa v Naraplju pri Ptuju in Dolnji Lendavi.2' Ana Dragaš je bila 31. januarja 1932 razrešena. Izvoljen jc bil nov krajevni šolski odbor. Predsednik jc bil župan Alojzij Žitnik, člani pa so bili: Gustav Ferjan, Ivan Rus, Fran Javornik, Josip Goršič, Ivan Gale in Fran Perme. Od I. novembra do konca marca jc bil za 7. in 8. razred pouk skrajšan in združen z učenci 4. razreda. Proslave v tem šolskem letu so pripravljali v šoli skupaj s sokolskim društvom. 26. junija, za vidovdan, so uprizorili igro Triglav. Iz dohodka jc šola kupila tricevni radioaparat Kapš. Ob dnevu »zedinjenja« 1. decembra so uprizorili igro Petrčkovc poslednje sanje. Režiral jo je učitelj Ladislav Čuk, sceno za igro pa je pripravil Gustav Ferjan, ki jc tudi obarval kulise in govoril ob prireditvi. 31. oktobra je bila proslava ob stoletnici rojstva Frana Levstika. Predavanja so bila 23. februarja o Vuku Karadžiću, 29. februarja o Gcorgcu VVashingtonu in 7. maja o materah. Zdravnik Janko Kalanje predaval s skioptičnimi slikami o jetiki 30. in 31. maja ter I. junija. Učenci četrtega razreda so o jetiki tudi pisali šolske naloge. Najboljši dve nalogi je šola poslala okrajnemu načelstvu. Konec aprila 1932 so učenci posadili 500 smrekovih sadik. Na šolske izlete so lega leta odhajali na Tabor, v Račno in Kamno gorico. Šolarji so obolevali za ošpicami, mumpsom in gripo. Nadučitelj Gustav Ferjan se je med 24. in 31. julijem 1932 udeležil v Ljubljani lutkarskega 24 Minka Lovrencu) I'uho/ Primorski učitelji 1914-1941: prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem Trst, 1994, str. 142. 25 Isto kot 9. tečaja. Vodstvo tečaja je razpisalo natečaj za najlepše načrte raznih glav in kulis za igro »Kraljevič iz podzemlja«. Natečaja seje udeležilo 11 tečajnikov. Med njimi je dobil priznanje tudi Gustav Ferjan.2'' Šolsko leto je končalo 63 deklic in 75 dečkov. Jeseni leta 1932 je nastopila službo na šoli Danica Semljič Vujadinović. Rojena je bila leta 1904 v Martincih v Sremu. Višjo dekliško šolo je obiskovala v Novem Sadu, maturirala pa na učiteljišču prav tam leta 1923. Službovala je v vojvodinskih krajih, sprva v Bezdanu, nato v Karavukovu in v Dobanovcih v zemunskem okraju. Strokovni izpit je opravila leta 1927. Na Grosuplje je prišla 10. oktobra 1932, decembra istega leta seje poročila z bančnim uradnikom Francem Scmljičcm. Aktivno je delovala v učiteljskem društvu Ljubljana okolica, kjer je bila članica upravnega odbora. 11. marca 1944 je bila upokojena, po vojni pa 21. avgusta 1945 postavljena za učiteljico na Grosupljem.27 Z odlokom ministrstva prosvete v Beogradu seje 14. decembra 1932 vas Gatina prešolala iz šolskega okraja Žalna v šolski okraj Grosuplje. V šolskem letu 1933/34 je poučevalo na šoli na Grosupljem več zanimivih učiteljic in učiteljev. Od 30. novembra do konca leta 1933 je učil Janez Tomšič, kasnejši pedagog in metodik. Rojenje bil v Ljubljani leta 1908, učiteljišče končal leta 1931, nato pa sc vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je leta 1937 diplomiral iz pedagogike. Med študijem je poučeval najprej na ljubljanski poboljšcvalnici, nato na Grosupljem, v Hrušici in Artičah. Leta 1932 je bil predsednik Kluba brezposelnih učiteljev in predsednik akademskega kluba Edinstvo. Aktiven je bil v učiteljskem društvu Ljubljana okolica - vzhodni del ter poverjenik Slovenske šolske matice. Po diplomi je napisal številne pedagoške knjige in razprave. Urška Porenta je poučevala na Grosupljem med I. januarjem in 15. aprilom 1934. Rojena je bila 1888 v Glincah pri Šentvidu. Učiteljišče jc končala leta 1909, strokovni izpit pa opravila 1911. Službovala jc v Ljubljani, Šentvidu, Moravčah, Dobrovi, najdlje pa v Hrušici. Bila jc članica Učiteljskega pevskega zbora in Slomškove družbe.28 V tem šolskem letu je prišel poučevat tudi Marijan Binter. Rojen je bil leta 1908 v Kamniku, učiteljišče končal leta 1931. Strokovni izpit je opravil leta 1936. Sprva jc učiteljeval v Božakovem, kamor jc bil tudi med učiteljevanjem na Grosupljem med 21. aprilom in 30. junijem 1934 začasno spel dodeljen. Tudi leta 1944 je učiteljeval Iri mesece na tretji deški ljudski šoli v Ljubljani in prišel spet na Grosuplje 8. maja 1944. Tuje ostal do 1. februarja 1945, ko so ga do konca šolskega leta 1944/45 premestili na deško vzgajališčc Selo v Ljubljani. Po vojni jc 27. oktobra spet prišel na Grosuplje, kjerje ostal do 27. novembra 1946, koje bil na svojo prošnjo premeščen v Horjul.2" Nazadnje je bil svetovalec za razredni pouk na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Bil je zelo nadarjen za glasbo, tenorist, čelist, aranžer glasbe za vokalne, komorne in orkestralne skupine, član pevskega zbora Glasbene matice, zborovodja in režiser. Med službovanjem na Grosupljem jc leta 1939 izšla njegova knjiga Zgodovina za 4. razred ljudske šole. Založila jo jc Banovinska založba šolskih knjig in učil, ministrstvo prosvete pa jo jc odobrilo za učno knjigo. O knjigi nisem našla kakega poročila ali ocene, pač pa je v seznamu knjig po stanju v prodaji dne 30. junija 1939 kot avtor napačno napisan Bogdan Binter."1 V tem šolskem letuje bila dovoljena vzporednica k 3. razredu s 16. aprilom 1934. Poročilo o šolskem vrtu navaja, da marsikaj še ni urejeno, za ureditev pa bi potrebovali 15.000 dinarjev. Vrtno orodje je bilo zelo pomanjkljivo, zemlja pa ilovnata in nepregnojena. Gojili so zelenjavo in rože." V šolskem letu 1934/35 je na novo prišel poučevat verouk kaplan Anton Gole. 16. novembra jc bil odprt prvi razred višje narodne šole. Zakon o narodnih šolah, ki je izšel leta 1929, jc namreč osnovno šolo razdelil na štirirazredno osnovno šolo in štirirazredno višjo narodno šolo. Grosupeljska šola je imela po tej novi zakonodaji štiri razrede osnovne šole in en razred višje narodne šole, torej 5 oddelkov. Vsak učitelj je poučeval svoj oddelek.12 26 Lutkarski tečaj v Ljubljani. Učiteljski tovariš 1932/33, št. 2, str. 2-3. 27 Isto kot 9. 28 -t- Porenta Urška. Slovenski učitelj 1937. str. 301. 29 Isto kot 9. 30 Slovenska knjiga. Ljubljana. 1939. str. 167. 31 Poročilo o stanju in oskrbovanju šol. vrta in zemljišča v šol. letu 1933/34. Dokumentacijske zbirka Slovenskega šolskega muzeja. Mapa šole Grosuplje. 32 Pavle Flere: Zakon o narodnih šolah s kratko razlago in stvarnim kazalom ter dodatkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah.. Ljubljana. 1929. str. 47 49. _Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpolje XXV, 2008 00 V prvem razredu je poučevala Danica Semljič, obiskovalo gaje 12 deklic in 23 dečkov, drugi razred je učil Gustav Ferjan, obiskovalo gaje 16 deklic in 15 dečkov. V tretjem razredu je bila razredničarka Otilija Križ, obiskovalo gaje 26 deklic in 11 dečkov. Četrti razred je poučeval Marijan Binter. V šolskem letu 1935/36 je na novo prišla poučevat Sabina Podboj, ki je tu poučevala sedem mesecev. Rojena je bila leta 1910 v Kamniku. Učiteljišče je končala leta 1931 na zasebnem ženskem učiteljišču pri uršulinkah v Škofij Loki. Študirala je pedagogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomirala leta 1936, koje že poučevala na Prežganju. Po vojni je poučevala na nižjih gimnazijah v Starem trgu, Škofji Loki in Metliki." Med bivanjem na Grosupljem je učila drugi razred, v njem je bilo 9 deklic in 22 dečkov. Prvi razred je prevzela Danica Semljič in poučevala 19 deklic in 16 dečkov. V četrtem razredu je Marijan Binter učil 25 deklic in 11 dečkov. Za tretji razred ni podatka. Cvetko Budkovič navaja skupno število učencev v tem šolskem letu 18514, po tem bi naj bilo v tretjem razredu skupno 83 učencev. V šolskem letu 1936/37 je prvi razred višje narodne šole, to so bila šolska leta od petega do osmega razreda, sprva poučeval Ladislav Čuk, ki je spomladi 26. marca 1937 odšel na drugo službeno mesto v Loški potok. Od 16. februarja 1937 je ta razred poučevala Gizcla Kranjc Doma, kije prišla na Grosuplje 6. novembra 1936. Rojena je bila leta 1902 v Dobrovniku, maturirala leta 1921 v Koszegu na Madžarskem inje leta 1925 opravila dopolnilni strokovni izpit iz slovenščine. Pred prihodom na Grosuplje je službovala v Dobrovniku." V njenem prvem razredu višje narodne šole na Grosupljem je bilo 29 deklic in 16 dečkov. Prvi razred je poučevala Danica Semljič, v njem je bilo 17 deklic in 18 dečkov. Drugi razred je poučeval Gustav Ferjan, in sicer 14 deklic in 13 dečkov. Tretji razred je poučevala Otilija Križ, in sicer 13 deklic in 24 dečkov. Za četrti razred ni podatka, po Budkoviču naj bi bilo v njem 36 učencev. Naslednje leto je prvi razred višje narodne šole poučeval Marijan Binter. V njem jc bilo 29 deklic in 16 dečkov. Drugi razred nižje narodne šole je učil Gustav Ferjan, in sicer 17 deklic in 14 dečkov. Tretji razred .je poučevala Danica Semljič, v njem je bilo 18 deklic in 22 dečkov. Četrti razred je poučevala Otilija Križ, v njem je bilo 18 deklic in 13 dečkov.16 V prvem razredu naj bi bilo 63 učencev. V tem šolskem letu so ogradili šolski vrt s tremi betonskimi stenami, četrta pa jc bila iz hrastovega lesa. V sadovnjaku so posadili 33 dreves. V šolskem letu 1939/40 jc učiteljica Gizela Kranjc 4. oktobra 1939 odšla službovat v Ljubljano, decembra pa jc nastopil službo Viljem Lenassi. Rojenje bil leta 1915 v Ljubljani inje maturiral na ljubljanskem učiteljišču leta 1936. Služboval je v Kamniku, na meščanski šoli Prule v Ljubljani in v Adlcšičih. II. decembra 1939je nastopil službo na Grosupljem. Začasno je bil ob koncu šolskega leta 1943/44 z odlokom Pokrajinske uprave v Ljubljani 14. februarja 1944 zaposlen v Ljubljani. Od 19. avgusta 1944 je bil v domobranski službi. Peti oddelek višje ljudske šole, kije zajemal prvi do četrti razred, je poučeval Marijan Binter. V začetku šolskega leta je bilo v njem 14 deklic in 13 dečkov. V osnovni šoli je bilo skupaj 151 učencev, in sicer 73 deklic in 78 dečkov.17 Učitelji z grosupeljske šole so delovali tudi zunaj šole. Zlasti sta se pri režiranju raznih iger med letoma 1934 in 1941 odlikovala učitelja Ladislav Čuk in Marijan Binter. Leta 1936 so v sokolskem domu igrali v režiji Ladislava Čuka Kekca. Kostume za igro sta sešili učiteljici Otilija Križ in Danica Semljič, sceno in kulise je pripravil Gustav Ferjan. Pri instrumentalni spremljavi pevskih vložkov sta za sceno sodelovala tudi Ladislav Čuk in Marijan Binter. 33 Isto kot 9. 34 Isto kot 1, str. 162. 35 Isto kot 9. 36 Zgodovinski arhiv Ljubljana, GRO OS Louisa Adamiča Grosuplje, Katalogi 1933/34-1939/44, tehnična enota 4, arhivska številka 12-16. 37 Slovenski š (mp.ški, mp.ian, rd:kd) < dolgi / v besedi sonce (sp.nce) agj < naglašeni / skupaj z /u/ (kd:ynam, td.gčam, čd.gn, vd.uk, vd.gna, dd.gga) a: < zgodaj podaljšani a (td.u) < stalno dolgi a (grd.t, xrd:st,prd:x, krd.l) < staroakutirani a v nezadnjih besednih zlogih (krd.va, md.t, brd.ta (R ed.)) < cirkumflektirani o in novoakutirani o v nezadnjih besednih zlogih (vd.s, dd.n, md:x, čd.st, md.ša,pd.si, usd:xne) < sekundarno/umično naglašeni e skupaj z/j/ (tjd:ta, s]a:stra, rjd.kla, spjd.kla) a'sa (R ed.), Hvat, patkdvat, s'vat, trebdxal, u su'zax, u ra'kax, mačdrat, toda b'ratlb'rgt, 'ggl) < kratki naglašeni o, o v zadnjem besednem zlogu (pat, š'kaj, 'koš, sfrak, krap, frak, 'mast, šUak, 'past, 'kar, 'gast, 'vag.jdiag, toda gldbok, zdroglzdrgu, sJtog) Nenaglašeni samoglasniki i u c 9 o a Distribucija - e ima v izglasju za palatalnimi soglasniki /č, ž, š, j/ in /1/ < I širšo izgovorno različico \a\ (sve.jčd, pupstld, svi.jd, md.ša), redkeje [ia\ oziroma [je] (md.šjd, uorgl(j)e). Izvor i < i (imie, sinu.vam, zidd.r, kaku.ši) < -ji (po asimilaciji) (vi:ši) < zveze j (< n) in i, e, a v izglasju (p.gi 'ogenj', zd:di, pre./di) < -el-u v D, M ed. sam., prid. in zaimkov m. in s. spola (brd.ti, si:ni,pa me.jsti, na bre.igi, na nd.ji, na vd.ji,paru.nmi) u < u v vzglasju (ušiesu, umd.zan, uši.) < vzglasni v, v počasnem govoru (učd:sax) < izglasni o (le.jtu, yšd:nu 'pšeno') < izglasni -o sam. s. sp., prisl. in del. na -lo (v položajih, kjer ni onemel) (djd.blu, gd.rlu) < obrazila -ovl-ev v R mn. sam. m. spola (brd:tu, std.ršu) < -ef, -ef, -it po asimilaciji (ko.tu, vi.du) < -ot po asimilaciji (jd.buk) < končnice -av (bju.ku, cierku, bri.tu) < izglasni -/ za zlogotvornim /r/ (umg.ru, cvd.ru) e < e (trepd.gance, lenp.ba, umi>:rjem,pu:le, mu.rje, tjd.če) < e (pd.met, ja.strep, kleči: (3. os. cd..),pesti: (I mn.), tjd.le, žjd:ne (I mn.)) [aj < izglasni a in g po preglasu za /č, ž, š/, /j/ < (j, h) in /I/ < (i) (xi:ša, svi.jd, kupžd, sve.jčd, zjd.mld, nade.jld) o < j skupaj z /y/ (sogzie (I mn.), dogžd.n, toda magči.m) a < a (jd.gada, de:ikla, mi.za, periesa, nd:jdla, žd:gat, de.jlat) < e za /n/ in /m/ {nade.jld, nabu:, nave.jsta, mazi.nc) < e v nenaglašeni nikalnici 'ne' (nasriečd) < o (atd.va, atpd:ru, ačieta (R ed.), atrak, damu:, pavejdat, klabu.k, tapari.šče) < q (zabjie, de:jlama, nupsma) in t? v T in O ed. sam. ž. sp. (krd.va, mi.za, li.pa, pad mi.za, pad li.pa, čes ce.jsta, u dali.na) < -ol-e+m v O ed. sam. m. in s. spola (z nu.sam, s stri.cam, z brd.tam) a l-v (le.jverca) v posameznih primerih (Jicrma 'birma') t < d v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki (zi.t) d < n po disimilaciji (žieden 'ženin') c < k v posameznih primerih kot ostanek II. praslovanskc palatalizacije (par atru:cax) s < 1, i pred /c/ (xl:scd) v posameznih primerih kot ostanek II. praslovanske palatalizacije {dru.zga 'drugega') t < t (sve.jčd) < š v skupini šk {mdčkare 'maškare') S < f v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki (miias-, kri.š) < s v položaju pred zlogom s /š/ (jmšju:šlu, šli.ši) < s/z v položaju pred šumnikom (iščiesat, čiš čd.rna) < x v položaju pred lil (ščier 'hčer') < s v posameznih primerih pred /k/ (škd:ld) ž < z v O zaimka 'on' (ž n/./«, i/uo) < z v položaju pred zlogom s šumnikom (z važi.čkam) k _195 adamovo jabolko / Olga Cvetek. - Delo, št. 72 (28. 3. 06), str. 7, foto. // Čeferin v zagovor Perica tudi na evropsko sodišče / (STA). - Pd, št. 216 (14. 9. 06), str. 5. // Obramba Ivana Perica namignila na morebitnega pravega morilca / Iva Ropac. - Delo, št. 164 (18. 6. 06), str. 8, foto. // Zakaj se je potil stric Ivana Perica? / Vojko Zakrajšck. - Sn, št. 164 (18. 7. 06), str. 4, foto. // Mar najeti avto pelje v preobrat / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 165 (19. 7. 06), str. 5, foto. // Periću tudi petič 30 let zapora / Miča Vipotnik. - Dn, št. 249 (13.9. 06), str. 25, foto. // Je Rakičcve umoril beograjski kriminalec / Ooran Stojil jković. - Dirckt, št.258, str. 6, foto. // Jc bil senat, ki jc sodil Periću, res okužen? / Olga Cvetek. - Delo, št. 239 (14. 10. 06), str. 6, foto. // Nova sled do umora v Rovinju / Boštjan Celeč. - Sn, št. 257 (7. II. 06), str. 3, foto. (Po zavrnitvi pritožbe na Vrhovnem sodišču bo odvetnik Ivana Perica, kije obsojen za trikratni umor v Poreču, naslovil pritožbo na evropsko sodišče. Sledi vodijo tudi do Silva Pluta in Huberta Ocvirka. Zapisala sem le ključne članke, o sojenju so pisali skoraj vsi slovenski časniki in časopisi). »Milost za umor, skrunitev, krajo / (B. C). - Sn, št. 67 (22. 3. 06), str. 1+3, foto. // Usodni udarci s polenom po glavi / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št.86 (29. 3, 06). sir. 24. // Umor, uboj na mah, prekoračeni silobran? / Boštjan Celeč. - Sn, št. 73 (29. 3. 06), str. 4, foto. // Ni hotel gledati fotografij svoje žrtve / (mfr). - Dn, št. 62 (17. 6. 06), str. 18. // Je moril zaradi travm iz otroštva? / Domen Mal. - Sn. št. 194 (23. 8. 06), str. 4, foto. // Zaradi izliva nežnosti mu jc s polenom razbil glavo / Barbara Guček. - Delo, šl. 195 (24. 8. 06), str. 7. foto. // Devet let za uboj na mah / Domen Mal. - Sn, št. 195 (24. 8. 06), str. 3, foto. (Aleksander Rajbar je umoril Antona Berčona, višje sodišče bo odločilo o višini kazni. Zapisala sem le ključne članke, o sojenju so pisali skoraj vsi slovenski časniki in časopisi). ♦Dvojna smrt na tirih / Uroš Praš. - Dn, št. 88 (31. 3. 06), str. 32, foto. (Železniški prehod na Selih pri Šmarju - Sapu je nepregleden). »Konopljo poželi policisti / K. D. - Delo, št. 186 (12. 8. 06), str. 7, foto. // Policijska poletna žetev »trave« / (bi). - Dn, št. 218 (12. 8. 06), str. 18, foto. (V naselju Št. Jurij pri Grosupljem). »Obrnila sredi avtoceste / K. D. - Delo, št. 257 (7. 11. 06), str. 7, foto. // Obrnila kar na avtocesti / (V. A.). - Sn, št. 257 (7. 11. 06), str. 9, foto. (51-letna voznica iz Ivančnc Gorice). 2007 ♦Na črno kupljen revolver sejal smrt / K. D., I. R. - Delo, št. 47 (27. 1. 07), str. 3, foto. // »Ubil ženo, njene starše in sebe / Boštjan Celeč. - Sn, št. 46 (26. 2. 07), str. 1+3, foto. (Trojni umor v Zdcnski vasi 2006). // Pred očmi svojih otrok postrclil njima najdražje / Blaž l.atcrncr. - Dn, št. 46 (26. 2. 07), str. 1+10, foto. // Potarnala jc, prijavila ni / Boštjan Cclcc, Domen Mal. - Sn, št. 47 (27. 2. 07), str. 1+3, foto. // Osirotela dečka čaka mučno prebolevanje krvave morije / Blaž Laterncr. - Dn, št. 47 (27. 2. 07), str. 32, foto. // Trupla pod zastavo / Boštjan Celeč. - Mag, št. 9 (28. 2. 07), str. 30-31, foto. // Trije umori in samomor / Bogdan Sajovic. - Demokracija, št. 9 (1. 3. 07), str. 56, foto. // Največji žrtvi nasilja sta majhna otroka / Maja Ogorcvc. - Žurnal, št. 8 (2. 3. 07), str. 68, foto. // Slovo od mamice in starih staršev/Vladimir Jerman. - Sn, št. 50 (2. 3. 07), str. 1+3, foto. // Še zvončki so žalostno sklonili glave / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 9 (4. 3. 07), str. 14-15, foto. // Kje bosta živela Tadej in David / (B. C). - Sn, št. 55 (8. 3. 07), str. 3, foto. // Koncert za siroti iz Zdcnskc vasi / (M. D.). - Sn, št. 70 (26. 3. 07), str. 4, foto. // Nihče ne ve, kje sta siroti / Boštjan Cclcc. - Sn, št. 259 (10.11. 07), str. 1 +3, foto. // Kdo bo skrbel za siroti / Olga Cvetek - Nedelo, K. 45 (11. 11. 07), str. 9, foto. // Napenjanje mišic čez hrbte sirot / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 46 (18. 11. 07), str. 4, foto. // Usodna temačna nedelja / Vojko Zakrajšek. - Mag, št. 48 (28. 11. 07), str. 62-63, foto. (V Zdenski vasi jc Tone Gorenčič pred očmi svojih dveh sinov ubil bivšo ženo Jožico, njena starša in nato še sebe). ♦Ivan Peric zahteva 3000 cvrov odškodnine / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 66 (21. 3. 07), str. 32. // Trojica oproščena izsiljevanja Perica / Iva Ropac. - Sn, šl. 66 (21. 3. 07), str. 10, foto. // So bile Ivanu Periću kršene ustavne pravice? / Iva Ropac. - Delo, št. 255 (6. II. 07), str. 7, foto. // Primer Peric se nadaljuje / Barbara Prcvorčič. - Demokracija, št. 46 (15. II. 07), str. 64, foto. (Peric zahteva odškodnino od treh izsiljevalcev). ♦Zanika, da gaje ubila in zakopala / Boštjan Cclcc. - Sn, št. 119 (26. 5. 07), str. 6, foto. // Skrivnost v grobu / Vojko Zakrajšck. - Mag, št. 37 (12. 9. 07), str. 42 43, foto. // Obtožena umora trdi, da jc nedolžna / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 214 (17. 9. 07), str. 28, foto. //Trdi, da ni morila / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 214 (17. 9. 07), str. 4, foto. (Pctinšcstdcsctletna Ljubica Vozlič z Ilove Gore). ♦V trčenju s tovornjakom umrli dekleti / (bi). - Dn, št. 128 (6. 6. 07), str. 32, foto. // Maturantki ugasnili v plohi / Vladimir Jerman. - Sn, št. 129 (7. 6. 07), str. 1t 3, foto. (V hudem nalivu na cesti med Mlačevim in Račno sta v trčenju umrli Jana Okorn z Lavrice in Lavra Prijatelj iz Kompolj). ♦Dejanja se ne spominja / Iva Ropac. - Delo, št. 145 (27. 6. 07), str. 7. // Legendarni Šana šest let v arestu / Boštjan Celec. - Sn, št. 228 (3.10. 07), str. 4, foto. (Nekdanji hokejist Janez Albreht s Police pri Grosupljem je obtožen poskusa umora svoje žene). ♦Roparji pobegnili s črnim športnim oplom / K. D. - Delo, št. 175 (1. 8. 07), str. 6, foto. // Oboroženi roparji v Šmarju - Sapu pobasali poštne vreče / Daša Birsa. - Direkt, št. 175 (1. 8. 07), str. 6, foto. // Nov rop poštnega kombija, za varnost še vedno ni dovolj poskrbljeno / Blaž. Latcrncr. - Dn, št. 175 (I. 8. 07), str. 10. // Oborožena trojica oropala pošto / Vojko Zakrajšck. - Sn, št. 175 (1. 8. 07), str. 1+5, foto. (Poštni rop v Šmarju - Sapu). *V Lučah zasegli 200 kilogramov konoplje / Bojan Raj.šck. - Delo, št. 199 (30. 8. 07), str. 7, foto. (Grosupeljski policisti so v Mali Stari vasi in Lučah zasegli konopljo). ♦Laboratorij kar v vikendu / (V. A.). - Sn, št. 230 (5. 10. 07), str. 11, foto. // Na podstrešju gojil indijsko konopljo / K. D., B. R. - Delo, št. 230 (5. 10. 07), str. 7, foto. (V bivalnem vikendu v Škocjanu pri Turjaku). Mrtev ležal sredi polja / Scbastjan Ozmcc. - Sn, št. 282 (7. 12. 07), str. 4. (Milan Gliha iz. Šentjurja pri Ivančni Gorici). 35 JAVNA UPRAVA 2006 ♦»Grosupeljska občina ni romska občina« / Bojan Rajšck. - Delo, št. 7 (10. 1. 06), str. 7, foto. // Februarja vnovič o romskem svetniku / Š. L. - Dobro jutro, št. 71 (14. 1. 06), str. 15. // V Grosuplju še vedno nočejo romskega svetnika / Mojca Zorko. - Dn, št. 15(16. 1. 06), str. 6. // Država bo proučila pogoje za romskega svetnika / Bojan Rajšek. - Delo, št. 13(17. 1. 06), str. 7, foto. // Že štiri leta brez romskega svetnika / Bojan Rajšek. - Delo, št. 288 (13. 12. 06), str. 3. (Grosupeljska občina seje zaradi medijske odmevnosti znašla med romskimi občinami). ♦Župana so opozarjali na napake, pa jih ni poslušal / Mojca Zorko. - Dn, št. 34 (4. 2. 06), str. 9. (LDS in NSi sta opozarjali dobrepoljskega župana Antona Jakopiča na napake pri sprejemanju proračuna). ♦Pomanjkljivosti sončnih dvorov / Mojca Zorko. - Dn, št. 50 (21. 2. 06), str. 8. (Zaradi na tehničnem pregledu ugotovljenih napak Sončni dvori niso dobili uporabnega dovoljenja). ♦Občni zbor občinskega odbora SLS Ivančna gorica / SLS odmev, št. 27 (mar. 2006), str. 42, foto. (Pregledali so preteklo delo in izdelali načrte za naprej). ♦Občni zbor SLS Dobrcpoljc v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju / Tina Shawish. - SLS odmev, št. 27 (mar. 2006), str. 43, foto. (Občni zbor največje dobrepoljske stranke je bil v februarju). ♦Po poti prvega slovenskega romana / Mojca Zorko. - Dn, št. 60 (3. 3. 06), str. 8, foto. (Zupan občine Ivančna Gorica govori o občinskem proračunu in svoji kandidaturi na jesenskih volitvah). ♦Načrtov Pekarne Grosuplje za zdaj še niso ustavili / Mojca Zorko. - Dn, št. 98 (10. 4. 06), str. 6, foto. (Osnutek lokacijskega načrta Rožna dolina II. gre v javno razgrnitev). ♦Grosuplje za šestino cenejše od Ljubljane / Finance, št. 78 (24. 4. 06), str. 37+40- 41, foto. (V Grosuplje se priseljujejo Ljubljančani). ♦Stroški so še (pre)nizki. - Finance, št. 85 (8. 5. 06), str. 40, foto. (Zupan Janez Lcsjak govori o cestni problematiki) ♦Turisti bodo ceste to poletje delili s cestarji / (nr). - Delo, št. 127 (13. 5. 06), str. 4, foto. // Kisli nasmehi ob razkopani avtocesti / Mojca Zorko. - Dn, št. 165 (20. 6. 06), str. 9, foto. // »Kuham se v avtu, kolnem in plačujem!« / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 177 (2. 7. 06), str. 2-3, foto. // Avtocestna mišolovka preži na svoje žrtve / Tomaž. Bukovec. - NDn, št. 191 (16.7. 06), str. 16, foto. // Od danes po obnovljeni polovici avtoceste Malcncc - Šmarje - Sap / (mz). - Dn, št. 197 (22. 7. 06), str. 9. (Obnova ceste Malence-Šmarje - Sap). ♦Sodniki so jim dali nenavadno nalogo / Mojca Zorko. - Dn, št. 130, str. 8. (Nada Hudorovac jc s pomočjo odvetnika Petra Čcfcrina sprožila upravni spor o preselitvi Romov v Smrckcc pred šestimi leti). ♦Občina Ivančna (iorica praznuje / Bojan Rajšck, - Delo, št. 118 (25. 5. 06) str. 6. (Podelili so nagrade in priznanja ter razglasili častna občana: Stanislava Ostcrmana in Štefana Horvata). ♦Nagrada Alojzu Kastelicu / B. R. - Delo, št. 140 (20. 6. 06), str. 6. (Za praznik občine Grosuplje so podelili nagrade in priznanja). ♦Privlačni lokali v Sončnih dvorih / Finance, št. 120 (20. 6. 06), str. 32, loto. (Prostori so veliki od 35 do 100 m2). ♦»Veliko dam na dogovor, red in zakonodajo« / Mojca Zorko. - Dn, št. 174 (29. 6. 06), str. 9, foto. (Pogovor z Janezom Lcsjakom, županom občine Grosuplje). ♦Zaradi krožišča se obeta razlastitev in dolgo čakanje / Mojca Zorko. - Dn, št. 187 /12. 7. 06). str. 9. (Rekonstrukcija križišča pri Kovinastroju na Grosupljem). ♦Dva leva županska kandidata - eden s podporo levih, drugi desnih / Mojca Zorko. - Dn, št. 188 (13.7. 06), str. 9, foto. (Za župana občine Grosuplje kandidirata Janez Lesjak in Andrej Struna). ♦Država lahko razlasti tudi občino Grosuplje / Mojca Zorko. - Dn, št. 188 (13. 7. 06), str. 8, foto. (Župan Janez Lesjak ne da zemljišč za križišče, ker Direkcija za ceste ponuja premalo). ♦Pri obnovi državne ceste sodeluje tudi občina / Mojca Zorko. - Dn, št. 23 (18. 8. 06), str. 6, foto. (Druga faza obnove odseka Cikava Grosuplje). ♦Utrjene brezine pomenijo več varnosti na cesti / Aleš Horvat, Jože Papež, Janko Černivec. - Delo, št. 195 (24. 8. 06), str. 22, foto. (Sistem globoko sidranih jeklenih mrež visoke natezne trdnosti na usekih na Polici in Malem Vrhu). ♦Vikcndaši bodo na vodovod še počakali / Mojca Zorko. - Dn, št. 234 (29. 8. 06), str. 7. (Dole pri Polici). ♦Stranki, ki ima v svoji sredini mlade, se ni bati za njen obstoj in razvoj v prihodnosti / Rok Ravnikar. - SLS odmev, št. 31 (scp. 2006), str. 40-41, foto. (Pogovor z Matjažem Trontljcm). ♦Janez Lesjak spet v boj za župana / Bojan Rajšek. - Delo, št. 211 (12. 9. 06), str. 6. // Pomladne stranke skupaj proti Lcsjaku / Mojca Zorko. - Dn, št. 254 (18.9. 06), str. 10. // Zveneča imen »desnega« občinskega sveta / Mojca Zorko. - Dn, št. 254 (18. 9.06), str. 10, foto. (Janez Lesjak obljublja manjšo brezposelnost in naložbe v infrastrukturo). ♦Ravnatelja naj ne bosta več župana / Jana Pctkovšck, Mojca Zorko. - Dn, št. 250 (14. 9. 06). str. X. foto. // Bodo župana Lampreta razrešili / Bojan Rajšck. - Delo, št. 213 (14. 9. 06), str. 2. // Ivanški župan Lamprct nc namerava odstopiti / Bojan Rajšck. - Delo, št. 217 (19. 9. 06), str. 4, foto. // Ženske proti Lamprctu / Mojca Zorko. - Dn, št. 159 (23. 9. 06), str. 10. // Lamprct ponovno za župana / Ž. Z. - Dl, št. 41 (12. 10. 06), str. 7, foto. (Jernej Lamprct ne more biti ravnatelj in župan istočasno. Na volitvah bo protikandidatka ženska). ♦Zupana z. največjim gospodarskim razcvetom / Tine Pctrič, Bojana Humar Dcklcva. - Manager, št. 10 (okt. 2006), str. 16 18, foto. // Ivančna Gorica, občina z napredkom in dušo / Bojana llumar Dcklcva. - Manager, št. 10 (sept. 2006), str. 22-23, foto. (Lamprct iz Ivančne Gorice je župan gospodarsko najuspešnejše občine). ♦Županje med razpravo zavrnil evropsko zastavo / Bojan Rajšek. Delo, št. 295 (21. 12. 06), str. 6. (Janez Lesjak meni, da nam ni treba nenehno dokazovati, da smo Evropejci). 2007 ♦Grosupeljčanov ne bo več zalivalo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 27 (2. 2. 07), str. 6. // Protest zaradi zadržanja gradnje zadrževalnika / (mz). - Dn, št. 35 (13. 2. 07), str. 13. // Draga zaščita pred vodo / Bojan Rajšck. - Delo, št. 49 (16. 2. 07), str. 6. // Država: cenejša rešitev je boljša / Mojca Zorko. - Dn, št. 200 (31. 8. 07), str. 10, foto. (Osnutek odloka o zadrževalniku Bičjc. Država predlaga regulacijo Grosupcljščicc). ♦Romskega svetnika v Grosupljem še ne bo / A. G. - Žurnal, št. 4 (2. 2. 07), str. 8, foto. // Svetniki hočejo dodatna pojasnila / Mojca Zorko. - Dn. št. 27 (2. 2. 07), str. 11.// Janez Lesjak - župan občine Grosuplje, ki v občinskem svet ne želi imenovati romskega svetnika / Borut Peterlin. - Mladina, št. 10 (10. 3. 07), str. 9, foto. (Grosuplje krši zakon o lokalni samoupravi, ker ne omogoči romskega svetnika). ♦Stanovalci sončne soseske lahko spet pijejo iz pip / Mojca Zorko. - Dn, št. 47 (27. 2. 07), str. 12. (Voda v Sončnih dvorih je zopet neoporečna). 191 Manja Samce ♦Jernej Lamprct ni več ravnatelj / Bojan Rajšek. - Delo, št. 53 (6. 3. 07), str. 6, foto. (Jernej Lampret bo samo poklicni župan). ♦Sprejeli osnutek proračuna / (mz). - Dn, št. 56 (9. 3. 07), str. 11. (Grosupeljski svetniki so potrdili proračuna za leti 2007 in 2008). ♦Najzaslužnejšim podelili priznanja / Bojan Rajšek. - Delo, št. 56 (9. 3. 07), str. 6, foto. (Civilna zaščita ljubljanske regije je podelila priznanje Janezu Lesjaku in Francu Skalji). ♦Ob pokopališču Resje gradijo poslovilni objekt / B. R. - Delo, št. 60 (14. 3. 07), str. 6, foto. ♦Zemljišča so se v Ivančni Gorici v letu dni podražila do 30 odstotkov. - Finance, (19. 3. 07), str. 29+33, foto. (Cene rastejo, ponudba parcel je velika). ♦Za gozd v Predstrugah hočejo lastniki več, kot je vreden / Bojan Rajšek. - Delo, št. 65 (20. 3. 07), str. 6, foto. (Janez Pavlin, župan občine Dobrcpoljc, o načrtih za delo v občinskem svetu). ♦Ogrožen je projekt mesta kipov / Bojan Rajšek. - Delo, št. 68 (23. 3. 07), str. 6. (Na Grosupljem so sprejeli dvoletni proračun, a črtali sredstva za kipe). ♦Za odpravljanje težav z vodo pričakujejo evropski denar / Bojan Rajšek. - Delo, št. 73 (29. 3. 07), str. 6. (Pomanjkljiva oskrba z vodo v Suhi krajini). ♦So številne preselitve »dar« ali »prekletstvo« / Lovro Kastclic. - Dobro jutro, št. 101 (31. 3. 07), str. 1+10-11, foto. (Na Grosupljem in v okolici so v zadnjih treh letih zgradili več kot 600 stanovanj). ♦V Ambrusu bodo zidali mrliško vežico / B. R. - Delo, št. 79 (5. 4. 07), str. 6. ♦Sklep iz gostišča ne velja / Bojan Rajšek. - Delo, št. 83 (11. 4. 07), str. 6. (Ivanška občina je z odlokom zavarovala vire pitne vode). ♦Prenovo križišča ovira prazna, a zaščitena hiša / Bojan Rajšek. - Delo, št. 94 (24. 4. 07), str. 6, foto. (Hiša ob regionalni cesti Mlačcvo-Rašica v Zdcnski vasi). ♦Spor zaradi občinskega davka / Bojan Rajšek. - Delo, št. 105 (10. 5. 07), str. 6. (Davek na nezazidano stavbno zemljišče v coni Sever je visok). ♦Grosuplje, Trebnje, Ivančna Gorica / Andreja Basic, Stanislav K. Vabšck. - Finance, št. 100 (29. 5. 07), str. 28, foto. (Stanovanjska gradnja na Grosupljem, Hotel Kongo, Županova jama, Ivančna Gorica, cistercijanski samostan Stična). ♦Njihovo vodilo v prihodnjih letih bo kakovost življenja na vseh področjih / Finance, št. 100 (29. 5. 07), str. 28, foto. (Občina Ivančna Gorica). ♦Iz Županove jame do likovnih samorastnikov / Stanislava K. Vabšek. - Finance, št. 100 (29. 5. 07), str. 30, foto. (Na Grosupljem je najbolj znana turistična točka Županova jama). ♦Z limuzino v grosupeljski kazino / Stanislava K. Vabšck. - Finance, št. 100 (29. 5. 07), str. 30, foto. (Kongo Hotel & Casino na Grosupljem povečuje delež tujih gostov). ♦V nasprotju z odlokom ne dovolijo zidati / Bojan Rajšek. - Delo, št. 122 (30. 5. 07), str. 6. (Urejanje prostora v Višnji Gori). ♦Občina bo morala zgraditi nadvoz za prehod čez progo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 124 (1. 6. 07), str. 6, foto. // Varna cestna povezava do Sončnih dvorov v letu 2008 / Mojca Zorko. - Dn, št. 127 (5. 6. 07), str. 13, foto. (Kje bo na Grosupljem nadvoz. Sever prečkal progo?). ♦Koncesijska dajatev za popravilo cest / Bojan Rajšek. - Delo, št. 128 (6. 6. 07), str. 6, foto. (Peskokop vznemirja krajane Šmarja - Sapa). ♦Varovanje objekta Resje je upravičeno / B. R. - Delo, št. 129 (7. 6. 07), str. 6, foto. (Vgradili so alarmne naprave in ponoči zapirajo vstop na pokopališče). ♦Dobrepoljci odločno proti širitvi kamnoloma / Bojan Rajšek. - Delo, št. 133 (12. 6. 07), str. 6, loto. (Komunalno podjetje Ljubljana ni zmanjšalo hrupa in prašenja v kamnolomu v Predstrugah). ♦Po štirih cenitvah dogovor za peto ceno / Mojca Zorko. - Dn, št. 169 (25. 7. 07), str. 6, foto. // Draga zemlja za grosupeljsko krožišče / B. R. - Delo, št. 180 (7. 8. 07), str. 4, foto. // Pa verjemi cenilcem! / Iztok Lipušček. - Dobro jutro, št. 117 (18. 8. 07), str. 15 (Krožišče na Adamičevi in Cesti na Krko). ♦Vodovod na Polževski planoti / maf. - Dn, št. 175 (1. 8. 07), str. 8. // Slovesno odprli vodovod na Polžcvski planoti / B. R. - Nedelo, št. 31 (5. 8. 07), str. 2, foto. (Med Oslico, Novo vasjo in Kriško vasjo). ♦ Korak bliže varnemu prehodu / Mojca Zorko. - Dn, št. 195 (25. 8. 07), str. 8, foto. // Nadvoza še dve leti nebo/mz. - Dn, št. 200(31. 8. 07), str. 10. //Grosupeljske zablode / Iztok Lipovšek. - Dobro jutro, št. 121 (15. 9. 07), str. 10, foto. // Za varnejši prehod čez železniške tire bo poskrbljeno šele čez dve leti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 216 (19. 9. 07), str. 6, foto. (V pripravi so prostorski akti za nadvoz nad železniško progo na Grosupljem). * Grosupeljska svetnika nista oddala poročila o premoženjskem stanju / Bojan Rajšek. - Delo, št. 211 (13. 9. 07), str. 6. (Janez Dolinšek in Janez Kozlevčar). * V ivanški občini bi radi zvišali vodarino za četrtino / Bojan Rajšek. - Delo, št. 230 (5. 10. 07), str. 6. (JKP Grosuplje razmišlja o povišanju cen). »Urejanje Vidma bo na vrsti spomladi / Bojan Rajšek. - Delo, št. 230 str. (5. 10. 07), str. 6. (Prerazporeditve v proračunu občine Dobrepolje). »Država bo le zgradila krožišče v Ivančni Gorici / B. R. - Delo, št. 235 (11. 10. 07), str. 6, foto. (Krožiščc pri Mercatorjevcm centru v Ivančni Gorici). »Zaradi skale bodo kanalizacijo gradili dlje / B. R. - Delo, št. 233 (9. 10. 07), str. 6, foto. (V Zdcnski vasi). »Grosuplje želi postati prijazno invalidom / mz. - Dn, št. 235 (11. 10. 07), str. 9. (Za nemoteno gibanje invalidov po mestu so uredili pločnike in prehode na glavnih ulicah). »V ivanški občini spoznali, da brez inšpektorja ne gre / Bojan Rajšek. - Delo, št. 236 (12. 10. 07), str. 6. (Sprejeli so odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in redarstva). »Rckon bo lahko postavil betonarno / Bojan Rajšek. - Delo, št. 239 (16. 10. 07), str. 6, foto. (V obrtni coni v Ivančni Gorici). »Država želi regijsko odlagališče / Bojan Rajšek. - Delo, št. 256 (7. 11. 07). str. 6, foto. (Deponija v Špaji dolini ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja po evropski zakonodaji, razmišljajo celo o regijskem odlagališču). »Izklopiti morajo pralni stroj, da lahko sosed vključi molzni stroj / Bojan Rajšek. - Delo, št. 258 (9. 11. 07), str. 6, foto. (Kdaj bosta speljana vodovod in kakovostna elektrika na Hudo Polico?). »Napeljali so vodovod za 30 hiš v Stični / B. R. - Delo, št. 261 (13. 11. 07), str. 6, foto. (Končana gradnja vodovoda Visoka cona Stična). »Načrtujejo šmarski dovoz na avtocesto / Bojan Rajšek. - Delo, št. 288 (14. 12. 07), str. 6. (Pred dvajsetimi leti zgrajeni polovični avtocestni priključek ne zadošča več povečanemu prometu). »Nekoliko višji davek v Grosupljem / Bojan Rajšek. - Delo, št. 292 (19. 12. 07), str. 6. (Nadomestilo za stavbna zemljišča). »Na Mlačcvem gradijo kanalizacijo / B. R. - Delo, št. 294 (21. 12. 07), str. 6, foto. (Z 2,6 km dolgim glavnim vodom bodo Malo in Veliko Mlačevo ter Boštanj priključili na centralno čistilno napravo). »V Grosupljem bodo še nekaj časa brez redarja / Jana Pctkovšck - Dn, št. 300 (31. 12. 07), str. 6. (Skrbel naj bi za red v naselju). 36 ROMI 2006 »V banko vlomili fantiči / Svcn Berdon. - Dn, št. 130 (16. 5. 06), str. 12. (Policisti so prijeli tri mlajše mladoletnike, ki so vlomili v NLB Grosuplje). »Eksplozija prestrašila Rome / Bojan Rajšek. - št. 196 (25. 8. 06), str. 7. // Mati in hči sta omedleli / (D. M.). - Sn, št. 196 (25. 8. 06), str. 4, foto. (Bombna eksplozija jc prestrašila družino Strojan). »V Grosupljem pa že ne / Ksenija Hahonina. - Mladina, št. 41 (7. K). 06), str. 35, foto. (Občina Grosuplje šc naprej brez romskega svetnika). »Obljubljali baken postregli s koli / Olga Cvetek. - Sn, št. 254 (3. 11. 06), str. 8, foto. (Dečja vas pri Zagradcu). »Cigan Miha naj rajši miži / Bernarda .laklin. - Jana. št. 46 (14. II. 06), str. 6-7, foto. (Srečanja bivše urednice Jane s Strojanovimi). »Varnost in pravičnost za vse / Anton Stres. - D, št. 48 (26. 11. 06), str. 17. (Komisija Pravičnost in mir pri SSK poziva k strpnosti do članov romske skupnosti). »Uskladiti razum in srce / Bogomir Štcfančič ml. - D, št. 48 (26. 11. 06), str. 10, foto. (Marjan Lamprct. koordinator pastorale romskega prebivalstva v Cerkvi na Slovenskem in podpredsednik mednarodnega katoliškega odbora za Cigane, govori o svojih izkušnjah duhovnika z Romi). »Svetniki niso jedli vročega kostanja / Mojca Zorko. - Dn, št. 305 (10. 11.06), str. 10, foto. (Grosupeljski župan jc sklical izredno sejo o selitvi Romov (Strojanovih) na Grosuplje). *Sirota jaz okrog blodim / Stane Granda. - D, št. 47 (19. 11. 06), str. 11. (Romsko vprašanje je spolitizirano). ♦Cigani / Rok Sonc. - Mag, št. 49 (6. 12. 06), str. 23. (Pri nas ni diskriminacije, saj pravosodje z vsemi ravna kot s cigani). * Romski slovarček za etnično mešan tabor / Dejan Kerba. - Delo, št. 33 (10. 2. 07), str. 4. (Slovarček bo pomoč v poletnem taboru za romske otroke iz Grosupljega). * Še vedno nimajo tretjega divjaka / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 34 (12. 2. 07), str. 5, foto. (Leta 2001 so v Velikem Globokem pri Zagradcu trije napadli Srečka Fajdiga, ki je ostal ncpokreten). * Ko je malo lahko veliko / Lili Zupančič, Nataša Rajh, Jasmina Zaman. - Dobro jutro, št. 128 (3. 11. 07), str. 14, foto. (Študentke Fakultete za socialno delo se v Smrckcu v okviru programa Tikno them (Mali svet) dvakrat na teden po tri ure ukvarjajo s predšolskimi romskimi otroki). * Simpozij o Romih v Grosupljem / Mojca Zorko. - Dn, št. III (17. 5. 07), str. 8. // »Romi so diskriminirani« / Mojca Zorko. - Dn, št. 113 (19. 5. 07), str. 9, foto. // Za skupno življenje in brez ovir. Okrogla miza o Romih / Bojan Rajšek. - Delo, št. 115 (22. 5. 07), str. 6, foto. (V Mestni knjižnici Grosuplje je potekal tridnevni simpozij o Romih, ki se je zaključil v avli OŠ Louisa Adamiča s kulturnim programom Romov). * Romski svetniki: ponekod neizobraženi, drugje jih sploh ni / Mojca Zorko. - Dn, št. 120 (28. 5. 07), str. 6, foto. (Intcrnetni forum kot oblika političnega izobraževanja romskih svetnikov). ROMI-STROJANOV1 * Romi brutalno pretepli Ambrušana / B. R. - Delo, št. 246 (23. 20. 06), str. 6. // Domačina je potolkel Slovenec, ne Rom /Bojan Rajšek. - Delo, št. 247 (24. 10. 06), str. 7. // Grožnje Ambrušanov pregnale Rome / Bojan Rajšek. - Delo, št. 248 (25. 10. 06), str. 1+3. * Izbor člankov še v: Delo, št. 249-254, 257, 259-276, 279-285, 295-301 (26. 10. 06-31. 12. 06) ; Nedelo, št. 44, 47, 48, 51, 52 (5. 11. 06-31. 12. 06) ; Demokracija, št. 45-47 (9. 11. 06) ; Dnevnik, št. 291-324, 327-335, 345-348, 351-354 (26. 10. 06-31. 12. 06); Dobro jutro, št. 93 (16. 12. 06); Dolenjski list, št. 44, 45, 48, 49, 52 (2. 11. 06, 9. II. 06-30. 11. 06) ; Družina, št. 46 (12. 11. 06) ; Finance, št. 220, 226, 227 (16. 11. 06-31. 12. 06); Jana, št. 46-48 (14. 11. 06); Mag, št. 44-49 (30.10. 06); Mladina, št. 44, 45, 47, 49 (28. 10. 06 in 2. 12. 06); Primorski dnevnik, 252 271, 280, 288, (31. 10. 06- 31. 12. 06); Slovenske novice, št. 247, 248, 251, 252, 262-270, 279-288, 291, 297, 298 (24. 10. 06-31. 12. 06); Svobodna misel, št. 21 (10. 11. 06); Žurnal, št. 41 (10. 11.06). * Odprto pismo Neue Zurcher Zeitung / Peter Starič. - Ampak, št. 1-2, (jan.-feb. 2007), str. 14-15, foto. (Odziv dr. Petra Starica na članek Slovenija se boji za svoj ugled, objavljen v Neue Zurcher Zeitung, ki je povzel po Mladini fotografije in besedilo, vendar poroča pristransko). * Izbor člankov še v: Delo, št. 15, 19, 26, 36, 42, 46, 57, 72, 75, 77, 86-89, 99, lil, 115, 140, 169-171, 189, 197, 207, 212-215,217, 220-222, 225, 227, 229, 252, 263, 298 (19. 1. 07-28. 12.07) ; Nedelo, št. 37, 38 (23. 9. 07-16. 9. 07); Demokracija, št I, 3, 12 (4. I. 07-22. 3. 07); Dnevnik, št. 6, 16, 20, 36,43,57, 60, 67,72, 77, 83,86, 88, 97, 138, 139, 151, 152, 170, 187, 192, 197, 198,212, 215, 218, 220, 221, 225, 226, 229, 242, 258, 286, 297-299 (9. 1. 07-31. 12. 07); Nedeljski dnevnik, št, 1, 4 (7. 1. 07, 28. 1. 07); Dobro jutro, št. 100 (24. 3. 07); Družina, št. 12 (25. 3. 07); Mag, št. 5, 20(31. 1.07, 16. 5. 07); Mladina, št.1,2,4, 7, 12, 16, 17, 25 (6. 1.07-23.6. 07); Novi tednik, št. 69 (31.8. 07); Novice (Celovec), št. 31 (3. 8. 07); Primorski dnevnik, št. 20, 22, 32, 61, 91, 92, 145, 234 (24. 1. 07- 4. 10. 07); Slovenske novice, št. 15,19, 36,45, 48, 57, 66, 72, 94, 140, 172, 193, 207,212, 214, 215, 221, 298 (19. 1. 07 28. 12. 07); Svobodna misel, št. 8, (26. 4. 07); The Slovenia Times, št. 77 (27. 4. 07). pr— 2007 2006 2007 _Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica. Dobrcpoljc XXV. 2008_201 * Konec pravne države : pravna in sociološka analiza preselitve Romov iz Ambrusa / Jasminka Dedič, Neža Kogovšek. - Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 5 (2006), str. 84-95. * Ko rešitev postane problem : morda bi pozitivno diskriminacijo nadomestili s pozitivno stimulacijo? Iz ostre krize v Ambrusu bi sc morali vsi nekaj naučiti / Jernej Zupančič. - Večer, št. 261 (11. 11. 06). str. 8. // Zrno nauka iz Ambrusa : problemi so in velike evropske parole jih ne bodo rešile, pravi geograf dr. Jernej Zupančič / Vancsa Čoki. - Večer, št. 299 (27. 12. 06), str. 3. (Dr. Jernej Zupančič, rojen v Ambrusu, je predsednik komisije za Rome). 36 SOCIALNA VPRAŠANJA 2006 *Hiša zavetja sameva / Mojca Zorko. - Dn, št. 119 (5. 5. 06), str. 8, foto. // Hiša zavetja bo krizni center / Mojca Zorko. - Dn, št. 207 (1.8. 06), str. 7, foto. // Krizni center za otroke bodo odprli jeseni / Bojan Rajšek. - Delo, št. 211 (12. 9. 06), str. 6. (Zveza prijateljev mladine Slovenija nima denarja, projekt za zatočišče otrokom in mladostnikom bo izvajal Center za socialno delo Grosuplje). »Zahtevajo zidavo doma za ostarele / Bojan Rajšek. - Delo, št. 117 (24. 5. 06), str. 6, foto. (Šentviški upokojenci bi radi dom za ostarele na zadružni posesti Travnik). *Za osebe z motnjami v duševnem razvoju / Mojca Zorko. - Dn, št. 262 (26. 9. 06), str. 9. // Bivalna enota za odrasle / Estcr Pust. - Žurnal, št. 35 (29. 9. 06), str. 1+22, foto. // Otvoritev bivalne enote v Grosupljem : Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu / Valerija Bužan. - Glasnik, 15, št. 7 (okt. 2006), str. 19-20. (Šest varovancev centra za usposabljanje, delo in varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju je zaživelo v ločeni bivalni skupini). »Stop, za nasilje vstop prepovedan / Nataša MavričO. - NDn, št. 288 (22. 10. 06), str. 6-7, foto. (Materinski dom Višnja Gora). »Novi dom za starejše že poln / (mz) - Dn, št. 326 (1. 12. 06), str. 11. (Dom starejših občanov v Vidmu - Dobrcpolje). 2007 »Zavod končno pred novogradnjo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 109 (15. 5. 07), str. 6, foto. (Novi prostori Prizme bodo stali pet milijonov cvrov). »Svetniki menijo, da zavod potrebuje novo vodstvo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 129 (7. 6. 07), str. 6, foto. (Direktor Prizme Bojan Stante ni dobil pozitivnega mnenja občine Dobrcpoljc). »Vera je šc, luči pa vedno manj / Nada Mavric. - NDn, št. 43 (28. 10. 07), str. 6, foto. (Malči in Stanetu Škufca iz Tržiča pri Strugah je iz stiske pomagala Iskrica Nedeljskega). 37 ŠOLSTVO 2006 »Kmalu boljše razmere za pouk / Mojca Zorko. - Dn, št. 64 (7. 3. 06), str. 8. (Prenova OŠ Šentvid pri Stični). »Malčki v vrtec oktobra / Mojca Zorko. - Dn, št. 74 (17. 3. 06), str. 9, foto. // V vrtcu že otroški smeh / Mojca Zorko. - Dn, št. 276 (10. 10. 06), str. 10, foto. (Nekdanja samopostrežna trgovina Tabor Grosuplje bo postala vrtec). »Prvič doslej v športnem objemu Dolenjske / Jože Pogačnik. - Dn, št. 125 (11. 5. 06), str. 27, foto. // Prlcki blesteli na Dncvnikovcm krosu / Jože Pogačnik. - Dn, št. 129 (15. 5. 06), str. 1+20+26-27. foto. (Tradicionalni 21. Dnevnikov kros za slovenske šolarje v Stični). »Zlati stiski maturanti / Barbara Pance. - Sn, št. 138 (17. 6. 06, str. 9, foto. (Srečanje generacije iz leta 1956 ob 50-lctnici mature). »Iz stare za eno leto v šc starejšo / Mojca Zorko. - Dn, št. 238 (2. 9. 06), str. 9, foto. (50 učencev OŠ Žalna bo med gradnjo nove šole obiskovalo pouk v opuščeni šoli v Št. Juriju). ♦Učencem in krajanom so pokazali, kako ravnati ob požaru / (mz). - Dn, št. 282 (16. 10. 06), str. 6. (V mesecu požarne varnosti so gasilci PGD Grosuplje pokazali, kako ravnati v primeru požara). ♦Z nožem na sošolca / (bi). - Dn, št. 346 (21. 12. 06), str. 28. (V Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici). 2007 *K občutkom varnosti / Melita Garvas. - Šr, št. 4 (17. 2. 07), str. 13. (Specialistka pomoči z umetnostjo dela v Zavodu za vzgojo in izobraževanje v Višnji Gori). *Vredno tudi po kamniti poti / Marija Majzelj - Oven. - Šr, št. 5 (3. 3. 07), str. 12. (Dijaki SŠ Josip Jurčič iz Ivančne Gorice so sodelovali v projektu Vpliv globalizacije na poglabljanje razlik med razvitimi in manj razvitimi državami). *Šola v Žalni bo dražja, kot so svetniki pričakovali / Bojan Rajšek. - Delo, št. 56, str. 6. // Učenci v novi šoli predvidoma prihodnjo pomlad / B. R. - Delo, št. 228 (3. 10. 07), str. 6, foto. (V Žalni gradijo novo šolo). Denarje, pogojev za gradnjo šole Polica pa ne / Mojca Zorko. - Dn, št. 68 (23. 3. 07), str. 11. (Pristojna ministrstva še niso dala soglasij, težavo dela tudi vodovod, ki ni javen, zato ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja). *Zupan Lampret: Novo šolo na Krki bomo morda gradili čez dve leti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 78 (4. 4. 07), str. 6. // Nekdanje prostore škofjeloškega Kroja bodo preuredili v učilnice / Bojan Rajšek. -Delo, št. 234 (10. 10. 07, str. 6, foto. (Gradili bodo tudi s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport). ♦Klofute in brce v šolskem »Teksasu« / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 17 (29. 4. 07), str. 1+2-3, foto. (Nasilje v šolah - v Ivančni Gorici učenci v šolo nosijo frače, nože, pištole). *Nov vrtec bodo zgradili zraven srednje šole Josipa Jurčiča / Bojan Rajšek. - Delo, št. 103 (8. 5. 07), str. 6. // Vrtec v Ivančni Gorici dražji 1. junija / Bojan Rajšek. - Delo, št. 117 (24. 5. 07), str. 6. // Več prostora v ivanškem vrtcu / Mojca Zorko. - Dn, št. 118 (25. 5. 07), str. 10. // Temeljni kamen za nov vrtec / B. R. - Delo, št. 121 (29. 5. 07), str. 6, foto. // Svetniki želijo v vrtcu zagotoviti dovolj prostora za vse otroke / Bojan Rajšek. - Delo, št. 241 (18. 10. 07), str. 6, foto. (Prostorska stiska v ivanškem vzgojno-varstvenem zavodu, zato so ob občinskem prazniku položili temeljni kamen za nov centralni vrtec). *Od avgusta dražji vrtci v Grosuplju / mz. - Dn, št. 154 (7. 7. 07), str. 10. (Svetniki potrdili dvig cen za 4,6 odstotka). ♦Odprli bodo še nedokončano šolo / Mojca Zorko. - Dn, št. 212 (14. 9. 07), str. 10, foto. // Odprli dograjeno in obnovljeno osnovno šolo / B. R. - Delo, št. 213 (15. 9. 07), str. 4, foto. (V Šentvidu pri Stični). ♦Utripajoča rumena luč ne zagotavlja zadostne varnosti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 212 (14. 9. 07), str. 6, foto. (Starši so zahtevali in dosegli, da se s semaforji zavarujejo prehodi na Ljubljanski cesti ob šoli Brinje). Denar za ivanške dijake in študente / Bojan Rajšek. - Delo, št. 282 (7. 12. 07), str. 6. (10 000 evrov za dvajset dijakov in študentov). 39 ETNOLOGIJA 2006 Petelini (Ponikve na Dolenjskem) / Janez Bogataj. - Bilten, št. 59 (2006), str. 28-29, foto. (Folklorne maske iz Ponikcv na znamkah Pošte Slovenije, dodana tudi pisemska ovojnica in žig prvega dne). ♦Leskovi so najboljši / M. G. - Dl, št. 11 (16. 3. 06), str. 20, foto. (Kovač Jože Gačnik iz Ponikev Še zna delati pripomočke za izdelavo zobotrebcev). ♦Velikonočni zajtrk vabi / (mz). - Dn, št. 93 (5. 4. 06), str. 10. // Velikonočni zajtrk v občini Grosuplje / B. R. - Delo, št. 81 (7. 4. 06), str. 6, foto. (Društvo podeželskih žena Sončnica v avli občinske stavbe vsako leto pripravi razstavo velikonočnih jedi). ♦Velikonočni sejem v Boštanju / B. R. - Nedelo, št. 14 (9. 4. 06), str. 8, foto. (Prodajali so kruh, pecivo, butarice, pirhe, pletene košare). ♦S tradicijo za kupce / Darinka Sebenik. - Kg, št. 16(19. 4. 06), str. 22. (Društvo podeželskih žena iz Ivančnc Gorice z velikonočnimi jedrni v Intersparovcm centru v Ljubljani). ♦Razstava velikonočnih jedi / M. M. J. - Kg, št. 16(19. 4. 06), str. 22, foto. (Predstavljeno je društvo DPŽ Sončnica z Grosupljega). 2007 ♦Podivci preganjajo zimo / (P. H.). - Sn, št. 39 (17. 2. 07), str. 15, foto. (Ponikve so za pusta postale Mali Pariz). ♦Praznik zobotrebčarstva v Velikih Laščah / Delo, št. 42 (21. 2. 07), str. 24, foto. ♦Veselo po Dobrcpolju / Tanja Tomažič. - Glasnik S.E.D, št. 47 (3. 4. 07), str. 140-141, foto. // Dobre volje po Dobrcpolju / Tanja Tomažič. - Vzajemna, št. 11 (november 2007), str. 29, foto. (Rajža Slovenskega etnološkega društva pod vodstvom etnologinje domačinke Anke Novak). ♦Zamcsili so kruh, spletajo butare / Biserka Kameža Cerjak. - Sn, št. 67 (22. 3. 07), str. 6, foto. (V OŠ Stična so v učilnici za etnologijo pripravili velikonočne posebnosti). 397 DRUŠTVA 2006 ♦Delaj, delaj, dekle pušelje : ob 25. obletnici delovanja Folklorne skupine Račna / Andrej Košič. -Folklornik, 2 (2006), str. 109-110, foto. (Olga Gruden dela s folkloristi že 25 let). ♦Ledeno presenečenje / Damjan Viršck. - Šr, št. 4 (18. 2. 07), str. 15, foto. (Članek o ledenih kapnikih v Županovi jami in fotografije jame na vsaki strani časopisa). ♦Županova jama, čudežni svet brez sonca. - Šr, št. 10 (20. 5. 06), str. 6, foto. // Čudežni svet brez sonca / Barbara Pancc. - Sn, št. 132(10. 6. 06), str. 9-10, foto. // Nove knjige. - Gea, št. 8 (avg. 2007), str. 78, foto. // Županova jama : čudežni svet brez sonca / Drago Samec. - Grosupeljski odmevi, št. 6 (jun. 2006), str. 17. (Ob osemdesetletnici odkritja Zupanove jame jc Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje izdalo knjigo o jami). ♦Slavje z grenkim priokusom / Mojca Zorko. - Dn, št. 118 (26. 5. 06), str. 8, foto. (Prireditve ob 80. obletnici odkritja jame, gostišče ob jami ostaja zaprto). ♦Občni zbor ZŠAM Grosuplje / Mirko Škrjanec. - Prv, št. 3 (maj junij 2006), str. 25, foto. (Pregledali so delo, napravili načrte za naprej in podelili priznanja Tonetu Hočevarju in Marku Skušku). ♦Občni zbor ZŠAM Ivančna Gorica / Franc Bivic - Prv, št. 3 (maj-jun. 2006), str. 26-27, foto. (Pregledali so delo, napravili načrte za naprej in za častnega člana razglasili Janeza Malovrha). ♦Visok državniški obisk pri ZŠAM Ivančna Gorica / Matej Šteh. - Prv, št. 5 (sep.-okt. 2006), str. 19, foto. (Minister za notranje zadeve Dragutin Male in generalni direktor policije Jože Romšck sta na prvi šolski dan pospremila prvošolčke na poti v šolo). ♦Grosupeljski kolesarji praznujejo / Mojca Zorko. - Dn, št. 144 (30. 5. 06), str. 8. (30-letnica Kolesarskega društva Grosuplje). ♦Dan odprtih vrat na šentviškem letališču / B. R. - Delo, št. 146 (27. 6. 06), str. 7, foto. (Letalski klub Šentvid). ♦Podeželje se predstavi / D. H. - Kg, št. 19(10. 5. 06), str. 17, foto. (Predstavile so se ekološke kmetije s svojimi izdelki). ♦Prijetno s koristnim / Franc Omahcn. - Kg, št. 46 (15. 11. 06), str. 20, foto. (Srečanje podeželskih žena Dobrcpolja, Ivančne Gorice in Grosupljega v Dobrcpolju). 2007 ♦Ultralahkemu letalu je baje odpovedal motor / Gorazd Utenkar, Ksaver Dolenc. - Delo, št. 24 (30. 1. 06), str. 7. // Preživela sta strmoglavljenje / Domen Mal. - Sn, št. 23 (29. 1. 07), str. 4, foto. // V strmoglavljcnju še enkrat rojena / Domen Mal. - Sn, št. 24 (30. 1. 07), str. 5, foto. Pilot in učenec sta se še enkrat rodila / Uroš Praš. - Dn, št. 24 (30. 1. 07), str. 12 (Po vzletu z letališča v Šentvidu pri Stični je z višine 30 m strmoglavilo letalo). ♦Iz občnega zbora ZŠAM Ivančna Gorica / Matej Šteh - Prv, št. 2 (mar.-apr. 2007), str. 20, foto. (Po pregledu dela in načrtih so podelili priznanja jubilantom: Alojzu Kastclicu, Francu Strmoletu). ♦Občni zbor ZŠAM Grosuplje / Mirko Škrjanc - Prv, št. 2 (mar.-apr. 2007), str. 26, foto. (Pregledali so delo minulega leta, napravili načrte za naprej). ♦Veselje, volja, korajža, uspeh / Marinka Marinčič Jcvnikar. - Kg, št. 12 (22. 3. 07), str. 20, foto. (Deseta obletnica Društva podeželskih žena Ivančna Gorica). ♦Uspešno leto kluba dobrodelnih / Bojan Rajšck. - Delo, št. 127 (5. 6. 07), str. 6, foto. (Rotarv klub Grosuplje). ♦Visoko občinsko priznanje / Klara Nahtigal. - Kg, št. 23 (6. 6. 07), str. 20, foto. (Društvo podeželskih žena Sončnica je prejelo Občinsko priznanje z zlatim znakom). ♦Sončni pohod k Županovi jami. - Delo, št. 187 (16. 8. 07), str. 20. (TOD Županova jama Grosuplje je za nove priseljence organizirala pohod do Županove jame). ♦Krajani so pozdravili jesen / Kristina Zaje. - Vzajemna, št. 11 (nov. 2007), str. 56, foto. (TOD Zupanova jama Grosuplje je priredilo 14. Zlato jesen). 502 VARSTVO NARAVE 2006 ♦Čistilna naprava v Šentvidu pri Stični / B. R. - Delo, št. 16 (23. 4. 06), str. 2. //Odprli čistilno napravo / Matej Šteh. - Mesečnik (Novo mesto), št. 26 (maj 2006), str. 9, foto. (Odprtje druge največje čistilne naprave v občini Ivančna Gorica). ♦Čistilna akcija/ Vanja Lukman Tome. - Kg, št. 48 (29. 11.06), str. 19, foto. (Zelene straže Konjeniškega kluba Grosuplje so očistile naravni rezervat Bičje). ♦Vsestransko ogroženi Globočec / Nataša Ravbar. - Delo, št. 259 (9. II. 07), str. 19, foto. (Mlada raziskovalka Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je raziskala kraške vodne vire v Globočcu). 2007 ♦Žiga Zois in človeška ribica / Marko Aljančič. - Glasnik SM, št. 1-3 (2005-2007), str. 136-144, ilustr. (Človeška ribica iz izvira pri Stični). ♦Ekološko ozaveščanje že v vrtcih / (mz). - Dn, št. 42 (21. 2. 07), str. II.// Zmagovalci ckoprojekta so ivanški otroci / B. R. - Delo, št. 94 (24. 4. 07), str. 6. // O ekologiji najboljše malčki iz. Ivančne Gorice / (mz). - Dn, št. 99 (3. 5. 07), str. 7. (Ekološki projekt vrtcev in radia Zeleni val Eko Ferdo). *Radensko polje bodo najprej očistili, nato zaščitili / Hana Stojan, Mojca Zorko. - Dn, št. 62 (16. 3. 07), str. 9. (Ustanavljajo krajinski park Radensko polje). ♦Čistilna akcija/Vanja Lukman Tome. - Kg, št. 43 (24. 10. 07), str. 18, foto. (Konjeniški klub Grosuplje, Univerza za tretje življenjsko obdobje in stanovalci Sončnih dvorov so očistili del Grosupljega in Koščakovega hriba). 61 ZDRAVSTVO 2006 ♦Zobozdravniki bi radi na svoje / Mojca Zorko. - Dn, št. 60 (3. 3. 06), str. 10, foto. (V občini Grosuplje nima koncesije niti en zasebnik). ♦Več občinskega denarja za pomoč na domu / Mojca Zorko. - Dn, št. 64 (7. 3. 06), str. X, foto. (Marta Gašparovič, direktorica doma starejših občanov, pogreša storitev pomoči starostnikom na domu). ♦Celostni pristop k uporabnikom drog na lokalni ravni / Mojca Zorko. - Dn, št. 158 (13. 6. 06), str. 9. (LAS - Lokalna akcijska skupina se bori proti drogam in zasvojenosti). 2007 »»Škodljiva privatizacija javnega zdravstva« / Mojca Zorko. - Dn, št. 38 (16. 2. 07), str. 10, foto. (Podeljevanje koncesij in komercializacija zdravstva na Grosupljem, kjer še vedno čakajo na nov zdravstveni dom). »Mladostniki radi bežijo od težav/Jana Petkovšck. - Dn, št. 1 K) (16. 5. 07), str. 12, foto. (Grosupeljska LAS, Lokalna akcijska skupina, je pripravila seminar: Socialne veščine za dobre življenjske izbire). 63 KMETIJSTVO 2006 »Marija Erjavec, predelava sadja, Kmetija Erjavec, Gorenja vas 7, Ivančna Gorica. - V: Iz prakse za prakso : kako uspešno tržiti na kmetiji, 2006, str. 59-61, foto. // Uspeh že, a daleč od zadetka na loteriji / Darja Žemljic. - Kg, št. 17 (26. 4. 06), str. 5, foto. // Visoka cena ni ovira za prodajo / Darinka Sebcnik. - Kg, št. 30 (26. 7. 06), str. 20, foto. (Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi pri Ivančni Gorici se ukvarja s sušenjem in prodajo sadja). »Četrt stoletja v službi ptic / Drago Kovačič. - MMS, št. 4 (apr. 2006), str. 56-57, foto. (Društvo za varstvo in vzgojo ptic Grosuplje goji ptice in vsako leto pripravi razstavo). »Stvari rastejo na policah v trgovini / Darja Šncbcrgcr Breznik. - D, št. 17 (23. 4. 06), str. 12, foto. (Monika Kastclic, dekle s kmetije v Šmarju - Sapu). »Podeželje se predstavi / D. H. - Kg, št. 19(10. 5. 06), str. 17, foto. (Predstavile so se ekološke kmetije s svojimi izdelki). »Od sečnje do sekancev / Marinka Marinčič .levnikar. - Kg, št. 19 (10. 5. 06), str. 1, foto. (Strojni krožek Kmetovalec iz Grosupljega ima letos tudi sekcijo za gozdarstvo). »Kose so zopet pele / Slavko Mirtič. - Kg, št. 24 (14. 6. 06), str. 19+22, foto. (Tekmovanje koscev na Lučarjcvcm Kalu). Osvežitev s kozjim mlekom / J. H. - Kg, št. 27 (5. 7. 06), str. 17, foto. (Vincencij Čepon ima v Stični 110 molznih koz). »Prikaz novih sort in hibridov vrtnin / Ana Ogorelcc. - Kg, št. 38 (20. 9. 06), str. 38, foto. (Na kmetiji Ivana Bučarja na Velikem Mlačevem so predstavili nove sorte vrtnin). »Konjereja kot storitvena dejavnost / Primož Kaučič. - Podjetnik, št. 10 (okt. 2006), str. 29, foto. (Jože Čož je opustil kmetovanje in se lotil vzrejc konj in z njimi povezanih storitev). »Če izumrejo čebele, je z nami konec! / Urška Krišej Grubar. - Nedelo, št. 43 (29. 10. 06), str. 21, foto. (Anton Fabjan je čebelar iz Predstrug, kije izdelal endovital, zdravilo, ki ubija rakave celice). 2007 »Kako čebelarijo v večjem družinskem čebelarstvu Koželj iz Šmarja - Sapa / Janez Mihclič. - Sč, št. 1 (jan. 2007), str. 15-18, foto. »Reja konj in konjeniški šport / Dragica Heric. - Kg, št. 8 (21. 2. 07), str. 32, foto. (Janez Dolinšek je sodnik kasaških dirk in predsednik Združenja kasaških sodnikov Slovenije). »Bik vreden kot stara krava / Kristijan Hrastar. - Kg, št. 12 (21. 3. 07), str. 6, foto. (Ovržen sum na tuberkulozo na škodo kmeta Toneta Novaka iz Bruhanje vasi pri Vidmu - Dobrepolje). »Srečanje čebelarjev iz ČD Grosuplje z novogoriškimi čebelarji / Vanda Koželj in Janez Znidaršič. -Sč, št. 6 (junij 2007), str. 203, foto. »Praznik košnje v Lučarjcvcm Kalu / S. M. - Dl, št. 23 (7. 6. 07), str. 26. // Košnja v Lučarjcvem Kalu / Slavko Mirtič. - Kg. št. 24 (13. 6. 07), str. 19, foto. (V počastitev ivanškega občinskega praznika so organizirali 14. tekmovanje v košnji). »Za zdravo pridelavo hrane v Dobrcpolju / Bojan Rajšck. - Delo, št. 135 (14. 6. 07), str. 6. (Občinski svet je sklenil zaščititi interese kmetov, ki želijo pridelovati hrano brez. gensko spremenjenih organizmov). »Na Kitnem Vrhu žanjejo s srpi / Slavko Mirtič. - Kg, št. 30 (25. 7. 07), str. 19, foto. (Na Kitnem vrhu pri Zagradcu obujajo stare kmečke običaje). *Zver in Pate tokrat razred zase / Kristijan Hrastar. - Kg, št. 39 (26. 9. 07), str. 32, foto. // Pate in Zver ponovno najboljša / Janja Ambrožič. - Dl, št. 39 (27. 9. 07), str. 15, foto. // Domača društva na državnem oranju / Marinka Marinčič Jevnikar. - Kg, št. 40 (3. 10. 07), str. 17, foto. (51. državno tekmovanje oračev v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici, domačini so orali s konjsko vprego). *Senzorično ocenjevanje medu - Grosuplje 2007 / Čebelarsko društvo Grosuplje. - Sč, št. 10 (okt. 2007), str. 317. ♦Stiske mačehe za čez zimo / Marjetka Hrovatin. MMS, št. 11 (nov. 2007), str. 18 19, foto. (Branja Juvančič, vodja Samostanske vrtnarije Stična). ♦Krajani z dvojnimi pravicami / Dragica Heric. - Kg, št. 45 (7. II. 07), str. 5, foto. (Nepravilnosti pri komasacijskih postopkih v k.o. Podgora). ♦Veliko zanimanja za nove sorte / D. H. - Kg, št. 49 (5. 12. 07), str. 27, foto. (Dan krompirja v Ivančni Gorici). 64 GOSPODINJSTVO 2006 ♦Prvič zamesila kruh še kot otrok / Barbara Pance, Sn, št. 27 (2. 2. 06), str. 22, foto (Kmetica Sonja Boh, predsednica Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje). ♦Po salamah diši / M. M. J. - Kg, št. 14 (5. 4. 06), str. 19, foto. (V Lučah pri Grosupljem so organizirali salamijado). ♦Ob poroki ni znala speči niti piškotov / Barbara Pance. - Sn, št. 80 (6. 4. 06), str. 22, foto. (Milka Kozlevčar s Spodnjega Blata pri Grosupljem peče kruh, potice, piškote, pecivo vseh vrst). ♦Sončna srca domačij / Barbara Pance. - Sn, št. 88 (15. 4. 06), str. 13, foto (Društvo podeželskih žena Sončnica predstavlja jedi velike noči). ♦Štrukcljčki v juhi, spomin na otroštvo / Barbara Pance. - Sn, št. 124 (1. 6. 06), str. 22, foto. (Milena Mušič iz Drage kuha in peče po starih receptih). 2007 ♦Korenčkovi piškoti / Barbara Pance. - Sn, št. 20 (25. 1. 07), str. 20, foto. (Peče Fani Sterle z Velikega Mlačevcga). ♦Zelenjava in divji riž / Barbara Pance. - Sn, št. 43 (21. 2. 07), str. 20, foto. (Kuha Jožica Fabjan iz Predstrug). ♦Podeželske dobrote / Barbara Pance. - Sn, Št. 205 (6. 9. 07), str. 20, foto. (Pripravlja Pavla Hočevar, predsednica Društva podeželskih žena iz vasi Pri cerkvi - Struge). ♦Kuha za vegetarijanki / Barbara Pance. - Sn, št. 229 (4. 10. 07), str. 20, foto. (Recepti Nade Lundcr iz Predstrug). 66/69 INDUSTRIJA IN OBRT 2006 ♦Igor Akrapovič, Delova osebnost leta : Dobro je treba deliti s sodelavci /Primož Cirman. - Delo, št. 2 (4. 1. 06), str. 3, foto. // Delova osebnost leta je Igor Akrapovič : Podjetnik, ki je reforme že prelil v življenje / Gorazd Utenkar. - Delo, št. 2 (4. 1. 06), str. 1, foto. // Podjetnik Akrapovič osebnost leta / T. F. - Dobro jutro, št. 71 (14. I. 06), str. 32, foto. // Najboljše izpušne sisteme izdelujejo pri Akrapoviču / Janja Ambrožič. - Dl, št. 3 (19. 1. 06), str. 23, foto. // Igor Akrapovič. - Moje delo.com, (17. 5. 06), str. 26-29. //Akrapovič gre naprej. - Finance, št. 125 (3. 7. 06), str. 24, foto. (Direktortovarne izpušnih sistemov Akrapovič iz Ivančne (iorice). ♦Novi direktor podjetja Akrapovič jc Marko Adamič / Igor Dernovšck. - Dn, št. 117 (3. 5. 06), str. 18. // Motor zamenjal za otroka in ženo / Katarina Matejčič. - Finance, št. 91 (6. 5. 06), str. 16, foto. (Marko Adamič je postal vršilec dolžnosti direktorja podjetja Akrapovič iz Ivančne Gorice). * Milan Čelan, direktor Tipro keyhoards : Če je treba, se našemi, kot bi padel z lune / Alenka Brezovnik. - Dn, št. 15(16. 1. 06), str. 19, foto. // Tiprova črna luknja in gradnja odnosov z odjemalci / Urban Šcbljaj. - Finance, št. 95 (22. 5. 06), str. 27, foto. // Prednost je v poslovnem modelu / Primož Kaučič. - Podjetnik, št. 9 (scp. 2006), str. 10-11, foto. // Trmoglavo od tipke do inteligentnih tipkovnic in ... / Simona Bandur. - Delo (FT), št. 240 (16. 10. 06), str. 8, foto. (Direktor grosupeljskega podjetja Tipro kcyboards). *V slogu Afrike - Kongo Hotel & Casino / Draga Popoten. - Horizont, št. 37 (mar. 2005), str. 28-29, foto. // Bela, črna in zelo udobna / Matej Štakul. - Dn, št. 251 (15. 9. 06), str. 33, foto. (Na mestu nekdanjega Motela Grosuplje stoji igralnica, ki posoja tudi limuzine). *Primož Bregar, žagarstvo, Gabrovčec na Dolenjskem : potrebna so vlaganja, da je rezultat / Eva Mihclič. - Obrtnik, št. 5 (maj 2006), str. 97, foto. (Žaga v družini obstaja že 90 let). ♦Bogastvo v kruhu / Polona Šeško. - Mag, št. 19 (10. 5. 06), str. 58-60, foto. // Pekarna Blatnik bi kupila Mlinolest / Majda Dodcvska. - Delo, št. 209 (9. 9. 06), str. 9, foto. // Vlada podpira Tomaža Blatnika pri prevzemu Mlinotcsta / Saša Malek. - Dn, št. 256 (20. 9. 06), str. 21, foto. //Tomaž Blatnik, direklor in solastnik Pekarne Blatnik / Marjeta Šoštarič. - Nedelo, št. 47 (26. 11. 06), str. 32, foto. (Franci Tomaž Blatnik iz Dobrcpolja je pred šestnajstimi leti ustanovil Pekarno Blatnik, sedaj pa prevzema Mlinotest). ♦Bojan Povšc, mlinar s Temenice na Dolenjskem : obudil je očetovo mlinarsko pot / S. Doki. - Obrtnik, št. 6 (jun. 2006), str. 97, foto. (Lesarski tehnik je obnovil mlin. zbira stare mlinske rekvizite). ♦Livar iz, Ivančne gorice v Banjaluki / Z. L. - Delo, št,. 129 (7. 6. 06), str. 12. // Livar d. d., Ivančna Gorica : spomladi prihodnje leto bodo vse naše livarne ustrezale direktivi IPPC. - Finance, št. 204 (23. K). 06), str. 28, foto. (V procesu privatizacije so postali lastniki Livnicc Jclšingrad, predsednik uprave jc Stanislav Osterman). ♦Zlati hlebci iz Grosupljega. - Dobro jutro, št. 82 (17. 6. 06), str. 12, foto. // Zlati kruh : tradicionalni krjavclj, raznoliki sosed, prvovrstni malnar / Finance, št. 115 (19. 6. 06), str. 27, foto. (Trije hlebci Pekarne Grosuplje zopet prejeli nagrado posebne strokovne komisije Sekcije za pekarstvo. Združenje živilske industrije pri GZS). ♦Nadkritja za bazene : uporabniku prijazna streha bazena. - Finance, št. 120 (26. 6. 06), str. 33, foto. (Podjetje Sintex d.o.o, Zupančičeva 34, Grosuplje). ♦Privlačni lokali v Sončnih dvorih. - Finance, št. 120 (26. 6. 06), str. 32, foto. (Gradbeno podjetje Grosuplje ponuja poslovne prostore). ♦Mojstrici kozmetične nege Silva Glavan - Bukovinski in Simone Fischer : strankam podarijo srečo in energijo, zato se rade vračajo / Nataša Štirn. - Obrtnik, št. 9 (sep. 2006), str. 35, foto. (Kozmetični salon Masiki d. o. o. na Grosupljem). 'Pletenica za spretne roke / Maja Omladič. - National gcographic junior, št. 32, (okt. 2006), sir. 38 39, foto. (Pek Matevž iz Pekarne Grosuplje). ♦Inkubator, ki deli tveganje z naročnikom. - Dobro jutro, št. 89 (21. 10. 06), str. 8, foto. (Podjetniški inkubator Območne obrtne zbornice Grosuplje pomaga pri hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva). ♦Avtotransporti Kastelcc, Kastclcc Lado, s. p., Grosuplje : dolgoletna tradicija in kakovostne storitve so njihova največja prednost. - Finance, št. 204 (23. 10. 06). str. 30, foto. (Pred 17 leti ustanovljeno prevozniško podjetje z Grosupljega se ukvarja tudi z razgradnjo starih avtomobilov). 2007 ♦Tomaž Blatnik prodaja polovico podjetja / Sebastjan Morozov. Dn, št. 4 (6. 1. 07), str. 20, foto. (Pekarna Blatnik iz Dobrcpolja). ♦Izdelke prodaja ljubezenska zgodba / Janja Simonič. - Finance, št. 25 (6. 2. 07), str. 28, foto. // Podjetnikovih i 5 let : Milan Čelan, podjetnik leta 1999 / Primož Kaučič. - Podjetnik, št.3 (mar. 2007). str. 12-14, foto. //Tipro izkusil pasli samogradnjc / V. V. - Finance, št. 100 (29. 5. 07), str. 19, foto. // Dampinškc cene, da gredo lasje pokonci / Mija Repovž. - Finance, št. 173 (30. 7. 07), str. 8-9, foto. // Notranji lastniki zagotavljajo. - Manager, št. 12 (dec. 2007), str. 18, foto. // Kako prodati svoje misli / Vida Pctrovčič. - Podjetnik, št. 5 (maj 2007), str. 22-23, foto. (Milan Čelan in podjetje Tipro keyboards z Grosupljega). *Igor Akrapovič prodira tudi na avtomobilski trg / Mateja Bertoncelj. - Finance, št. 32 (16. 2. 07), str. 4-5, foto. // Veleposlanik ZDA obiskal Ivančno Gorico in podjetje Akrapovič : Akrapovič hoče odpreti podjetje tudi v ZDA / Bojan Rajšek. - Delo, št. 42 (21. 2. 07), str. 4, foto. // Igor Akrapovič / Blaž Kovšca. - Delo (FT), št. 46 (26. 2. 07), str. 10, foto. // Akrapovič bo zaposlene motiviral z delnicami : izdelovalec izpušnih sistemov Akrapovič se je preoblikoval v delniško družbo, katere solastniki so zaposleni / Novica Mihajlovič. - Finance, št. 197 (15. 10. 07), str. 2-3, foto. // Akrapovič v Milanu z novo podobo, s še več moči v ZDA / Katarina Matcjčič. - Finance, št. 210 (5. 11. 07), str. 1+6, foto. // Motocikli po slovensko / Boris Lenič. - Dn, št. 259 (10. II. 07), str. 40, foto. // Na obisku pri Akrapoviču : v šali tudi dele za umetne kolke / AndražZupančič. - Dn, št. 264 (16. II. 07), str. 7, foto. // Akrapovič : sodelavcem bo prepustil petino. - Manager, št. 12 (dec. 2007), str. 17, foto. (Podjetje Akrapovič iz Ivančne Gorice). *Premierni Gastexpo uspel! / Urša Cvilak. - Pet zvezdic, št. 3 (mar. 2007), str. 39-40, foto. (Na sejmu so z Grosupljega sodelovali: Kogast, VVinterhalter Gastronom in Cookinox). »Mizarstvo Grosuplje, d. d., Grosuplje : s kakovostnim pohištvom so prepričali tudi najzahtevnejše hotelske verige. - Finance, št. 71 (13. 4. 07), str. 25, foto. (Od začetkov 1947 do danes). »Livar: spremembe v lastništvu, vodstvu in nadzornem svetu / Matjaž. Polanic. - Dn, št. 100 (4. 5. 07), str. 21. (Podjetje iz Ivančne Gorice). »Grosupeljska igralnica Kongo je naprodaj / Lucija Bošnik. - Finance, št. 139 (24. 7. 07), str. 18, foto. (Joc Pečcčnik prodaja grosupeljski hotel in kazino). »Univerzalni rdečeličnež / Miran Pucelj. - Moj dom (pril. Dn), št. 159 (5. 9. 07), str. 126-128, foto. (Preizkus dveh električnih vrtalnikov Black&Dccker, grosupeljskega podjetja G-M&M). »Marjan Petrič, ustanovitelj Elveza : novi prostori za rast / Matija Krnc. - Dn, št. 220 (24. 9. 07), str. 15. // Velika proizvodnja v majhnem kraju / Mojca Zorko. - Dn, št. 241 (18. 10. 07), str. 13, foto. (Višnja Gora). * 130-letnica Gostilne Štorovje/Svetla Božičnik. - Pet zvezdic, št. I0(okt. 2007), str. 19, foto. (Gostilna Štorovje s Sel pri Radohovi vasi). 7 UMETNOST 2006 »Sedej & Dostal kontra Kralj : kritika Toneta Kralja ob poslikavi župnijske cerkve v Volčah / Alenka Klemene. - Arhivi, 29, št. 2 (2006), str. 253-262. »Kraljeva meditacija o skrivnosti življenja : Tone Kralj: Nasmeh (1921) / Milček Komelj. - Vzgoja, 31, št. 3 (okt. 2006), str. 31-32, ilustr. »Tone Kralj (1990-1975) : Martin Krpan. / Andrej Smrekar. - V: Podoba knjige — knjiga podob. - 7. slovenski bienale ilustracije, [Cankarjev dom, 15.11. 2006 14. 1. 2007]. - Ljubljana, 2006, str. 8-12., ilustr. (Besedilo v slovenskem jeziku in prevod v angleškem jeziku). »Minljivost svetlobe : Rafael Samec : Prameni svetlobe / (šm). - Dn, št. 94 (6. 4. 06), str. 15, foto. // V svetu prosojnih skulptur / Biserka Karneža Ccrjak. - Sn, št. 248 (25. 10. 06), str. 12, foto. (Rafael Samec, rojen v Dobrepolju, kipari v vosku). »Lučka Koščak. - Nakup (pril. Dela in Sn), št. 27 (26. 5. 06), str. 17, foto. (Kiparka, doma iz Zagradca pri Grosupljem, živi in dela v Švici). »Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem / Miklavž Komelj. - Rast, št. 6 (jun. 2006), str. 581-596. (Med naivci zavzema pomembno mesto Viktor Magyar, ki jc poučeval na Grosupljem in je tu tudi pokopan). »Slika in telovadi / (M. V). - Več, št. 23 (9. 6. 06), str. 60, foto. // Išče, kar se skriva pod površino ... / Urša Krišelj Grubar. - Nedelo, št. 37 (17. 9. 06), str. 21, foto. // Serija razstav ob obletnici Franceta Slane / (nr). - Dn, št. 256 (20. 9. 06), str. 15, foto. // Zapisovalec preteklosti / Tanja Jaklič. - Delo, št. 220 (22. 9. 06), str. 14, foto. // France Slana: ob 80. rojstnem dnevu / Nataša Ivanič. - Dn, št. 290 (24. 10. 06), str. 16, foto. // Svojeglavi otrok, 80-letnik France Slana / Mirko Kunšič. - Sn, št. 251 (28. 10. 06), str. 6, foto. (Slikar France Slana, oscmdesetletnik, živi na Krki na Dolenjskem). »Zemlja v rokah. - Kg, št. 26 (28. 6. 06), str. 19, foto. (Lončar Boštjan Dobovšek iz Žalne pri Grosupljem). »Grosuplje - mesto kipov / Tanja Jaklič. - Delo, št. 227 (30. 9. 06), str. 17, foto. // Grosuplje bogatejše za šest kipov / Mojca Zorko. - Dn, št. 266 (30. 9. 06), str. 19, foto. (Kiparski simpozij Grosuplje - mesto kipov 2006). *V polju najstarejše grafične tehnike / Tanja Jaklič. - Delo, št. 231 (5. 10. 06), str. 15, foto. (Avtorica razstave Privlačnost matrice, lesorez v Sloveniji v 20. stoletju je Grosupcljčanka mag. Breda Škrjanec). 2007 »Municipal puhlic library Grosuplje / Matevž Čelik. - V: New arehiteeture in Slovenia, 2007, str. 150 153, foto. (Med novejše dosežke slovenske arhitekture je uvrščena tudi Mestna knjižnica Grosuplje). Plečnikovo medaljo 2007 za uspešno zasnovo in realizacijo prejmeta za knjižnico v Grosupljem avtorja arhilekla dr. Matej Blcnkuš in prof. Miloš Florijančič / V: Plečnikova odličja za leto 2007, (apr.-maj 2007), str. [5], foto. »Cistercijanski samostan in župnijska cerkev Žalostne matere božje, refektorij in opatova kapela / Nace Šumi. - V: Arhitektura I 8. stoletja na Slovenskem, 2007, str. 115-116, ilustr. »Boštanj pri Grosupljem /Nace Šumi. - V: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem, 2007, str. 209-210. ilustr. »Praproče pri Grosupljem / Nace Šumi. - V: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem, 2007, str. 212, ilustr. *Krka / Nace Šumi. - V: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem, 2007, str. 200, ilustr. »Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (6): Lovrenčevo jezero na Kraškem robu / Drago Kralj. - Delo, št. 122 (30. 5. 07), str. 25, foto. (Veliko podob in cerkvene opreme Toneta Kralja). »Pod ilirskim Triglavom / Drago Kralj. - Sn, št. 281 (6. 12. 07), str. 18, foto. (Tone Kralj jc v podgrajski cerkvi pri Ilirski Bistrici upodobil usodo vasi in vaščanov v letih druge svetovne vojne). »27. grafični bicnalc: v iskanju novih prostorov / Petja Grafenauer Krnc. - Dn, št. 227 (2. 10. 07), str. 16, foto. (Med kuratorji bicnala tudi Grosupcljčanka Breda Škrjanec). »Mehka duša trdega kamna / Barbara Pance. - Sn, št. 245 (21. 10. 06), str. 14, foto. (Grosuplje - mesto kipov 2007). »Pokrajina kot vir navdiha / MIM. - Dl, št. 46 (15. 11. 06), str. 18. (Razstava slik Viktorja Magyarja, ki je učil in umrl na Grosupljem, na Čatežu ob pohodu po Lcvslikovi poti). »Menih in slikar : Razstava ob 100. obletnici rojstva p. Gabrijela Hiimka / Ksenija Hočevar. - I), št. 46 (18. II. 07), str. 14, foto. // Stoletnica rojstva p. Humka / MIM. - Dl, št. 47 (22. 11. 07), str. 18. (V cistercijanskem samostanu v Stični). 78 GLASBA 2006 »Siltich (deutsch fur slovvcnisch Stična) / JSn [Jurij Snoj]. - V: Oestcrrcichischcs Musiklcxikon / herausgcgcbcn von Rudolf Flotzingcr. - Wien : Verlag der Osterrcichischcn Akadcmic der VVisscnschaftcn, 2002 2006. Bd. 5 (2006), str. 2224-2225. *Nina Pušlar / Tina Torreli. - Cosmopolitan, št. 1 (jan. 2006), str. 30, foto. // Nina Pušlar / Miha Turk. - Ognjišče, št. 1 (jan. 2006), str. 82 83, foto. // Hočeva peti za zmeraj / Miša Čermak. - Jana, št. 3(17. 1. 06), str. 32, foto. // Nina Pušlar / Blaž Tišler. - Antena, št. 40, (23. 10. 06), str. 6, foto. (Mlada pevka iz Ivančnc Gorice je zmagala v Bilki lalcntov v nedeljski TV oddaji Spel doma). »Krjavclj jc osvojil tudi Francoze / (A. S.). - Sn, št. 55 (8. 3. 06), str. 20, foto. // Ansambel Krjavelj nazdravlja / (mm). Polet (pril. NDn), št. 76 (19. 3. 06), str. 29, foto. (Narodnozabavni ansambel iz Stične). Slovenska brat in sestra z argentinskimi pesmimi / Marijan Zlobec. - Delo, št. 99 (3. 5. 06). str. 13. // Bernadra in Mareos Fink oblikovala vrhunski večer samospevov različnih avtorjev / Tatjana Grcgorič. - Pn, št. 226 (26. 9. 06), str. 12. (Mareos Fink (Gorenja vas pri Polici) in sestra Bernarda sta posnela ploščo s 26 argentinskimi pesmimi). ♦Slapovi bodo kmalu praznovali / Rudi Vlašič. - Dl, št. 23 (8. 6. 06), str. 32, foto. // Najlepše je doma / Mojca Marot. - Pilot (pril. NDn), št. 121 (7. 5. 06), str.8-9, foto. //Nemirni Slapovi / Barbara Pance. -Sn, št. 129 (7. 6. 06), str. 12, foto. // Slapovi bodo kmalu praznovali / Rudi Vlašič. - Dl, št. 23 (8. 6. 06), str. 32, foto. // Najlepše je doma / Mojca Marot. - Kg, št. 31 (2. 8. 06), str. 22, foto. // Najlepše je doma / (A. S.). - Sn, št. 276 (29. 11. 06), str. 19, foto. (Z novo ploščo Najlepše je doma so začeli praznovati 15-lctnico nastopanja). ♦Jože Skubic, pevec ansambla Slapovi / Barbara Pancc. - Sn, št. 166 (20. 7. 06), str. 8, foto. "Šentvid: ubrano pojejo že 37 let / Mojca Zorko. - Dn, št. 160 (15. 6. 06), str. 8, foto. // Donela bo slovenska pesem / Bojan Rajšek. - Dclo, št. 137 (16. 6. 06), str. 4. // Zborovska pesem pod vročim soncem / Mojca Zorko. - Dn, št. 164 (19. 6. 06), str. 7, foto. // Pesem v Šentvidu pri Stični združila Slovence / Bojan Rajšek. - Delo, št. 139 (19. 6. 06), str. 2, foto. // Zapela je vsa Slovenija. - Dl, št. 25 (22. 6. 06), str. 2. // V Šentvidu pri Stični so spet peli slovenski pevski zbori / Vera Gašpar. - Porabje (Monošter), št. 26 (29. 6. 06), str. 4, foto (Pisano v porabščini). (37. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični). *Big Band Grosuplje in Boško Petrovič. - Delo, št. 120 (27. 5. 06), str. 20. (Znani vibrafonist jc nastopal z grosupeljskimi glasbeniki). »Tudi zimzelene melodije / M. M. - Kg, št. 30 (26. 7. 06), str. 22, foto. (Vokalni kvartet Stična). »Gregor Štibernik / Barbara Pance. - Nakup (pril. Dela in Sn), št. 35 (15. 9. 06), str. 19, foto. (Član skupine Slapovi). *Ob Mchti je še Mahlcrjeva glasba nadvse preprosta / Ingrid Magcr. - Dn, št. 299 (4. II. 06), str. 28, foto. (Mirjam Kalin, operna solistka, prva dama ljubljanske opere, živi na Pcrovcm pri Grosupljem). 2007 »Skozi kopreno sanj / M. L. - Jana, št. 5 (30. I. 07), str. 14-15, foto. (Mirjam Kalin kot Dulcincja v Don Kihotu) // 400 let opere brez opere in z odlično Mirjam Kalin / Renata I Irovatič. - Jana, št. 11 (13.3. 07), str. 28, foto. // Trojna prevara / (S. K.). - Sn, št. 66 (21. 3. 07), str. 16, foto. // Dalilaje premagala Samsona / R. H. - Jana, št. 13 (27. 3. 07), str. 66, foto. (Kot Dalila v koncertni izvedbi opere Samson in Dalila v Cankarjevem domu) // Ob Mahlcrju se zjokam kot otrok / Tanja Jaklič. - Delo, št. 82 (10.407), str. 9, foto. // S petjem odvijem vse »ventile«. - Osebnosti, št. 13 (maj 2007), str. 18, foto. (Mirjam Kalin, Perovo pri Grosupljem, operna solistka, prva dama ljubljanske opere). »Po godbah nič več med zaostalimi / M. L.- S. (Mojca Leskovšek - Svete). - Dl, št. 5 (1. 2. 07), str. 9, foto. (2. revija pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v Jakličevem domu v Dobrepolju). »Slapovi se razhajajo / J. H. - Kg, št. 10 (7. 3. 07), str. 22, foto. // Slapovi presahnili / (Ba. P.). - Sn, št. 56 (9. 3. 07), str. 23, foto. // Slapovi še v petek in nikoli več / (A. S.). - Sn, št. 72 (28. 3. 07), str. 19, foto. // Vodni kamen v grlih. - Vikend (pril. Dela), št. 752 (26. 4. 07), str. 28, foto. (Po 15 letih se ansambel razhaja). »Stiski kvartet s Tanjo / M. Kren. - Dl, št. 10 (8. 3. 07), str. 29, foto. // Vokalni kvartet Stična / (Ba. P). - Sn, št. 91 (20. 4. 07), str. 24, foto. (Ob praznovanju 15-lctnice delovanja je Stiski kvartet povabil k sodelovanju pevko foxyco Tanjo Žagar). »Nina osvaja Kitajce / (Ba. P). - Sn, št. 72 (28. 3. 07), str. 15, foto. (Nina Pušljar poje na Kitajskem). »V življenju Branka J. Vunjaka - Brendija / Jožica Hribar. - Kg, št. 14 (4. 4. 07), str. 12-13 (pril. Velikonočno), foto. // Trič-trač nima nobene vloge / A. M. - NDn, št. 41 (14. 10. 07), str. 43, foto. (Družina Vunjak živi v Šmarju - Sapu). »Po dveh letih nova zgoščenka / J. H. - Kg, št. 22 (30. 5. 07), str. 22, foto. (Korado in Brendi na zgoščenki Kam so šli vsi Cigani). »Dobrcpoljska spontanost / Romana Drobnič. - D, št. 22 (3. 6. 07), str. 14, foto. (Sto let Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani). »Šentvid pri Stični: v nedeljo pevski tabor / Bojan Rajšek. - Delo, št. 134 (13. 6. 07), str. 6. // Spet bo zvenela zborovska pesem / (mz). - Dn, št. 135 (14. 6. 07), str. 9. // Slovenska pesem iz več kot 300 grl / mz. - Dn, št. 138 (18. 6. 07), str.7, foto. // Slovenska pesem združuje / B. R. - Delo, št. 138 (18. 6. 07), str. 4, foto. // Zadoni nam iz src spev krepak / Milan Markclj. - Dl, št. 25 (21. 6. 07), str. 22, foto. // 38. tabor pevskih zborov / Vera Gašpar. - Porabje (Monošter), št. 27 (5. 6. 07), str. 4, foto. (38. pevski tabor v Šentvidu pri Stični). Tabor Cerovo: SEVIOC Brežice 2007. - Delo. št. 162 (17. 7. 07), str. 12. (Koncert stare glasbe v okviru Klasika Dolenjska v cerkvi na Taboru). *Lucky Cupitls obudil petdeseta / Klemen Donjo. - Sn, št. 288 (14. 12. 07), str. 26, foto. (Skupina s pevcem Andrejem Rudolfom (Šmarje - Sap) je izdala novo ploščo King of Svvingin' Loungc Style). *Ubrano vsak zase in skupaj / Peter Pal. - Glasnik (Glasilo občine Škofljica), št. 5 (maj 2007), str. I X, foto. (Ženski pevski zbor Laniškc predice in Moški pevski zbor Šmarje - Sap na skupnem koncertu). 796 ŠPORT 2006 Tri nagrade Fundacije Roka Petroviča / N. S. - Šporl mladih, it, I (jan. 2006), str. 9, folo. (Med nagrajenci jc tudi Grosupcljčanka Tamara Barič, najprej alpska smučarka, nato smučarska tekačica in biatlonka). *.Intri po Jurčičevi literarni poti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 51 (3. 3. 06), str. 6. // Na Jurčičevi poti letos več kot 2400 pohodnikov. - Pd, št. 54 (5. 3. 06), str. 2. // Pohod v Jurčičev spomin in za dobro počutje / Bojan Rajšek. - Nedelo, št. 9 (5. 3. 06), str. 8, foto. // Pet tisoč po Jurčičevi poti / B. R. - Delo, št. 53 (6. 3. 06), str. 4, foto. // Blato ni motilo pohodnikov / Mojca Zorko. - Dn, št. 63 (6. 3. 06), str. 6, foto. // Po Jurčičevi poti / Igor Goste. - Demokracija, št. 10 (9. 3. 06), str. 27, foto. // Tisoči spet po deželi Desetega brata / Milan Markclj. - Dl, št. 10 (9. 3. 06), str. 40, foto. (13. pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave). * Pohod v spomin na grofico Visconti / B. R. - Delo, št. 71 (27. 3. 06), str.4, foto. (6. Viridin pohod po desetih vaseh, ki sestavljajo KS Mctnaj). ♦Obletnica Hiše slavnih s Ccrarjem / (j). - Dn, št. 130 (16. 5. 06), str. 29. (V hiši slavnih telovadcev v Oklahoma Cityju sta našla svoje mesto Leon Štukelj in Miro (erar). ♦Sesina zagotavlja spektakel / Peter Zalokar. - Delo, št. 79 (5. 4. 06), str. 22, foto. (Na turnirju v ritmični gimnastiki v Ljubljani jc nastopala tudi Grosupcljčanka Tjaša Šeme). ♦Zmagovalni pokal - ostal v Ivančni Gorici / N. S. - Šport mladih, št. 4 (apr. 2006), str. 16-17. (Na srednješolskem prvenstvu v rokometu so zmagali dijaki Srednješolskega centra Josip Jurčič). ♦LA iz Grosuplja - zakon / Tadej Fcrmc. - Šport mladih, št. 5 (maj 2006), str. 25, foto. (Košarkarji OŠ Louisa Adamiča so osvojili prvo mesto na 40. pionirskem festivalu košarke). ♦Šolsko državno prvenstvo v krosu / Šport mladih, št. 6 (jun. 2006), str. 24-25, foto. (V Stični). 2007 ♦Že štirinajstič po Jurčičevi poti / (mz). - Dn, št. 49 (1. 3. 07), str. 9. // Gneča pri desetem bratu / Bojan Rajšek - Nedelo, št. 9 (4. 3. 07), str. 8, foto. // Z dobro voljo po blatu / Mojca Zorko. - Dn, št. 52 (5. 3. 07), str. 6, foto. // Sedem tisoč desetih bratov / (M. D.). - Sn, št. 52 (5. 3. 07), str. 12. foto // Jurčičevi pohodniki spet preplavili Muljavo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 52 (7. 3. 07), str. 4, foto. // Letos rekordnih 10.000 pohodnikov / M. Markclj. - Dl, št. 10 (S. 3. 07), str. 20, foto. (14. Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave jc organiziralo Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore). ♦Le dež lahko moti veselje / (j). - Dn, št. 100 (4. 5. 07), str. 32, foto. // Praznik v deželi desetega brata / Jože Pogačnik. - Dn, št. 102 (7. 5. 07), str. 1 (24+30-31, foto. (Tradicionalni Dnevnikov kros za slovenske šolarje v Stični). ♦Za rekrcativce in ljubitelje narave / Bojan Rajšek. - Delo, št. 123 (31. 5. 07), sir. 6. (9. kolesarski maraton na Grosupljem). ♦Romanov pohod / Stane Tomšič. - Pv, št. 7 (jul. 2007), str. 80. (15. pohod po hribih okoli Stične, imenovan po Romanu Tratarju z Vira pri Stični, ki je prvi postavil traso). ♦Zgodovinski met Livarja / Miralcm Burkuč. - Mesečnik (Novo mesto), št. 37 (jun. 2007), str. 25, foto. // Obstanek brez razsipništva // Jernej Suhadolnik. - Delo, št. 132 (11. 6. 07), str. 15, foto. // Čimprej uigrati devet novincev / Lojze Grčman. - Delo, št. 185 (13. 8. 07), str. 12, foto. // Livar zgodovinsko, derbi Črnomaljccm /1. V. - Dl, št. 38 (20. 9. 07), str. 16, foto. // Livar : Nafta: pravična delitev plena / Jernej Suhadolnik. - Delo, šl. 226 (1. 10. 07), str. 15. // Dolenjski navijači dočakali veliki dan / Jernej Suhadolnik. - Delo, št. 254 (5. II. 07), str. 15 (Nogometni klub Livarje postal prvoligaš). ♦Trimo komaj dobil dolenjski derbi / L V. - Dl, št. 45 (8. II. 07), str. 16, loto. (Rokometaši Šviš-a iz Stične) 81/82 JEZIKOSLOVJE IIN KNJIŽEVNOST 2006 ♦Fran Jaklič v slovenski literarni zgodovini / Miran Hladnik. V: Fran Jaklič - Podgoričan (1868-1937) / Anka Novak in Miran Hladnik. - Dobrepoljc : Občina, 2006. - str. 39^16. ♦Avtorefleksija / Goran Gluvič. - Otrok in knjiga, št. 67 (2006), str. 86-87.(O nezgovornosti na literarnih večerih, ko mora predstavljati svoja dela). ♦Peščena brezkončnost = Sandy Infinity / Ivo Frbcžar. - V: Book by Ban'ya Natisuishi : Ncvv haiku collection, 2006, str. 66. (Pet Frbežarjevih haikujev prevedenih v angleški in japonski jezik). ♦Cvetka Lavrič. - V: Besede v vetru : deveti zbornik krožka Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje, 2006, str. 71 74. (Avtorica živi v Šmarju - Sapu). ♦Karolina Zakrajšek. - V: Žuborcnje časa : 16. zbornik ljudskih piscev upokojencev Slovenije, 3. knjiga, str. 223-226, foto. (Grosupeljska pesnica objavlja 10 pesmi). ♦Županova ali Taborska jama : Čebele so napodile Turke / Marjeta Zoreč. - V: Potopimo se v globine, str. 62 65, ilustr. (Priredba pripovedi, ki jo je zapisala Marija Samec v knjigi Županova jama : 70 let). ♦ Vse lepe Vide / Valerija Ravbar. - Ognjišče, št. 1-8 (jan.-avg. 2006), str. 63-65, foto. (Avtorica povezuje usode žensk dolenjske vasi od prve svetovne vojne do danes). ♦Katalogi : filatelija / Janko Štampfi. - Dn, št. 72 (15. 3. 06), str. 27, foto. (Avtor kataloga znamk Slovenika 2006 Vclikanje živi v Ivančni Gorici). ♦Koristne sanje / Angelca Škufca. - Ognjišče, št. 5 (maj 2006), str. 42, foto. (Avtorica živi v Dednem Dolu). ♦Nagradi Ivu Frbežarju / K. L. - Delo, št. 122 (30. 5. 06) (Književni listi), str. 19. / Ivo Frbcžar iz tujine z dvema nagradama / (nr). - Dn, št. 127 (5. 6. 06), str. 15. (V Makedoniji in v Bolgariji - nagradi za pesniško ustvarjanje in medkulturno sodelovanje). ♦Novljanovo stoletje / Demokracija. - št. 32 (10. 8. 06), str. 44 // Lado Ambrožič ml., Novljanovo stoletje : Modrijan, Ljubljana, 2006 / Ali H. Žerdin. - Mladina, št. 25 (17. 6. 06), str. 74. // Kritična pričevanja / Danijel Vončina. - Delo, št. 145 (27. 6. 07), str. 20, foto. (Ocene knjige spominov Lada Ambrožiča - Novljana). ♦Občevala pred publiko / Barbara Pancc. - Sn, št. 229 (3. 10. 06), str. 9, foto. (Grosupeljčanka Dragica Novak Štokclj je v Knjižnici Grosuplje s soavtorjcm Nikom Brumnom predstavila svojo novo knjigo Rokovnik, aforizmi in pesmi). ♦Kersnikovo ustvarjalno sodelovanje z Jurčičem / Gregor Kocijan. - Jezik in slovstvo, št. 6 (dec. 2006), str. 63-79. (Srečala sta se, koje bil Jurčič že uveljavljen pisatelj). 2007 ♦Goran Gluvič: Blejsko potrkavanje / V. P. S. - Delo, št. 60 (14. 3. 07), str. 20, foto. // Prilika o izgubljenem sinu / Matej Bogataj. - Delo, št. 72 (28. 3. 07), str. 19, foto. (Grosupeljski pisatelj je izdal roman o obračunu z našo polpreteklo zgodovino). ♦Goran Gluvič: Borutovo poletje : radijska igra). - RTV, Kulturni in umetniški programi, 2007, str. 20, foto. (Radijska igra grosupeljskega pisatelja na Radiu Slovenija, 3. program, Radio ars) 7. sept. 2007 ob 22.05.)' ♦Fran Jaklič: Iz starih papirjev / Sjilvestcr] Čuk. - Ognjišče, št. 4 (apr. 2007), str. 82-83, foto. // Iz starih papirjev/ Ivo Žajdela. - D, št. 14 (8. 4. 07), str. 23. // Iz starih papirjev / MP. - Novi tednik, št. 36 (8. 5. 07), str. 10. // Dve sliki ... Prosjak / Fran Jaklič. - Kg, št. 49-52 (5. 12. 07 26. 12. 07), str. 15. (Odlomki iz Jakličevega dela Iz. starih papirjev in reklama za nakup knjige). ♦O poštenem tranzicijskem Slovencu / Dejan Vodovnik. - Delo, št. 210 (12. 9. 07), str. 19, foto. // Rudi Podržaj: Angelci padajo gor. - Modrijan, (nov. 2007), str. 23, foto. // O optimističnem zanikanju gravitacijskih zakonov, lisicah, pionirjih in sanjskih delfinih / Gaja Kos. - Literatura, št. 197/198 (nov. dec. 2007), str. 243-246. (Grosupcljčan Rudi Podržaj je izdal svoj drugi romanj, *Polona (ilavan Irena Glonar : Tristo milijonov metrov na sekundo : radijska igra). - RTV, Kulturni in umetniški programi, 2007, str. 26. (Po zgodbi Stičankc Polonc Glavan so predvajali igro na prvem programu Radia Slovenija 25. scp. 2007 ob 21.05). ♦Ognjenik. Kralj podzemlja... / Jožica Sklepič. - V: Moja beseda 3: 17. zbornik ljudskih piscev upokojencev Slovenije, 2007, str. 151 154, loto. (5 pesmi pesnice s Spodnje Slivnice). ♦Preproste misli. Šestnajst Icl spominov ... / Karolina Zakrajšek. - V: Moja beseda 3: 17. zbornik ljudskih piscev upokojencev Slovenije, 2007, str. 207-210, foto. (7 pesmi grosupeljske pesnice). ♦Kdo gre z nami / Bojana Dragoš. V: 7. bienalc otroške ilustracije, ,ISK RS, Črnomelj, 2007, 22 str. (Pesnica živi na Grosupljem). 902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA 2006 ♦Sncža Tccco Hvala - Janez Dular - Eva Kocuvan, Železnodobne gomile na Magdalcnski gori katalogi in monografije Narodnoga muzeja sv. 36, Ljubljana 2004 ... / Nives Majnarić Pandžić. - V: Prilozi Instituta za arheologiju (Zagreb), 23, 2006, str. 323-327. (Ocena knjige Železnodobne gomile na Magdalcnski gori). ♦Sncža Tccco Hvala, Janez Dular, Eva Kocuvan, Železnodobne gomile na Magdalcnski gori ... / Davorin Vuga. - V: Acta Histriac, 14, št. 1, 2006, str. 23-28. ♦Ilova Gora : nikoli pozabljena bitka / Jaka Rozman - Čiko. - Svobodna misel, št. 20 (27. 10. 06), str. 22, foto. (Spominska slovesnost na Ilovi Gori). ♦Kako seje začelo : umor Marije Dcbeljakovc iz Šentjurja /Anica Štch. - Zaveza, št. 62 (12. 12. 06), str. 15 21, foto. (V noči med 6. in 7. avgustom 1942 v Šentjurju pri Grosupljem). ♦[Jože Jančar]. - V: Slovenija 1945 : smrt in preživetje v drugi svetovni vojni, 2006, str. 26, 180-182 foto. (Na več straneh prikazana usoda Jožeta Jančarja iz. Žalne in njegove žene Marije Hribar Jančar). 2007 ♦Palynologic and lithoslratigraphic rescareh of lacustrine, marsh and fluvial quaternary deposits in Rašica dolina and Mišja dolina, and on Radensko polje / Metka Culiberg, Stcvo Dozet. - Hacquetia 6, št. 1,2007, str. 91 101 (Rezultati palinoloških in stratigrafskih raziskav kvartarnih jezerskih, barjanskih in fluvialnih usedlin v Raški in Mišji dolini ter na Radenskem polju). ♦Pferdcgriiber und Pfcrdbestattungcn in der hallstatlzcitlichcn Dolcnjsko-Gruppe / Janez Dular. - V: Scripta prachistorica in honorem Biba Teržan, 2007, str. 729 752, foto. (Konjski grobovi in pokopi konj v dolenjski halštatski skupini - povzetek v slovenščini, str. 748-752). ♦VVomcn from Magdalenska gora / Sncža Tccco Hvala. - V: Scripta prachistorica in honorem Biba leržan, 2007, str. 477 490, ilustr. (Magdalenskogorskc ženske - povzetek v slovenščini, str. 489 490). ♦Ob obletnici bitke za Zdcnsko vas / Albin Štok. Svobodna misel, št. 6 (23. 3. 07), str. 25, foto. ♦France Cukljati: »Če bo treba, bomo domovino zopet branili / B. R. - Delo, št. 144 (26. 6. 07), str. 2, foto. (Osrednja prireditev ob dnevu državnosti v Ivančni Gorici). ♦Nova monografija o arheološki Stični. Narodni muzej jc izdal monografijo, drugi del od predvidenih treh, z naslovom Gomile starejše železne dobe. Stane Gabrovec je z dragoceno pomočjo sodelavk Ane Kruh, Ide Murgclj in Bibc Tržan pripravil celovito objavo stiskih gomilnih grobišč iz starejše železne dobe / Rasto Božič. - Dl, št. 27 (5. 7. 07), str. 24. ♦Polom : »Vedet i jc treba, kdo se je bojeval proti okupatorjem«/Staš. - Svobodna misel, šl. 16(24. 8.07), str. 25, foto. ♦Knjiga o dolenjski železni dobi / Raslo Božič. - Dl, št. 41 (11. 10. 07), str. 22, foto. (Tudi o Magdalcnski gori in Stični). ♦Pristava nad Stično : partizanska pesem za padle in za ustanovitelje stiske čete / Martina Sedej. -Svobodna misel, št. 19 (12. 10. 07), str. 24, foto. *Med ljubeznijo in sovraštvom / Ivo Žajdcla. - D, št. 48 (2. 12. 07), str. 15, foto. (Franc Nučič iz Dobrepolja je izdal knjigo o dogodkih med drugo svetovno vojno v dobrepoljski in struški dolini). 908 DOMOZNA1NSTVO 2006 *Od kremena do kremena med Grosupljem in Rašico na Dolenjskem / Žorž, Mirjan. - V: Mineralna bogastva Slovenije (Scopolia, Suppl. 3), 2006, str. 413^117 : ilustr. ♦Januar v Suhi krajini / Željko Kozinc. - Polet (pril. Dela), št. 4 (26. 1. 2006), str. 12, foto. (Kamen Vrh pri Ambrusu in Korinj). ♦Čedalje več zemljevidov / Peter Svctik. - Lipov list, št. 1-2 (jan.-feb. 2006), str. 16, foto. (Turistična karta občine in fotokarta naselja Ivančna Gorica). ♦Ledeni kapniki v Županovi jami / M. S. - Lipov list, št. 2 (februar 2006), str. 53, foto. // Ledeni kapniki v kraškem podzemlju / D. Vi. - Delo, št. 32 (9. 2. 06), str. 24, foto. (V Ledenici). // Ledeno presenečenje / Damjan Viršck. - Sr, št. 4(18.2. 06), str. 15, foto. (Fotografije jame šc na str. 1, 2, 3, 4, 11, 12). ♦Mesto brez semaforja / Ksenija Hahonina. - Mladina, št. 9 (27. 2. 06), str. 48-53), foto. (Grosuplje, najmlajše slovensko mesto). ♦Občina Grosuplje : Mlado mesto z znamenito okolico. - Lipov list, št. 3-4 (mar.-apr. 2006), str. 48-50, foto. (Predstavljeni so: Radensko polje, Županova jama, Šmarje - Sap, Grosuplje s cerkvijo sv. Mihaela, Adamičeva spominska soba v Prapročah). ♦Krška jama - trenutki neskončne narave / Dario Cortcsc. - Gca, št. 4 (apr. 2006), str. 9, foto. ♦Šifra o Vinu in Vincih / Željko Kozinc. - Polet, št. 14 (6. 4. 06), str. 10 11, foto. (Skozi Vino na Mali Ločnik in Ahac). ♦Dve grdoti v Višnji Gori / Valentin Skubic. - Delo, št. 95 (25. 4. 06), str.5. (Nekdanji obrat Iskre na Grintavcu in belo-plavi avtoprevozniški šotor kazita pogled na mesto). ♦Radensko polje, naravna redkost dežele Kranjske / Maja Bcrdcn Zrimcc in Alexis Zrimec. - Gca, 5 (maj 2006), str. 10-17, foto. // Gremo z revijo Gea na Radensko polje. - Gea, 5 (maj 2006), str. 5, foto. // Geina akcija Gremo: kako smo se imeli na Radenskem polju. - Gea, št. 6 (jun. 2006), str. 5, foto. (Opis Radenskega polja in vabilo na pohod in poročilo o pohodu). ♦Dežela Desetega brata. - Mesečnik (Novo mesto), št. 26 (maj 2006), str. 26, foto. (Predstavitev občine in njenih znanih ljudi in lepot: Simona Ašiča, Josipa Jurčiča in Muljave ter Stične). ♦Županova jama - lepotica dolenjskega krasa / besedilo: Damjan Viršck ; fotografije: Marjan Trobec. - Gea, št. 6 (junij 2006), str. 12-15. ♦Županova jama pri Grosupljem / Barbara Pancc. Nakup (pril. Dela in Sn), št. 29 (23. 6. 06), str. 20, foto. (Opis jame in poti do nje). ♦Gradovi in slovenska literatura (5) : Slemenicc in Josip Jurčič / Milan Vogel. - Delo, št. 173 (28. 7. 06), str. 14, foto. (Od Slemenic oziroma Kravjeka nad vasjo Roje pri Muljavi ni ostalo nič). ♦Butale - prelep kotiček in ljubezensko gnezdeče slavnih - zares obstajajo / Renata Racman. - Jana, št. 35 (29. 8. 06), str. 29-31, foto. (O kraju in ljudeh zaselka Butale blizu Ivančne Gorice). ♦Grad Jurija Kozjaka - po sledovih slovite povesti in sodobne prijazne podjetnosti : v svetu stare domačijskosti / Željko Kozinc. - Polet (pril. Dela), št. 34 (31. 8. 06), str. 12-13, foto. (V občini Trebnje). ♦Od Pristave do Stične / Andrej Kek. - Moj dom (pril. Dn), št. 135 (4. 10. 06), str. 78 79, foto. ♦Lepotica v vasi Krka na Dolenjskem / Živa Dcu. - Kg, št. 41 (II. 10. 06), str. 14, foto. (Kakovostno prenovljena značilna dolenjska kmečka hiša na Krki). 2007 ♦Sprehod po starodavni vasi, imenovani mesto / Rok Mihovcc. - Dn, št. 7(10. 1. 07), str. 31, foto. // Mesto Višnja Gora / Pavel Groznik. - Dn, št. 31 (7. 2. 07), str. 5. (O vasi Višnji Gori in odgovor P-Orožnika na žaljivo pisanje). » ♦Čez dve leti lahko Radensko polje poslane krajinski park / Bojan Rajšek. - Delo, št. 77 (3. 4. 07). sir. 6, lolo. // Ustanovili bodo Krajinski park Radensko polje / niz. - Dn, št. 159 (13. 7. 07), str. 10. (Mag. Tina Mikuš 0 krajinskem parku). ♦Od Harlanda do Šmarja - Sapa? / V. M. - Demokracija, št. 19(10. 5. 07), str. 42-44, foto. // O zgodovini Šmarja / (mz). - Dn, št. 108 (14. 5. 07), str. 8. // Šmarska deželica / K. H. - D, št. 26 (1. 7. 07), str. 14, foto.(Ob 500-letnici šolstva v Šmarju - Sapu je izšla Šmarska knjiga). ♦Muljava - Jurčičeva vas / L. J. - Svobodna misel št. 9 (11. 5. 07), str. 12, foto. // Od Višnje gore do Jurčičevih Slcmenic in domačije na Muljavi. - Delo, št. 116 (23. 5. 07), str. 12, foto. ♦Od Višnje Gore do Jurčičevih Slcmenic in domačije na Muljavi / Danica Vclkavrh. - Delo, št. 116 (23. 5. 07), str. 25, foto. (Po poti bogate kulturne dediščine in dobrih gostiln). ♦Ogled Dolenjske iz, rečne struge / (sop). - Denar in svet nepremičnin (priI. Dela), št. 15 (6. 6. 07), str. 10-11, foto. (Start 1 I km dolgega spusta s kanuji po Krki je v vasi Krka). ♦Začetek reke Krke : zmeraj nadvse spokojen, a dvakrat na leto zdivja / Mateja Gruden. Delo, št. 163 (18. 7. 07), str. 20, foto. (Izvir Krke in Krška jama). ♦Občina Grosuplje. - SEVIQC Brežice, 2007, str. 46 49, foto. (V predstavitveni brošuri za Festival Brežice je predstavljena občina Grosuplje z znamenitostmi, še posebej pa tabor Cerovo, na katerem je bil koncert slare glasbe). ♦Soteska potoka Kosca pri Višnji Gori z, lepimi slapovi : studena zakladnica lehnjaka / Žcljko Kozinc. - Polet (pril. Dela), št. 29 (26. 7. 07), str. 36, foto. ♦Štupnikov mlin v Zagradcu / S. Mirtič. - Dl, št. 32 (9. 8. 07), str. 5, foto. // Štupnikov mlin še melje / Slavko Mirtič. - Kg, št. 49 (5. 12. 07), str. 18, foto. (Zadnji še delujoči mlin Antona Mavra v zgornjem toku reke Krke). ♦Gostilne in gostilničarji : Gostilna Pri Obrščaku na Muljavi / Andrej Bartclj. - Dl, št. 33, 34, 35 (16. 8., 23. 8. in 30. 8. 07), str. 18, 19, 20, foto. (Zgodovina gostilne na Muljavi). ♦Lepi pogledi z. deske / Žcljko Kozinc. - Polet (pril. Dela), št. 32 (16. 8. 07), str. 34, loto. (Kucclj). ♦Jama, ki jo je odkril župan / Andrej Praznik. - Družina, št. 33 (19. 8. 07), str. 9, foto. (Županova jama pri Grosupljem). ♦Kitni Vrh / Boris Dolničar. - Moj dom (pril. Dn), št. 158 (22. 8. 07), str. 34-35, foto. (Lepo urejeno naselje na istoimenskem vrhu nad Krko). ♦Vojak je pisal na Moravsko / Boris Dolničar. - Sn, št. 207 (8. 9. 07), str. 20. foto. (Breg pri Temenici na stari razglednici). ♦Odprta kraška jama Poltarica na Krki / B. R. - Delo, št. 264 (16. 11. 07), str. 6, foto. (Leta 2006 ustanovljeni Jamarski klub Krka vodi Marko Pavlin in organizira oglede po novoodkriti jami). 929 BIOORAFJK - KDO JE KDO 2006 ♦Božo Predalič / Rok Praprotnik. - Delo, št. 20 (25. 1. 06), str. 3, foto. (Predstavitev generalnega sekretarja vlade). ♦Nič mi ne manjka. Živim.-Ona(pril. Dela), št. 2(10. 1. 06), str. 24-27, foto. (Na obisku pri pisateljici Angelci Škufca v Dednem Dolu). ♦Kurjač na kraljevem dvoru / Ana Turk. - Sn, št. 138 (17. 6. 06), str. 11, foto. (Jože Kotnik iz Višnje Gore je bil kurjač na jugoslovanskem kraljevem dvoru v Beogradu). ♦Z božjo iskro v sebi / Vesna Tripkovič. - Dobro jutro, št. 79 (6. 5. 06), sir. 6, foto. // Matjaž Javšnik, igralec. - Mojc dclo.com, št. 17(17. 5. 06), str. 41, foto. (Majhne skrivnosti igralca Matjaža Javšnika. ki živi na Krki). ♦Darja Groznik, urednica Vala 202 : radio imam rada / Neva Želcznik. - Naša žena, št. 6 (jun. 2006), str. 30-31, foto. (Otroštvo Darje Groznik iz Višnje Gore). // Zadnji dnevnik sem pripeljala do konca na robu solz / Jasna Tcpina. Nika (pril. Dn), št. 68 (16. 8. 06), sir. 15 16, foto. (Dana Orožnik iz Višnje gore). ♦Kar je Prešeren v poeziji, je Jurčič v prozi / Bojan Rajšek. - Nedelo, It. 25 (25. 6. 06). str. 8. foto. (Ciril Jurčič z Muljave bo igral v Desetem bratu ob 150-letnici prvega slovenskega romana). *Manica Jancžič Ambrožič, televizijska voditeljica na RTV Slovenija. - D, št. 10 (5. 3. 06) (Naša družina), str. 10, foto. *Najlepša, a še brez spletne strani : miss interneta 2006 / Milan Simčič. Moj mikro, št. 12, dec. 2006), str. 11-13, foto. // Vitka plesalka bi same sladice / Barbara Pance. - Sn, št. 271 (23. 11. 06), str. 28, foto. //Miss Konga je Tina/ Katarina Valentar. - Sn, št. 293 (19. 12. 06), str. 11, foto. (Dvajsetletna plesalka iz Grosupljega Tina Kuhelj). ♦Avgust Likovnik osemdcsctlctnik / Oto Giacomelli. - Delo, št. 192 (21. 8. 06), str. 14, foto. // Umrl Avgust Likovnik - Gusti / (j). - Dn, št. 330 (5. 12. 06), str. 32, foto. (Olimpijce, kegljač, zadnja leta predsednik Turističnega društva Krka). *Blaž Miklavčič : z vlaka na veliko njivo / Milena Dora. - NDn, št. 295 (20. 10. 06), str. 14, foto. (Blaž Miklavčič je Grosupeljčan). "Ilova Gora / Lela B. Njatin. - Ambient, št. I0(okt. 2006), str. 76-81, foto. (Dom pesnika Iva Frbežarja na Mali Novi Gori). *Edo Žitnik : na oddih, nato pa nazaj v zverinjak / Sašo Kralj. - Vikend (pril. Dela), št. 731 (28. 12. 06), str. 6-7, foto. (Grosupeljčan Edo Žitnik raziskuje zgodbo o Louisu Adamiču). *Sašo Hribar, medijska zvezda : nočem biti porsehe na njivi / Nika Vistoropski. Ona (pril. Dela), št. 26 (4. 7. 06), str. 8-12, foto. // Ježkovo nagrado podelili Sašu Hribarju / J. Š. A. - Delo, št. 250 (27. 10. 06) , str. 24, foto. // Pogovor z dobitnikom Jcžkovc nagrade Sašom Hribarjem : kot bulmastif - do konca ne popusti / Valentina Plahuta Simčič. - Delo, št. 250 (27. 10. 06), str. 14, foto. // Karikatura / Elvira Miše. - Mag, št. 44 (30. 10. 06), str. 7, foto. // Sašo Hribar, humorist / Miha Štamcar, Aleksander Mićić. - Mladina, št. 52-53 (22. 12. 06), str. 82-85, foto. (Voditelj zabavnih oddaj živi pri Višnji Gori). *.Ianez proti Urošu. - Demokracija, št. 50 (14. 12. 06), str. 50 (Na Trenjih je Uroš Slak gostil Janeza Janšo). 2007 *.lanez Pavlin, župan občine Dobrepolje : dobro je treba delati vsak dan. - Ogledalo (Glasilo Nove Slovenije), št. 1 (jan. 2007), str. 26-27, foto. *Zadnji svojega rodu / Sandi Sitar. - Mag, št. 2 (10. 1. 07), str. 80-82, foto. (Baron Anton Codelli je imel grad v Višnji Gori). ♦Blaž Miklavčič, direktor z nogo med vrati : V vsak posel vgrajujem samega sebe / Ivan Gerenčer. - Delo (FT), št. II (15. 1. 07), str. 6-7, foto. (Eden najuspešnejših slovenskih managerjev živi na Grosupljem). Mana Zupančič : Igralci v resničnem življenju najmanj igramo / Katja Cah Švarc. - Nika (pril. Dn.), št. 13(17. I. 07), str. 23-25, foto. (Igralka Mestnega gledališča Ljubljana je doma v Ivančni Gorici). *Mihael Prijatelj : vedno je zadel žebljico na glavico / Pavel Groznik. - Delo, št. 28 (3. 2. 07), str. 5. (Umrl je naš rojak univ. dipl. inž. kemije, rojen v Šcntpavlu na Dolenjskem, živel v Mariboru). »Peter Verlič / Aleš Stergar. - Delo (FT), št. 29 (28. 2. 07), str. 8, foto. (Novi direktor Slovenskih železnic živi v Tlakah). »Matjaž Javšnik / Mihael Turk. - Ognjišče, št. 4 (apr. 2007), str. 35-37, foto. (Igralec in humorist živi na Krki). »Polnoletnost Radia GA-GA : »Če te s tole roko falim, se boš prehladu!«/ Borut Mchlc. - Dn, št. 81 (7. 4. 07), str. 30, foto. // Sašo Hri(-)bar, radijski in tv-voditelj / Patricija Maličev. - Delo, št. 299 (29. 12. 07) , str. 32-34, foto. (Sašo Hribar, ki živi na Vrhu nad Višnjo Goro, že 18 let vodi radijsko oddajo). »Sorodnik Ciril o Josipu Jurčiču / (R. Z.). - Sn, št. 98 (30. 4. 07), str. 6, foto. (Ciril Jurčič z Muljave). »Lovro Bregar/ RužaTckavec. Pv, št. 6 (jun. 2007), str. 78-79, foto. (Planinski vodnik, organizator in funkcionar s Krke). »Vitez ali mafijski eonsigliere? / Juš Turk. - V: Dinastije na Slovenskem I, str. 24 30, foto. (Ponatis reportaže iz Hopla o odvetniški družini Čeferin). »Starosta Socialdcmokracijc / Bogdan Sajovic. - Demokracija, št. 30 (26. 7. 07), str. 46 48, foto. (Henrik Turna. Njegova mati je bila rojena na Polici pri Grosupljem). »Dr. Peter Groznik / Vida Kocjan. - Demokracija, št. 30 (26. 7.07), str. 38-41, foto. (Doktor ekonomskih znanosti iz Višnje Gore). Zbornik občin (irosupljc. Ivanina (roma. Dobrcpoljc XXV. 200K 217 »Aleksander Čefcrin : tudi z vetrom proti bratu in očetu / Rok Šinkovec. - Total tedna, št. 7 (13. 7. 07), str. 1-3, foto. (Grosupeljski odvetnik o sebi). »Darja Groznik : Na radiu te javnost težje prepozna / Vlasta Cah - Žerovnik. - NDn, št. 28 (15. 7. 07), str. 32, foto. (Višnjanka Darja Groznik - urednica Vala 202). »Marjan Jerman, izvedenec za vojne med sosedi / Albina Podbcvšck. - Jana, št. 31 (31. 7. 07), str. 18-20, foto. (Novinar živi v Ivančni Gorici). »Avguštin Knafelj, slovenski »sanjasin« / Luna J. Šribar. - Kralji ulice, št. 17 (sep. 2007), str. 12-13, foto. (Živi blizu Zgornjih Duplic). »56 let od smrti Louisa Adamiča : pesmi v spomin velikemu Slovencu / Tone Štefanec. - Svobodna misel, št. 17(14. 9. 07), str. 21, foto. (Mirko G. Kuhcl je napisal sonetni venec, Jack Tomšič pa pesem L. A. v slovo). »Prof. dr. Stane Možina, 80-lctnik / Bogdan Lipičnik. - Delo, št. 217 (20. 9. 07), str. 20, foto. (Znani ekonomist je bil rojen na Gatini). »Janez Lcsjak st. (1915-2007) : predan turizmu / Marija Samec. - Lipov list, št. 11-12 (nov.-dec. 2007), str. 33, foto. (Umrl je nekdanji predsednik občine Grosuplje in znani turistični delavec). »Uroš Slak : borim se za vsakega gledalca / Darja Jagarincc. Nika (pril. Dn), št. 104 (31. 12. 07), str. 12-13, foto. (Voditelj oddaje Trenja je po rodu Grosupeljčan). s/IMOS Uresničitev naložbenih idej ► IMOS DANES Osnovna dejavnost podjetja je kompleksni inženiring pri vodenju investicij, ki zajema izvajanje del in nalog v vseh fazah investicijskih procesov. Pri tem lahko inženiring izvajamo za naročnika, lahko pa izvajamo gradnjo za trg - naložbeni projekti, med uresničevanjem katerega izvedemo vsa potrebna dela, od pridobitve dovoljenj in same gradnje ter končne predaje kupcem po končani gradnji. iMOt, MOltKTIiANJI, i r r /1 > i in j' . tihnićno IVfTOVANJI IN -i D.D., I juiuana Fajfaijiva 'h" ' 33, 2599. 1001 buiuANA tilmon 01/47 33 300 »a« 01/47 33 378 ■-mah: iNroOiMot.n www.imos.si Zbornik občin Grosuplje. Ivanina (iorica. Dobrcpolic XXV. 20IIK 219 Dišeč okusen, sočen in hrustljav. Košček kulture, bogastva narave in veselja vsakega dne. Kruh. Vi Iz naših peči disi po pravkar spečenem kruhu Že več kot pol stoletja. Za najvišjo kakovost pa si od nekdaj prizadevamo z enako vnemo.Verjamemo namreč, da lahko dober kruli pripravimo le s pravim odnosom do deli in IZ najboljših sestavin. Zato na.ši mojstri peki vsak koSčck kruha pripravljajo enako skrbno in I ljubeznijo. 'Pekarna C Prizadevamo si za ohranjanje najboljšega iz slovenske pekarske dediščine. Zato smo obudili postopek priprave tradicionalnega Pletenega srca, vrhunskega izdelka domače obrti, in druge mojstrske izdelke iz naSc preteklosti. Svoje /nanje, izkušnje in veselje do peke prenašamo na mlajše rodove, ki jih je med nami vedno vet', v naSo pekarno pa prinašajo mladostno vnemo. Radi vam ponujamo najboljše, vas razvajamo in navdušujemo 7 bogato ponudbo in ocilu 11 itn okusom. 1 >.i bi v v.i.sih očeh osi.ili najbolju pek.mi.1. »inct 1920 GROUP www.motvoz.si MOTVOZ d.d.: Motvozi Kontejner vreče (big bag, fibc) tkanine vrvi in vrvarski izdelki tekočinske vreče (fluid bag) rasel vreče mreže proizvodi iz jute sisal vezivo predpražniki MOTVOZ d.d. Taborska 34 1290 Grosuplje Slovenija Tel: +386 (0) 1 78 88 100 Far. +386 (0) 1 78 88 156 MOTVOZ PLAST d.d.: • vlakna za armiranje betona • pp vrvi in vrvarski izdelki • štapel vlakna • veziva MOTVOZ PLAST d.o.o. Taborska 34 1290 Grosuplje Slovenija Tel: +386 (0) 1 78 88 100 Fax: +386 (0) 1 78 88 156 ULTRAPAC d.d.: folije za gradbeništvo prekrivne folije za kmetijstvo silažne folije termokrčljive folije folije za strojna pakiranja stretch folije folije za kasiranje potiskane folije za pakiranje v živilski industriji folije za mlekarsko industrijo barierne folije vrečke ULTRAPAC d.d. Volčja Draga 42 5293 Volčja Draga Slovenija Komerciala: Tel: +386 (0) 1 78 88 100 Fax: +386 (0) 1 78 88 156 Proizvodnja: Tel: +386 (0) 5 33 51 281 Fax: +386 (0) 5 33 51 307 Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica, Dohrcpoljc XXV. 200X 221 inženiring d.o.o. □□m A G ■ d.o.o. družba za trgovino, storitve in zastopstva • SALON KOPALNIC • ADAPTACIJE • STROJNE INSTALACIJE • POLAGANJE KERAMIKE "S 01 7862-091, 041 381-871 Grosuplje, IOC Brezje 34 LIVAR, Proizvodnja in obdelava ulitkov, d.d. IVANČNA GORICA, Ljubljanska cesta 43 Telefon:+3X6 (01) 7X6 99 00 Teleta: '3X6 (01) 7X7 73 81 http: //www.livar.si c-mail: upravafelivar.si c-mail: infofelivar.si e-mail:prodajafa;livar.si Družba s trdno 50-letno tradicijo V delniSki družbi Livar s svojimi izkušnjami in znanjem izdelujemo in obdelujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularnc in jeklo litine. Naši izdelki se doma in po svetu uporabljajo v kmetijski mehanizaciji, avtomobilski industriji, strojegradnji, industriji bele tehnike in za armature. Večino svojih izdelkov prodamo na trgu Evropske skupnosti. Doma smo najbolj prepoznani po kanalskem programu lastne blagovne znamke, ki ima na domačem trgu visok tržni delež. Družbo Livar sestavljajo: v Sloveniji: Profitni center livarna Ivančna Gorica Profitni center livarna ("rnomelj Profitni center mehanska obdelava in na območju bivše Jugoslavije: Topola Livar (iroup a.d.- nekdanja Zastava Livnica Topola Jclšingrad Livar a.d.- nekdanja Jclšingrad livnica čelika iz Banjaluke. Livarjev strateški cilj je postati ena večjih in najkvalitetnejših livarn sive in nodularne litine v JV Evropi, za kar se skupaj Z zaposlenimi v povezanih družbah prizadeva 1396 delavcev. C«rtffi«d ISOfTS 1«949by J I C»rtlfl«d ISO 14001 by ^trbi .^^^^^^H gubi triglav LIVAR, Proizvodnja in obdelava ulitkov, d.d. IVANČNA GORICA, Ljubljanska cesta 43 Telefon:+386 (01) 786 99 00 Tclefax: +386(01) 787 73 81 http: //www.livar.si e-mail: upravafelivar.si c-mail: infofelivar.si c-mail:prodaja(i/jlivar.si Družba s trdno 50-letno tradicijo V delniški družbi Livar s svojimi izkušnjami in znanjem izdelujemo in obdelujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularne in jeklo litine. Naši izdelki se doma in po svetu uporabljajo v kmetijski mehanizaciji, avtomobilski industriji, strojegradnji, industriji bele tehnike in za armature. Večino svojih izdelkov prodamo na trgu Hvropske skupnosti. Doma smo najbolj prepoznani po kanalskem programu lastne blagovne znamke, ki ima na domačem trgu visok tržni delež. Družbo Livar sestavljajo: v Sloveniji: Profitni center livarna Ivančna Gorica Profitni center livarna Črnomelj Profitni center mehanska obdelava in na območju bivše Jugoslavije: Topola Livar Group a.d.- nekdanja Zastava Livnica Topola Jelšingrad Livar a.d,- nekdanja Jelšingrad livnica čelika iz Banjaluke. Livarjev strateški cilj je postati ena večjih in najkvalitetnejših livarn sive in nodularne litine v JV Evropi, za kar se skupaj z zaposlenimi v povezanih družbah prizadeva 1396 delavcev. Cartlfiad ISO/TS 16949 by J I Certltled 180 14001 by Zbornik občin Orosuplje. Ivanina Gorica, Dobrepolje XXV, 2008_ 223 UNIVERSAL OBRTNO PODJETJE d.d. IVANČNA GORICA PESKOKOP PODSMREKA Malo Hudo 4a, Iv. Gorica Malo Hudo 4a, 1295 Ivančna Gorica Uprava telefon: (01) 78-69-410, fax: (01) 78-69-411 Peskokop telefon: (01) 78-84-002 PROIZVODNJA IN PRODAJA: - peščenih agregatov za betone in malte - nezganega dolomita za uporabo v industriji izolacijskega materiala - gramoza za temeljenje v gradbeništvu in za nasipe v cestogradnji - rizlja za izdelavo drenaž in posip pri urejanju dvorišč in parkov STORITVE: - prevozi s kiper kamioni - gredanje vozišč in dvorišč z gredarjem - izkopi in ureditve z mini bagrom - večji izkopi z bagrom - nakladanje razsutih materialov z zgibnim nakladalnikom ZA VEČJA NAROČILA SE PRIPOROČAMO IN NUDIMO POPUSTE! K SISTEMI KOGAST SISTEMI« „„ Adamičeva cesta 36 SI-1290 Grosuplje, Slovenija Telefon: +386 1 78 66 300 Telefax: +386 1 78 62 275 E-mail: k.sistemi@kogast.si V okviru skupine Kogast je podjetje Kogast Sistemi d.o.o. specializirano za naslednje dejavnosti: - inženiring gostinske opreme vključno s prodajo kuhinj po načelu "ključ v roke" - projektiran/e kuhinjske tehnologije - nadzor izvedbe instalacij v kuhinji K0VINASTR0J SERVIS d.o.o. Podjetje Kovinastroj servis d.o.o. je servisno in prodajno podjetje za gostinsko opremo. Je največje tovrstno servisno podjetje v Sloveniji in zagotavlja po posebnih pogodbah tudi 24-urni servis po vsej Sloveniji vse dni v letu, vključujoč nedelje in praznike. Podjetje izvaja tudi montažo in zagon kompletnih kuhinj tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Adamičeva cesta 36 SI-1290 Grosuplje, Slovenija Telefon: +386 1 78 62 274 ' Tclcfax: +386 1 78 62 275 E-mail: k.scrvis(čtjkogast.si zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV telefon h.c: (01)781-03-20 fax: (01)781-03-34 GSM: 041 683 532 E-pošta: zpksu@siol.net d.o. O. Proizvodnja betonskih izdelkov, trgovina in transporti 1290 Grosuplje, Rožna dolina 9, SLO Tel.: 00 386 (0)1 78-63-363,78-63-364,78-63-365 trgovina: 78-63-366 Fax: 00 386 (0)1 78-64-464 GSM: 070 660 500 E-mail: gramat.gril@siol.net BLAGOVNI CENTER Dolenjske Toplice Tel.: 00 386 (0)7 306-56-95,306-56-82 Fax: 00 386 (0)7 306-54-54 BLAGOVNI CENTER Rudnik - Kočevje Tel.: 00 386 (0)1 895-56-25, Fax: 895-46-50 KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 1290 Grosuplje, Gasilska cesta 5 Tel.: (01) 7860-360, 7818-100, fax: (01) 7862-255 E-mail: kgg@siol.net Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, Gasilska cesta 5 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste, ter izvaja druga dela po dogovoru. El E ► INSTALACIJE ► TRGOVINA ► INŽENIRING ► SERVIS D.O.O., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 786 26 22; 786 36 20 Fax: 01 786 46 21 [pivnica Pričakujemo vas z izbrano ponudbo jedi in pijač. Gotovo vas bodo zamikale katere izmed pivskih jedi. Žejo pa si boste lahko pogasili z izvrstnim domačim kvasnim pivom Anton, varjenim po izvirnem nemškem starograjskem receptu. Gostilna, pivnica in pivovarna Anton Gasilska cesta 3, 1290 Grosuplje tel.: 786 50 73 Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobrcpolje XXV, 2008_231 ( R7 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o. Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon h.c: 01/786 23 11 telefaks: 01/786 13 89 OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE 999^ AvioTransporti Kastelec Adamičeva 57, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel. +386 (0)1 78 88 050 Fax +386 (0)1 78 88 061 E-mail: lado.kastelec@siol.net vuritethalter VVinterhalter Gastronom d.o.o. Profesionalni pomivalni stroji in sistemi Adamičeva 40, 1290 Grosuplje Telefon: +386 (01) 7863 445, 7863 446 Telefax: +386 (01) 7863 444 internet: www.winterhalter-gastronom.si VSE, KAR MOJSTER POTREBUJE! www.g-mm.si G - M & M, proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, Slovenija tel.: n.c. (01) 7866-500. laks: (01) 7863-023. 7861 205 Servis, tel.: (01) 7866-574. 7866-575 E-mall: gmm@g-mm.ai Povverful Solutions G - M & M, pmizvotinja in marketing d.o,o. Brvace 11,1290 Grosuplje. Slovenija tal.: n.c. (01 j 7866-500, faka: (01) 7883-023, 7861-205 Servis: tel.: (01) 7868-574,7886-575 E-mall: gmm®g-mm.al www.g-mm.sl K KOGAST Adamičeva c. 36, SI-1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: +386 (0)1/78 66 300, Fax: +386 (0)1/78 66 320 K-mail: prodajafaikogast.si, http://www.kogast.si KOGAST GROSUPLJE d.d. ZANESUIV PARTNER V KUHINJI - OD PROJEKTA DO IZVEDBE inženiring gostinske opreme (prodaja kuhinj po načelu "ključ v roke") proizvodnja in prodaja profesionalne gostinske opreme KOGAST načrtovanje kuhinjske tehnologije projektiranje kuhinj računalniški nadzor kuhinjske opreme skladen s HACCP načeli * OZ Magro, Grosuplje z.o.o. Ob Grosupeljščici lb, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: 01/786 61 10, Fax: 01/786 61 24 E-pošta: magro@oz-magro.si RAČUNOVODSKE STORITVE: • Vodenje poslovnih knjig za družbe ter samostojne podjetnike • Izdelava računovodskih izkazov in računovodskega poročila • Izdelava davčnih bilanc in davčnih napovedi • Davčno svetovanje FINANČNE STORITVE • Izdelava investicijskih programov • Svetovanje pri naložbah, financiranju in pridobivanju sredstev IZVAJANJE GRADBENIH DEL Medicinski parni sterilizator tip MST-V Beli/ued Infection Control * stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v medicini * laboratorijski pomivalno-dezinfekcijski stroji * stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v farmaciji * parni sterilizatorji SAUTER BELIMED * sredstva za pomivanje, dezinfekcijo,, izpiranje - neodisher * termostatske kopeli, merilna tehnika - LAUDA BELIMED d.o.o Kosovelova cesta 2 SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 1 7866-010 Fax.: +386 1 7866-011 E-mail: info@belimed.si www.belimed.si Termodezinfektor tip WD 250 CCASUCCI Muljava 22a 1295 Ivančna Gorica Tel.: +386 (0)1 78 76 386 +386 (0)1 78 76 510 Fax: +386 (0)1 78 76 367 www.bomax.si e-mail: bomax@bomax.si Poslovne enote: MULJAVA 22a, tel: 01/787 63 67 RIBNICA, Ljubljanska 1, tel: 01/836 21 74 LJUBLJANA, Bežigrajski dvori, Peričeva 35, tel.: 01/436 30 93 FRIZERSKI SALON, Muljava 22a, tel.: 01/787 63 67 BLED, Cesta svobode 10, tel.: 04/574 43 40 GROSUPLJE, Adamič center, Taborska c, 4, tel: 01/787 32 66 NOVO MESTO, Bršljin - Hedera, tel.: 07/337 73 70 KRANJ. Mercator center tel: 04/204 24 02 IVANČNA GORICA, center Žolnir, tel: 01/786 90 23 TREBNJE, Mercator center tel.: 07/348 20 54 DOMŽALE, Cesta talcev 4, Mercator center tel,: 01/724 41 80 -4 icije » grosup : DRUŽBA ZA PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ d.d. ADAMIČEVA 51, 1290 GROSUPLJE, SLOVENIJA Telefon: (01) 78 88 500 •Telefax: (01) 78 88 520 IZVAJAMO INSTALACIJE: CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE! JA TRANSPORTNO PODJETJE d.d. ■ K 11 I !■ CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15 ■ llnlli 1295 IVANČNA GORICA UPRAVA: centrala: ++386 (0) 1 788 78 70 direktor: ++386 (0) 1 788 78 65 GSM: ++386 (0)41 703 281 fax: ++386 (0) 1 788 78 64 E-mail: traigdd.ivg@siol.net http://www.traig.si Podjetje opravlja javni prevoz stvari v notranjem in mednarodnem tovornem prometu. Paradišče 9 1293 Šmarje - Sap PE Brezje pri Grosuplju 36 1290 Grosuplje Tel.: 01/786-05-65, 01/786-26-86 Fax: 01/786-26-87 E-mail: info@klimatizacija.si Internet: www.klimatizacija.si Dobrodošli v NLB Poslovalnicah Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje! nlbO www.nlb.si W@J ®®gO®W^B ®®Lrt^®L7 tiskoma • založba • fotokopirnica 1290 GROSUPU6, Kolodvorska 2 Telefon: (01) 786 11 77 (01)786 15 86 (041) 351 773 Telefax: (01) 786 15 87 €-moil: partner.grof@siol.net UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tal.: 01 7810 900/Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue grosupliefijaov si http://upravneenote.gov.si/ REPUBLIKA SLOVENIJA Sli ISO 9001 Q-U0 Za opravljanje drugih upravnih nalog je na podlagi Uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot organizirana Upravna enota Grosuplje, ki na prvi stopnji odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti, ima pa tudi del pospeševalne in nadzorstvene funkcije v prostoru, ki ga pokriva. Upravna enota Grosuplje po velikosti spada med srednje velike upravne enote in pokriva območje treh občin in sicer Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Teritorij: 464 km2 število prebivalcev: 36.099 (vir: SURS na dan 30.6.2007) število občin: 3 število krajevnih uradov: 2 število naselij: 228 Upravno enoto Grosuplje vodi načelnica NEVENKA GOREČ, univ.dipl.prav. Pristojnosti upravne enote so vodenje upravnih postopkov na I. stopnji in druge upravne naloge s področja: • upravno notranjih zadev (registracija motornih vozil, državljanstvo, matične zadeve, osebno ime, osebne izkaznice, potni listi, register prebivalstva, društva, javna zbiranja, orožje, eksplozivne snovi, tujci) • okolja, prostora in gospodarstva (dovoljenja za gradnjo, uporabna dovoljenja, postopki v zvezi z razlastitvami nepremičnin, stanovanjske zadeve, gostinstvo, osebno dopolnilno delo) • kmetijstva (promet s kmetijskimi zemljišči, denacionalizacija, komasacija, register zaščitenih kmetij), • obče uprave (odločanje o statusu vojnega invalida, vojnega veterana in žrtve vojnega nasilja, izdajanje delovnih knjižic in vpis sprememb v delovne knjižice, upravne overitve, izdajanje zemljiško knjižnih izpiskov in mapnih kopij, sprejem vlog za spletna kvalificirana digitalna potrdila za fizične osebe). Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada in sicer Krajevni urad Ivančna Gorica in Krajevni urad Dobrepolje, kjer se opravljajo prvenstveno naloge s področja upravno notranjih zadev. Upravna enota Grosuplje veliko pozornost posveča kakovosti opravljenega dela, zadovoljstvu strank in zaposlenih, zato je leta 2002 s strani Slovenskega inštituta za kakovost prejela certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Mestna knjižnica Grosupfje 49