Ilustriran mesečnik v prospeh afriških misljonov s prilogo „Klaverjev koledar". Izdaja Klaverjeva družba. Pred škofijo št. 8. Poštnina pavšalirana. Zvezek 7.-8. Julii-avgust 1920 Naročila naj se naslavljajo: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA V LJUBLJANI, Pred škofijo št. 8. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list tudi v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Velikodušne mladenke, ki žele vstopiti v Družbo sv. Petra Klaverja kot »pomožne misijonarke za Afriko«, naj se s prošnjo zaupno obrnejo na vrhovno voditeljico g. grofico Mr. Ter. Ledochowsko v Rimu 23, via dell»01mata 16, ali pa na tajništvo vrhovnega vodstva v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. VSEBINA: Proglasitev mučencev iz Ugande za blažene. — Poziv k sodelovanju za razširjenje katoliškega tiska za Afriko. — Kobilice.-— Izkaz razdeljenih misijonskih milodarov v 1. 1919. — ^Kratko misijonsko poročilo. — Spreobrnjenje slovečega čarovnika Samakupa. — Čarovnik pri rodu Batonga. — Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. — Iz naše listnice. — Sv. Peter Klaver prosi milodarov za zamorce po ulicah mesta Kartagena. — Slike: Škof Streicher in prve cvetke črnih duhovnikov v Ugandi. — Potujoče kobilice opustošijo polje v Eritreji. — Katehist Rok s svojo ženo in otrokom. Darovi |t3«ami t<«a»s*!l od dne 1. marca do 30. aprila 1920: Za afrikanske misijone K 6.814'97 Za misijonsko zvezo K 324'80 Za sv. maše K 2.125'50 ' Za zidavo cerkve K 40 — Za stradajoče K 236'10 Darovi brez podatkov K 912 70 Za gobavce K 35'50 Za Klaverjevo družbo K 574 20 Za odkup sužnjev K 7.422'50 Podporniški prispevki K 893'50 Botrinski darovi K 7.444'— Prispevki udeležnikov Klaverjeve Darovi za krščence K 183'— družbe K 10'50 Za semeniščnike K 17'— Za misijonarje sv. Jožefa K 15'— Za katehiste K 174'20 Za cerkev sv. Jožefa K 82 — Za zamorske otroke K 359'92 Po preč. gosp. kpl. M. Radošu, Za kruh sv. Antona K 7.399'53 Naklo, od treh neimenovanih Za Klaverjev vinar K 195'50 jsseb za kruh sv. Antona v Za Zvezo otrok za Afriko K 515'90 zahvalo za uslišano prošnjo: Za mašno zvezo K 2.582 70 K 15 — Pozor! Naši cenjeni dobrotniki in naročniki se vljudno prosijo, da pri pošiljatvi denarja vedno natančno določijo namen zneska. Bodisi kot naročnina, za afrikanske misijone sploh, ali za mašno zvezo, kruh sv. Antona, Klaverjevo družbo itd. Enako prosimo, da se pisma in dopisnice frankirajo po novih poštnih pristojbinah. Vljudno prosimo, da se nam v prihodnje mašni prispevki (t, j. naročila za sv. maše) ne pošiljajo izpod 20 kron. Proglasitev mučencev iz Ugande blaženim. Tu podajamo kratke poteze iz govora preč. o. Burtina, generalnega prokuratorja Družbe belih očetov, na dan objave dekreta proglasitve mučencev iz Ugande blaženim (29. februarja 1920), Ko je slavni kardinal Lavižeri apostolsko delovanje prenesel v Alžir, Saharo in Sudan, sklene neutrud-ljvi dušni pastir, ki sta ga sv. Oče Pij IX. in Leon XIII. — ta še na smrtni postelji — k temu navduševala, pohiteti v srce Afrike. Bilo je leta 1879., ko so prvi misijonarji, 14 mesecev po svojem odhodu iz Alžira, dospeli do velikih jezer ob ravniku. Ob Viktorija-jezeru so našli nadarjeno in zveli-čanja željno ljudstvo. Kakor nekoč v poganskem Rimu, tako je tudi tukaj krščanska vera ravno na kraljevem dvoru našla najbolj sprejemljiva srca. Plemiči kralja Mu-anga so s svojim čednostnim življenjem kmalu pokazali, kako zelo so nanje vplivali nauki krščanske vere. Posebno se je odlikoval njihov načelnik, Karol Luanga, s svojim zgledom, priporočajoč tudi svojim, zlasti mlajšim Odmev V1I-VIII, 2J - 7850 7-8 Škoi Streicher in prve cvetke črnih duhovnikov v Ugandi. tovarišem čistost duše in telesa. To pa je na vso moč v oči bodlo pregreham in strastem vdanega kralja; in ker je bil vrh tega še naščuvan od fanatičnih mohamedancev, zagrozi svojim podložnikom s smrtno kaznijo, če bi se še nadalje učili od misijonarjev krščanskih resnic. Grožnjam so kmalu sledila dejanja; dal je nekaj novokrščencev umoriti, enega pa je usmrtil sam. Anastazij Radckukuta je bil obglavljen, Ptjntianus Ngondue in Gon-caga Gonca pa sta bila prebodena z sulicami; Mateju Murumba so odsekali roke in noge, mu iztrgali cele kose mesa iz telesa in jih sežgali pred njegovimi očmi; Andreja Kagwa so obglavili, ko so mu prej odsekali roke in noge. Jožef Mukaza je umrl pod sekiro, njegovo truplo pa so nato vrgli v ogenj; Janeza-Marija M u g e i so grozovito umorili na obrežju nekega malega jezera. Dionizija Sebugwa pa je kralj sam pre-bodel s sulico, ko ga je nekoč zalotil pri poučevanju prijatelja v krščanski veri. Ostala je še skupina plemičev, od katerih se je najmlajši, z imenom K i c i t o , nahajal v starosti ljubeznive mučenice sv. Neže, kateri je bil enak tudi v stanovitnosti in v junaškem pogumu. Ali si bo kralj upal iztegniti svojo roko tudi nad to mladostno trumo, ki mu je tako zvesto služila in se branila pokoriti se le njegovim pregrešnim ukazom? Muanga ukaže nekega dne vsem svojim plemičem, naj se zberejo na dvorišču. Reče jim: »Kdor moli k Bogu kristjanov, naj stopi na drugo stran dvorišča!« In vrli mladeniči so se vsi brez izjeme podali tjakaj. Tam so jih brez usmiljenja zvezali in odvedli v ječo. Veseleč se, da morejo trpeti za Kristusa, so s hrepenenjem pričakovali drugega dne, ko so imeli biti na grmadi sežgani. O, kako dolga se jim je zdela ta noč 26. maja 1886! (Torej ravno pred 35 leti.) Drugi dan jih odvedejo na sloviti grič N a m o n -g o g o. Tam se junaški spoznavalci bratsko objamejo ter navdušujejo drug drugega k stanovitnosti v veri, spodbujajoč se k ljubezni do Jezusa Kristusa. Nato jih krvniki zvežejo in polože na grmado. A komaj jih obda plamen, že po zgledu svojega božjega mojstra začno moliti za svoje preganjalce; in molili so tako prisrčno, da je njihova molitev zvenela kot nebeška godba. Vedno bolj rastoči plamen je polagoma udušil njihove glasove, dokler niso naposled popolnoma obmolknili. Duše svetih mučen-cev so pohitele k svojemu Stvarniku, kjer jih je že čakal njihov pogumni vodja Karel L u a n g a, ki je bil tudi živ sežgan. Kako genljiv prizor, vreden prvih časov krščanstva! Ne vem, če ga prekašajo oni starega krščanskega veka, ki jih vendar tako občudujemo. Poziv blagim dušam k sodelovanju za razširjenje katoliškega tiska za Afriko. Pod varstvom sv. Katarine, mučenice Aleksandri j s k e. Mnogoštevilna pisma, ki jih dobiva po sklenjenem miru osrednja hiša Klaverjeve družbe, v katerih afri-kanski misijonarji iskreno in nujno prosijo tiskanja knjig v različnih zamorskih jezikih. Ker pa naša tiskarna nikakor ne more ugoditi vsem prošnjam in ker tega dela radi nenavadno visokih cen ne moremo oddati drugim tiskarnam, je tozadevno posebno podjetje nujno potrebno. Vsled teh razmer smo prepričani, da Bog hoče, da se to podjetje razvije in da se bodo katoličani — vsak po svojih močeh — z veseljem odzvali našemu vabilu. Zamorci prejmejo po misijonarju luč sv. vere ter se pod vplivom krščanskih šeg vedno bolj razvijajo in izobražujejo. Zlasti sedaj, ko se jih toliko vrača iz Evrope nazaj v domovino. Pri nekaterih rodovih se vsi otroci uče čitati in pisati ter prosijo knjig. Gre se v prvi vrsti za berilo verske vsebine: katekizme, zgodbe sv. pisma, liste in evangelije, Hojo za Kristusom, Obiskovanje najsvet. Zakramenta sv. Alojzija Ligvorija, mašne molitve in cerkvene pesmi. Naši novokrščenci dan za dnem iskreno prosijo te duhovne hrane; jim li jo bomo morali odreči? Neki izkušen misijonar nam piše: »Predvsem tiskajte knjige verske vsebine! Vendar pa se ne smete omejiti samo nanje, kajti tudi slovarčki, čitanke in slovnice so nam neobhodno potrebne. Naš sv. Oče Benedikt opozarjajo v svojem pismu o misijonih na važnost tega podjetja ter misijonarjem nujno priporočajo, naj se uče jezika za-morcev-domačinov.« Protestanti svoje misijonarje bogato zalagajo z denarjem in tako jim je mogoče v velikem številu razširjati svoje zgodbe sv. pisma in pesmarice v zamorskih jezikih. Biblijska družba, ono mogočno podjetje za razširjanje pro-testantizma, ki ima svoj sedež v Londonu, je malo pred izbruhom vojske poročala, da je protestantsko sv. pismo prevedeno že v 450 jezikov in narečij in se je razdelilo v 7,899.652 izvodih. Tudi v Afriki ta družba vneto deluje. Dala je tiskati sveto pismo v 19 afrikanskih jezikih in izvlečke v 112 narečjih. Naj li pustimo, da se razpase in zavlada krivoverstvo? Misijonarji ne prosijo Klaverjeve družbe le knjig, ampak ji pošiljajo tudi popolne rokopise. Apostolski vikarji iz S h i r e (Njasa-jezero), Senegambije in B e n i n a , kakor tudi apostolski prefekt Gvineje, o. Lebreton, v deželi Bazuto, o. Coudanes na Madagaskarju, so določili tudi že število, velikost, čas, korekture in odtiske. Kako naj se ustavljamo tem iskrenim prošnjam? Takoj od začetka svojega obstoja se je Klaverjeva družba posvetila temu tiskovnemu delu v zamorskih jezikih. In vrhovni predstojnik neke odlične misijonske družbe je na kongresu zoper suženjsjtvo v Parizu 1. 1900. trdil, da bi Klaverjeva družba, če bi bila ustanovljena samo v ta namen, po zaslugah in važnosti nikakor ne zaostajala za družbo za razširjanje sv. vere. Da bi se pa to tako važno podjetje kljub sedanjim težkočam in vsakovrstnim potrebam vendarle moglo izpeljati, je potrebno dvoje: denarna sredstva in delavne moči. Da pridobimo potrebnega denarja, smo sestavili pravila za ustanovo za razširjanje katoliškega tiska v Afriki pod varstvom sv. Katarine, mučenice Aleksandrijske. Ud postane lahko vsakdo: a) kot ustanovnik s prispevkom 5000 kron kol ustanovno glavnico; b) kot dosmrtni ud s prispevkom 200 kron; c) kot podpornik z letnim prispevkom 10 kron in z nalogo, razširjati to podjetje z za to primernimi letaki; d) kot navadni ud s tem, da vsak dan moli Očenaš in Češčeno Marijo s pristavkom: »Sveta Katarina, prosi za nas in naše črne brate!« ter z letnim prispevkom 2 kron za tiskarno. Knjiga v obsegu 200 strani stane — enkratna zaloga v 2000 izvodih — 2000 do 5000 kron. Kdor plača eno zalogo, postane ustanovnik (ustanoviteljica) dotične knjige in njegovo ime se bo vtisnilo na naslovno stran knjige, da se bodo zamorci, ki bodo rabili knjigo, vedno hvaležno spominjali blagega dobrotnika. Udje te ustanove uživajo vse duhovne dobrote, katerih so deležni udje Družbe sv. Petra Klaverja. Usta-novniki in dosmrtni udje prejmejo sprejemno diplomo in imajo enako kot podporniki tega tiska pravico do brezplačnega prejemanja »Odmeva iz Afrike«. Da se bo moglo podjetje vzdržati, so potrebne tudi delavne moči. »Žetev je velika, a delavcev malo,« je nekoč rekel Zveličar apostolom. To okušamo pogosto tudi mi, kadar smo primorani naša tiskarska dela izročati drugim tiskarnam, s čimer pa se stroški zdatno povišajo. Naj bi vendar mlada dekleta, ki čitajo te vrstice, to premišljevale pred tabernakeljem, kjer se Jezus v samoti in molčečnosti neprestano žrtvuje, želeč ves svet razsvetljevati s svojo ljubeznijo in milostjo. Naj bi vprašale tam v zakramentu skritega Zveličarja, ne bi li mogle svojega hrepenenja, da bi se mu popolnoma darovale, utešiti s tem, da kot pomožne misijonarke pomagajo afrikanske misijone preskrbovati z neumrjočimi katehfeti, to je: nabožnimi knjigami. Vsem pa bi najrajši zaklicali: Kvišku! Naprej! Ne držimo križem rok, ko gre za rešitev milijonov neumrjočih duš in za njihovo večno srečo! Naše podjetje je velevažno, kajti dobra knjiga je neumrjoč katehet, tih apostol, pomožni misijonar. Tiskana beseda je kot seme. Kdo ga hoče vsejati? Kdo želi nove afrikanske blažence, mučence iz Ugande, poveličati s pristopom k temu podjetju, ki je tolike važnosti za spreobrnjenje naših črnih bratov? Led6chowska. Izjave za pristop in prispevki naj se blagovolijo pošiljati Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani. Kobilice. Večini naših čitateljev bo znano, da se v Afriki večkrat v velikih množinah pojavijo kobilice, ki opustošajo cele pokrajine in s tem povzročajo hudo lakoto. Toda tako živahen opis tega pojava, kakor nam ga podaja očividec, preč. o. Salezij, iz Družbe misijonarjev »della Consolata«, jim utegne biti še neznan. Odšle so, kobilice, videl sem jih, in vse, kar sem doslej slišal in bral, se mi je zdelo le kakor senca, ki daleč zaostaja za resničnostjo. Kajti še tako izbrane besede ne morejo niti oddaleč naslikati natančne podobe o velikosti takega pojava. Ti legijoni kobilic, ki so leteli nad nami, ti gosti, te. 377.219-26 I.ijonska misijonska družba.......» 178.188-09 Očetje družbe Jezusove (jezuiti)......» 150.278-18 Sinovi najsvetejšega Srca Jezusovega .... » 64.118-23 Frančiškani.............» 46.646-10 Kapucini..................» 79.457-34 Benediktinci, oziroma njih zastopniki ... » 99.197-53 Oblati Marije Brezmadežne.......» 109.037-85 Družba Božje Besede (Steyl).......» 26.340-— Pobožna misijonska družba (Palotinci) ...» 21.810-60 Oblati sv. Frančiška Šaleškega......» 91.095-94 Lazaristi..............» 74.407-63 Očetje brezmadež. Srca Marijinega (Scheutveld) » 41.284-01 Premonstratenci ...........» 12.147-40 Mašniki Srca Jezusovega.........» 52.626-20 Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill) ...» 83.012-— Očetje iz Montforta..........» 51.868-58 Misijonarji Naše Ljube Gospe de la Salette » 28.023-25 Misijonarji della Consolata (Turin).....* 42.383-79 Sinovi brezmadežnega Srca Marijinega (Fernando Poo)............» 5.680-01 Redemptoristi •.......... . . » 10.784-05 Trinitarci..............» 6.386-60 Dominikanci.............» 10.517-53 Misijonarji v Mariannhillu........» 2.156'— Trapisti............................» 4.117-75 Serviti...............» 47.967-98 Misijonarji sv. Jožefa..........» 3.000-— Salezijanci..............» 13.123-84 Katoliški kopti............» 67.984-65 Bele sestre Naše Ljube Gospe v Afriki ...» 7.590-86 Črne sestre Naše Ljube Gospe v Afriki ... » 2.000-— Dominikanke.............» 7.727-28 Sestre Dragocene Krvi.........» 6.114-23 Sestre Naše Ljube Gospe apostolov . ... i> 8.636-67 Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega.....» 11.841- — Sestre božje Previdnosti........K 22.380-56 Sestre sv. Jožefa Kluniškega.......» 18.433-23 Frančiškanke v Kale.............» 5.144-59 Frančiškanke, misijonarke Marijine.....» 3.993-53 Sestre sv. Družine...........s- 3.000— Pie Madri della Nigrizia.........» 29.700-— Usmiljene sestre sv. Vincencija......» 2.692-90 Frančiškanke v Mill-Hillu........» 58.958-50 Misijonske sestre v Mencingenu......» 6.258-80 Sestre Dobre in Vedre pomoči......» 2.998-35 Sestre v Dunbrodeju..........» 2.637-56 Sestre Prikazanja sv. Jožefa.......» 2.000-— Sestre della Consolata v Turinu......» 2.717-35 Benediktinke.............» 49-— Sestre sv. Ane............» 6.000-— Hčere Naše Ljube Gospe........» 2.000-— Sestre sv. Družine najsvetejšega Srca .... » 2.500— Redovnice Marije Brezmadežne......» 2.760-62 Po naročilu sv. Kongregacije za razširjenje vere » 50.673-24 Razni misijonski izdatki: za tiskovine v svrho propagande, nakup paramentov, bogoslužnih in drugih predmetov.........» 154,782-63 Ustanove za črne semeniščnike......» 418.667-36 Skupna vsota . . K 2,951.256-83 Rim, dne 1. aprila 1920. Marija Terezija Ledochowska, glavna voditeljica. Melanija pi. Ernst, tajnica. Slovenska centrala Družbe sv. Petra Klaverja se nahaja v Ljubljani, Pred škofijo 8, kamor naj se pošiljajo vsi darovi za afrikanske misijone. Tam se naročajo tudi zgoraj imenovani časniki in knjižice. Kratko misijonsko poročilo. O. Lavrencij Salezij piše iz N j e r i - ja z dnem 19. decembra 1919: »Zaposleni smo še z ustanovitvijo novih šol-podružnic, o katerih sem Vam zadnjič poročal. Sedaj imamo 43 takih šol s 52 učitelji-katehisti. Letni izdatki zanje znašajo najmanj 5000 rupijev (1 rupij = 3 krone). Izročil sem vso zadevo v roke božje Previdnosti in v Vaše, gospa grofica. Protestanti nikakor ne mirujejo. Zlasti delavne so amerikanske protestantovske družbe, ki se borijo zoper nas, ustanavljajoč mnogoštevilne šole v bližini naših misijonskih postaj. Ustavljati se moramo njihovemu delovanju z vsemi močmi in vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. In ta boj zanima tudi vse zamorce, ki so bili od začetka brezbrižni, a jim je sedaj voliti med nami in protestanti. Hvala Bogu, versko gibanje je za nas zadovoljivo. V nekaterih podruž-nih šolah smo mogli vpisati nad 90 otrok, od katerih bodo nekateri že v kratkem prejeli sv. krst. Znova priporočam to za bodočnost našega misijona tako velevažno podjetje velikodušnosti blagih dobrotnikov.« Spreobrnjenje siovečega čarovnika Samakupa. Piše apost. prefekt msgr. Keiling. Na predvečer dolgotrajnega potovanja!.. . Obiskati želim namreč misijone v južnem delu moje prefekture. Toda preden odidem, bi Vam rad opisal zanimiv slučaj, poročal Vam o čudežu milosti, ki se je zgodil te dni pri nas. Božja previdnost si je izbrala sina nekega čarovnika, da po njem spreobrne očeta. Bilo je pred kakimi petimi leti, kmalu p6 ustanovitvi tega misijona. Nekega dne pride neki 16 do 17letni mladenič kljub prepovedi svojega očeta, siovečega čarovnika te dežele, k nam z iskreno prošnjo, naj ga sprejmemo kot notranjega gojenca v misijon. Radi mu ustrežemo. Ko je minil čas priprave, je mladi pogan prejel sv. krst, pri katerem je dobil lepo ime Rok-Hijacint. Postal je sčasoma dragocena pomoč misijonu, kateremu je mnogo pripomogel do splošnega piocvita. Pred kratkim smo v njegovi domači vasi, oddaljeni kakih 5 ur od misijona, postavili lepo šolo ter jo posvetili sv. Jožefu. Poslala naj bi središče za pridobitev nad 3000 duš za Boga in sv. vero. Rok, ki je z izvrstnim uspehom napravil tozadevni izpit, je bil postavljen za ondotnega katehista. Dali so mu najboljšo dekle, z imenom Roza od sv. Jožefa, gojenko misijonskih sester, za nevesto. Mladi par sedaj že leto dni deluje na novi šoli v Sahakundi. Toda, kakor rečeno, je bil oče našega katehista, z imenom Samakupa, velik, daleč znan čarovnik, katerega se je vse balo. Stari so ga častili kot vedeža, mladina pa se je bala njegovih peklenskih umetnosti. A vsakdo je v vseh, bodisi dobrih ali težavnih slučajih iskal pri njem sveta in pomoči. Lahko si torej predstavljamo, kako sta si stala nasproti oče in sin. Kdo bo torej zmagal, Bog ali vladar teme? — Sinova vera je sijajno prestala težko preizkušnjo in skušnjave od strani domačih in sorodnikov. Vsakdo je vedel, da si stojita oče in sin v odkritem boju nasproti. Bili smo zato v nemalih skrbeh z ozirom na usodo te nove, za bodočnost tako važne šole. Kar prihiti Rok preteklo nedeljo v misijon in nam naznani smrt svojega očeta. »Toda veste, prečastiti oče — umrl je kot kristjan!« reče z žarečimi očmi. »Bog ga je sprejel v svoj raj. Tri dni sem ga poučeval. Razumel in veroval je vse. Včeraj pa, ko je čulil, da se mu bliža smrt, je prosil sv. krsta. Krstil sem ga na ime sv. Jožefa. Danes zjutraj je umrl. Pred smrtjo mi je še izročil svoje ma-like in čarovniško orodje; prinesel sem to šaro semkaj, da jo darujem misijonskemu muzeju. Sedaj je moj oče gotovo že v nebesih.« — Kako, Samakupa, stari čarovnik — v nebesih? — O kako veselo poročilo, kolika milost! Drugi dan se je s križem na čelu, kljub pekočemu afrikanskc-mu solncu pomikal dolg sprevod proti veliki planjavi, kjer se nahaja misijonsko pokopališče misijona Sahakundo. Stari čarovnik je imel Katehist Rok, sin čarovnika Samakupa, krščanski pogreb, na s svojo ženo in otrokom. veliko jezo poganov, ki v svoji zaslepljenosti nočejo nič slišati o večnosti in neumrjočnosti duše. Opomba uredništva. Za ustanovo v svrho vzgojevanja katehistov je potrebna glavnica 5000 frankov. Za posinovljenje zadostuje 200 frankov letno. Ustanove so zlasti zato priporočljive, ker pri njih glavnica ostane za vedno, kajti za vzdrževanje se porabijo le obresti. Podobne so viru, iz katerega prihaja vir blagoslova v najdaljšo bodočnost. Čarovnik pri rodu Batonga. Poroča o. K a s s e t, S. J. Čarovnik je pri Batongih iskana in visoko čislana oseba, Njegovo čarovniško orodje — četvero kosti s skrivnostnimi znamenji — mu zagotovi stalne dohodke. Ako kdo umrje, pošljejo po čarovnika, da jim odkrije, kdo je kriv smrti rajnika Če kdo zboli, vprašajo čarovnika po vzroku bolezni. Če je kdo kaj izgubil, naj kosti povedo, kdo je tat. Za zgled samo sledeči, dobro mi znani slučaj. Neki mož je izmaknil 20 frankov. Okradeni ga obdolži tatvine. Toda mož dejanje trdovratno taji, potem pa .se poda k čarovniku ter mu pripoveduje svojo zgodbo, Obadva se posvetujeta in napravita takole: Od ukradenih 20 frankov jih obdrži osem čarovnik, šest jih ostane uzmoviču in ostalih šest naj ta vrne neopaženo okradencu. Tat gre torej nazaj v kočo k svojemu tožniku ter mu reče: »Pojdiva k čarovniku, ki ti bo vrnil denar.« Medtem pa skrivaj položi onih šest frankov na vidno mesto. Ko prideta k čarovniku, vzame ta svoje ča-rovniške kosti, jih vrže trikrat ob tla in reče nato okradenemu možu s slovesnim in važnim glasom: »Ti nisi izgubil 20 frankov. Imel si jih le šest in ti so v tvoji koči.« Okradenec verjame tem besedam, se vrne domov in res najde, kakor mu je povedal čarovnik, šest frankov, ki jih zadovoljen spravi. — Prekanjenca pa sta se smejala njegovi lahkovernosti. Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. 4. januarja. Njega eminenca kardinal Dalbor, nadškof v Poznanju in Gneznu, je v spremstvu svojega tajnika, msgr. Zakrgewskega in kanonika msgr. grofa Czapskega. blagovolil obiskati našo vrhovno voditeljico, ki jo premilost-Ijivi knez pozna že od časa svojega bivanja kot kanonik v Poznanju. Že takrat, zlasti pa po svojem imenovanju za nadškofa, je bil vedno naklonjen prijatelj naše Družbe. 6. januarja. Na praznik sv. Treh kraljev in v osmini se je kot prejšno leto v cerkvi sv. Andreja della Valle vršila vsak dan slovesna služba božja po vzhodnem obredu in nato pridiga v kakem tujem jeziku. Ta vsem Rimljanom priljubljena slovesnost nam je nudila priliko za razdelitev naših letakov v tujih jezikih. Večkrat sc govorniki poslušalcem tudi s prižnice toplo priporočali našo Družbo, kot n. pr. nam vedno naklonjeni opat msgr. J an s ens O. S. B., ki je pridigal v flamskem jeziku. Upajmo, da je ljubi Bog. na ta način naklonil našim napravam novih prijateljev. Rim, 4. februarja. Obisk preč. gospoda barona dr. V e c s e y - ja, vnetega pomočnika naše podružnice v Budimpešti. Prečastiti je prinesel zelo tolažilna poročila iz svoje domovine, kjer se misijonsko delo začenja nanovo oživljati. Upanje nas navdaja, da bomo mogli naše časopise v madžarskem jeziku kmalu zopet izdajati. 11. februarja. Preč. o. general jezuitov je danes ob obletnici svoje izvolitve obiskal našo vrhovno voditeljico. V teku svojega petletnega delovanja kot vrhovni predstojnik Družbe Jezusove je izdal dvoje velekrasnih okrožnic v prid misijonom. 13. februarja nas je obiskal apostolski vikar iz Shire, škof A u n e a u. Poročal je o razveseljivem napredku katoliške vere v svojem misijonu ter nujno prosil katekizmov in zgodb sv. pisma za svoje ljube črnce. 15. februarja. Preč. o. Hoffman, S. J., ki je prej dolgo let bival v Inomostu in sedaj deluje kot podravnatelj Germanika, je imel za naše notranje ude globoko premišljeno predavanje o duhovnem življenju. Obljubil je, da bo nadaljeval s tem vsako drugo nedeljo. 20. februarja. Zopet nas je danes obiskal apostolski vikar, namreč škof K a r a r a iz Eritreje. Dogovoril se je z našo vrhovno voditeljico, da bo priredil v naši dvorani misijonsko piedavanje. Najbolj mu je sedaj na srcu stavba velike cerkve, v kateri bi imelo prostora kakih 2000 ljudi, katoličanov njegove škofovske prestolice Asmare. Potreba take cerkve je res nujna, kajti v stari ima komaj desetina katoličanov prostora. Sam sv, oče je prispeval v ta namen 50.000 lir. 22. februarja. Gdč. G a h e r y iz Pariza, ki bo nekaj tednov bivala v naši sredini, je nekaterim učiteljicam pojasnila način, kako pogosto nekrščene velikomestne otroke potom slik s spreminjajočimi osebami učijo temeljnih resnic svete vere, način, ki bi se z uspehom rabil tudi v misijonih. 26. februarja, Po kapucinskem redu nam je došla nenavadno velika in dragocena milost. Preč. o. E 1 i g i j je danes naši vrhovni voditeljici izročil diplomo, potom katere je naša družba v priznanje zaslug za misijone čč, oo. kapucinov pridružena temu redu, in sicer tako, da so vsi naši notranji in zunanji udje, podporniki in podpornice, deležni vseh zaslug, žrtev, molitev in odpustkov kapucinskega reda. Zares, dragoceno darilo! Iz naše listnice. Klaverjeva družba si šteje v srečo, da more dopisovati z mnogimi plemenitimi in blagimi dušami, namreč z misijonarji v Afriki, ki žrtvujejo življenje in imetje za razširjanje kraljestva božjega v temnem delu sveta in z dobrotniki mi-sijonov, ki se odpovejo osebni zahvali misijonarjev in svoje darove pošiljajo na našo družbo. Pisma misijonarjev priobčujemo v »Odmevu«, toda vrstice, ki spremljajo misijonske darove in ki pričajo pogosto o junaški požrtvovalni ljubezni, ostanejo svetu večinoma prikrite. Vendar Bogu so znane vse te žrtve in on ve ceniti nesebično ljubezen darovalcev. Tukaj navajamo le nekaj podatkov iz pisem blagih dobrotnikov našim čitateljem v spodbudo : Neka dobrotnica piše : »Prebivalci našega trga so koncem tega meseca priredili romanje v I . . . Vožnja tja stane 25 K. Zelo rada bi se jim pridružila, da zopet vidim nepozabno svetišče ; a mislila sem : »Pošlji raje teh 25 kron najpotrebnejšemu misijonarju, tudi on bo imel veliko veselje nad tem.« Neka šolska sestra piše : »50 kron poslanega denarja so prihranki neke male, revne uradnice in določeni 'za botrinski dar zamorske deklice z imenom »Ana-Marija.« — 60 kron pa zbirka več Marijinih otrok, ki so žrtvovali svoje počitnice, da morejo poslati ta denar za botrinski dar zamorčkom »Karlu, Gabrijelu, Marjeti in Jerici«. Neki župnik piše: »Kmet I. I. pošilja tem potom 1000 K. Porabijo naj se poljubno za afrikanske misijone. Tako je namreč določil njegov v Rumuniji padli sin, češ, del njegovega premoženja naj se pošlje misijonom, da ubogi pogani spoznajo Jezusa Kristusa. Preč. gg. misijonarje prosim, naj molijo za padlega, ki je bil dober kristjan,« Neki drug duhovnik piše: »Čevljar iz moje župnije želi plačati ustanovo za zamorskega duhovnika. Izročil mi je 4000 kron in ostanek s hranilno knjižico. Prosim Vas, da se tega dobrega čevljarja, ki si je ta denar prislužil s trdim delom, in ki leži hudo bolan, spominjate v molitvi. Imenovani je blaga, pobožna duša, ki stori veliko dobrega in ki radi bolezni veliko trpi. Sv. Peter Klaver prosi milodarov za svoje ljube zamorce po ulicah mesta Kartagena Kot ubog redovnik je naš svetnik le s pomočjo blagih dobi otnikov zamogel deliti miloščino. Zato so ga pogosto videli z vrečo na rami hiteti po mestnih ulicah, prosečega živil in drugih okrepčil za svoje ljube zamorce. Kdor je sam ubog in ne more dajati miloščine, lahko podpira misijone z nabiranjem navidezno brezpomembnih predmetov, ki jih ljudje navadno mečejo v koš. V to vrsto spadajo: obrabljene pisemske znamke, odpadki štanijola, steklenični za-maški, snažni ženski lasje in drugo. To zbiranje gotovo ni težavno, a zahteva več požrtvpvalne ljubezni do stvari same nego marsikak denarni prispevek. — Klaverjeva družba sprejema te predmete in jih prodaja, nato pa izkupiček nakloni misijonom. — Ravno sedaj se z zbiranjem začasnih pisemskih znamk lahko odpre misijonom bogat vir dohodkov. Vsak naj torej postane nabiralec! Nabrani predmeti naj se pošiljajo Kla-verjevi družbi v Ljubljani. Ponatis člankov Iz ,Odmeva iz Afrike' nt dovoljen, ponatis misijonskih pisem In poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba. Odgovorni urednik: Dr. J. Jerše. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Misijonska sestra - ali pomožna misijonarka? (Odgovor onim, katere se obračajo do Družbe sv. Petra Klaverja, želeč priti v misijone.) Hvala Bogu! Dandanes zanimanje za misijone vedno bolj narašča in z njim se množijo tudi misijonski poklici. Pogosto se za misijone vnete device obračajo na Klaverjevo družbo s prošnjo za naslov kake misijonske družbe, v katero bi jim bilo mogoče vstopiti, da pridejo v afrikanske misijone. A sedaj je tukaj težko svetovati. — Domačega misijonskega zavoda, ki bi pošiljal svoje misijonarke v Afriko, zaenkrat še nimamo, vstopiti v tuje, n. pr. v nemške misijonske zavode pa tudi ne kaže, ker odkar so Nemci izgubili svoje kolonije v Afriki, se jim stavi mnogo ovir, priti zopet v misijone, ali pa je to celo nemogoče, ker se morajo celo one misijonske sestre nemške narodnosti, ki so že dolgo let plodonosno delovale v afrikanskih misijonih, vrniti v domovino. Ali naj torej mladenka, ki čuti poklic za misijonsko delovanje, čaka na ugodnejše razmere? Nikakor ne! To bi bil slab odgovor na klic milosti božje, ki za svoje vabilo zahteva hitre pokorščine. S tem bi se ne reklo samo, hrepenenju svojega srca s silo še ustavljati, ampak prepustiti pogubi morda tisoče ne-umrjočih duš v Afriki, katere bi se lahko rešile, z misijonsko podporo. Misijone ljubeča duša! Pregovor pravi: »Bog ne zapre nikdar vrat, da bi obenem ne.odprl drugih.< To se uresničuje tudi tukaj. Ako ti je božja Previdnost zaprla eno pot v dosego tvojega cilja, ti hkrati odpira drugo, na kateri bo tvoje po žrtvah in odpovedi hrepeneče srce našlo še več utehe in boš mogla še več pripomoči k rešitvi neumrjočih duš. Ako torej Ustanovama razširjanje kat. tiska v Afriki. Izjava za pristop. Podpisan.............................................................,................................................ bivajoč....... v .................................................................................'............................................ * izjavljam, da pristopim k »Ustanovi za razširjanje katoliškega tiska v Afriki" s sledečim darom: kron ................... kot ustanovitelj....... kron .................... kot dosmrtni ud. kron .................. letno kot podporni....... kron ..:■...............letno kot navadni ud. Dne Podpis: ne iščeš lastnega zadovoljstva, ampak čast božjo in zveličanje duš,''odpovej se svoji želji, podati se v poganske dežele, ter se okleni ponižnega, a ravno sedanjim časom tako primernega poklica pomožne misijonarke za Afriko! Kajti misijonska služba v zaledju je sedanji čas nad vse važna ženska misijonska služba. Ako se bo pa pozneje med časom aspiranture pokazalo, da te ljubi Bog hoče v misijonih, bo pač Klaverjeva družba prva, ki ti bo pripomogla k izpolnitvi volje božje. Storila bo to, čeprav je v splošnem prepričana, da krščanska devica, katera trajno skrbi za tako potrebna gmotna sredstva misijonarjev ter tako stoterim duhovnikom Gospodovim omogočuje »vzdržati«, — misijonom več koristi, nego če bi sama sebe in svoje moči posvetila vzgoji malih črncev v kaki misijonski postaji. V tem prepričanju jo potrjujejo mnogoštevilna pisma afrikanskih misijonarjev. Tako piše med drugimi sedanji vlč. vrhovni prednik očetov Sv. Duha, škof de Roy, ustanoviteljici in vrhovni voditeljici Klaverjeve družbe, grofici Ledochowski: »Gospa grofica želite, naj narašča število udov Vašega zavoda ..., da bi mogel svoje plodonosno delovanje vedno bolj razširjati. Ta Vaša želja je tudi želja vseh misijonarjev. Naj se ta naprava, ki s svojim posebnim namenom tako odgovarja potrebam sedanjega časa, lepo razcvita in nam pomaga! Iskreno prosim ljubega Boga, da usliši Vaše želje in Vam pošlje dobrih, sposobnih in požrtvovalnih sotrudnič. Afrika jih potrebuje!« * Za natančne podatke o zavodu Družbe sv. Petra Klaverja se je obrniti na vrhovno voditeljico Klaverjeve družbe, gospo grofico Mr. Ter. Ledochowsko, R i m (23), via dell' Olmata 16, ali pa na tajništvo vrhovnega vodstva Klaverjeve družbe v Ljubljani, Pred škofijo 8. Na prijazno znanje! Vsled zvišane poštnine odslej dalje navadne naročnine za časnike, podporniške prispevke itd., kot tudi darov izpod 5 kron, ne moremo več pismeno potrjevati, razen kdor izrecno želi. Hvaležno vdana Družba sv. Petra Klaverja. Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja: Dne 24. avgusta, na praznik sv. apostola Jerneja. Dne 9. septembra na praznik sV. Petra Klaverja. Dne 24. septembra'; na praznik Marije Rešiteljice jetnikov. • Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv.pokore in presv. Rešnjega Telesa,: obisk cerkve, molitve za razširjanje sv. vere po namenu sv. očeta.