GOSTILNIČARSKI UST Strokovno piasiEo „Zveze gosiiSničarskih zadrug v iHarthoru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. 12. Maribor, dne 20. decembra 1020. Eeto VII. Zveza gostilnišarskih zadrug, uredništvo in jAnton Komac: upravništvo »Gostilničarskega Usta« v Mariboru želijo vsem podjetnikom, ki so tekom leta oglaševali v »gostilničarskem LISTU« ter vsem svojim članom vese/e božične praznike in srečno Novo leto! Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru Štev 508/1 V Mariboru, dne 12. decembra 1929. Zadeva : Zvezni občni zbor. VABILO na občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru ki se bo vršil v sredo, dne 15. [anuarja ob 972 uri predpoldan v lovski dvorani hotela pri „Črnem Orlu“ v Mariboru, Grajski trg št. 3. DNEVNI RED: v 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Obračun za. poslovno leto 1929. 5. Določitev zveznega pravnika. 6. Proračun za poslovno leto 1930. 7. Volitve predsednika. 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. Zvezni zbor tvorijo zastopniki včlanjenih zadrug. Zadrugam gre za vsakih 20 zadružnih članov po eden zastopnik, pri čemur štejejo števila izpod 20 za polnih 20. Izvoljene zastopnike morajo zadruge takoj po izvolitvi naznaniti zvezi. Zvezni odbor je sklepčen ob določeni uri, če je navzoča ena petina delegatov včlanjenih zadrug. V fiasprotnem slučaju smejo po preteku ene ure veljavnb sklepati navzoči zastopniki brez ozira na število. Zadružni zastopniki morajo pred začetkom zborovanja zveznemu odboru predložiti izkaznico pristojne zadruge. Izkaznica se lahko glasi skupno na več oseb, ki zastopajo eno in isto zadrugo. Ker se ima sklepati na občnem zboru o jako dalekosežnih zadevah kakor n. pr. točke 5, 6 in 7 prosimo vse zadruge naj odpošljejo na občni zbor zanesljivo svoje delegate v polnem številu kakor imajo pravico. Slednjič prosimo vse zadruge, da nas na kratko obvestijo, koliko delegatov bo vsaka zadruga odposlala, da se bomo znali ravnati. Tovariši ! Zdi se nam nepotrebno Vas navduševati na udeležbo občnega zbora in Vam pripovedovati kakšne važnosti je naš letošnji občni zbor. Ker vemo, da se vsakdo izmed Vas zaveda, da je nam v današnjih težkih časih najbolj potrebna močna organizacija, opustimo vsako nadaljno agitacijo in Vas pričakujemo dne 15. januarja 1930 v polnem številu. Do svidenja Vas pozdravljamo s tovariškim pozdravom. Zvezni podpredsednik Matija Holc s. r. Zvezni odvetnik. Moje zadnje tajniško poročilo, ki sem ga podal na zadnji seji širšega odbora zveze, je bilo sicer zelo obširno, vendar pa je izkazovalo vzlic trudapolnemu delu zelo malo uspehov. Temu ni kriv nihče in vsi. Že štiri leta neprestano priporočam tako na zveznem kakor na zadružnih občnih zborih, naj bi se pri zvezi sistemiziralo pravnega referenta odvetnika. Posamezniki, ki imajo vpogled v zvezno poslovanje sicer odobravajo mojo misel in me v mojem stremljenju krepko podpirajo, vendar pa ne morem prepričati večine odločujočih gospodov, ki sicer vsi priznavajo potrebo zveznega pravnika, da bi moj utemeljeni predlog uvaževali in poverili pri zvezi važne posle juristu odvetniku. Iz tega razloga se obračam tem potom naravnost na posamezne člane, naj bi vplivali na delegate, ki jih bodo zadruge poslale na zvezni občni zbor, da bi osvojili moj nasvet in sistemizirali pri zvezi mesto pravnega referenta. Moj nasvet sloni na 19 letni praksi v zadružnih organizacijah in sem popolnoma prepričan, da bi naša zveza mogla zaznamovati povsem drugačne in izdatnejše uspehe, če bi nas zastopal vse povsod odvetnik. Juristično pomankljivo sestavljene vloge nimajo takega uspeha, kakor one, ki jih sestavi dobro verziran in skušen odvetnik, ki jih zna dobro utemeljiti in nasla-njatina zakonskepredpise.Tudipravico do vpogleda vuradne spise pri oblastih lažje doseže odvetnik, kar mnogo pripomore douspeha. V slučaju, da bi se zvezni občni zbor odločit sistemizi* žira ti mesto pravnika, vedite, da ni potrebno radi tega zvišati letbšnje zvezne članarine, ki znaša 60 Din za vsakega člana. Izdatek za pravnika se bo moral pridobiti s štedenjem pri drugih postavkah. In ker se prispevki ne bi zvišali, ne najdem tedaj vzroka zakaj bi se protivili vsaj enoletnemu poskusu z mojim predlogom. Ako bode občni zbor moj predlog osvojil, Vam jamčim, da Vam bom mogel podati za leto dni znatno uspešnejše delovno poročilo, kakor sem jih podajal do sedaj. Odvetnik, ki se bo nastavil, bo imel dovolj posla. Za sedaj je treba rešiti sledeča vprašanja: 1. Omejitev vinotočev vina lastnega pridelka. 2. Zlorabe pravic o prodaji in točenju alkoholnih pijač po trgovinah. 3. Odprava konsumskih gostiln. 4. Prirejanje veselic in točenje pijač s strani dobrodelnih društev v trgovskih točilnicah. 5. Odpiralni in zapiralni čas. 6. Gostilničarski in obrtni zakon. 7. Socijalna zakonodaja. 8. Taksni in trošarinski zakon. 9. Odprava registrov na alkoholne pijače. 10. Dnevne osebne intervencije za posamezne člane itd. itd. V boljšo orijentacijo podam naslednji proračun, za prihodnje leto 1930, v katerem je upoštevan tudi odvetniški honorar: Izdatki: 1. Pisarna: a) najemnina .... Din 6 000.— b) telefon : . . . . 1.500,— c) pisarniške potrebščine >> 3.000 — č) poštnine d) razsvetljava, kurjava in ?) 2.000.— čiščenje pisarne . . >) 1.000.- e) knjige in časopisi . . D 1.000.— Din 14.500.— 2, Gostilničarski list: a) tisk Din 30 000.— b) odprema D 1.000.- c) poštnina 1.500,— č) davek na oglase . . >> 2.000.— >> 34.500.— 3. Potni stroški: potni stroški in dijete 4. Plače: >> 10.000.— a) odvetniški honorar Din 36.000.- b) uradništvo . . . . , c) novoletne nagrade urad- ' >> 30.000.— ništvu D 3.000 — Din 69.000.— 5. Prispevek Središnjemu Savezu: 6.000.— 6. Reprezentacije zveznemu predsedniku; 12.000.— 7. Razno: >> 10.000.— (Nadaljuje na drugi strani.) Skupaj Din 156.000.— Blagovna znamka „Svetla glava" se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal ta znak nepozaben. »Znamka Oetker« jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vinilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo »prosvitljenim« gospodinjam gostilničarkam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnogo nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Ni boljšega, kot češe izpečeDr. Oetker-jev šartelj in Oetkerjev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom in se prinese svojemu gostu na mizo. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikati, ker se ponujajo cesto manjvredni posnetki. Dr. Oetker-)« vanilinov sladkor ie najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema do trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša pol zavojčka Dr. Oetkerjevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 čajni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker)«1 recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavmh, boljših, finih in naifinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetkerjevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu, ako ne, pišite naravnost na Dr. Oetker, Maribor. Dohodki : 1. Članarina: zvezna članarina za 2132 članov po Din 60.— Din 127.920.— 2. Naročnina oglasov po odbitku provizije „ 30.000.— Skupaj Din 157.920,— Re kapitulacij a: Dohodki ......................................Din 157.920.— Izdatki........................................,, 156.000.— ostane pribitka koncem leta 1920 .............Din 1.920.— kateri bi se vpisali v dobro proračunu za prihodnje proračunsko leto 1931. Želel bi, da bi se v našem listu o mojem predlogu otvorila debata in prosim vsakega nasprotnika moje misli naj v našem listu javno pove svoje mnenje mesta zveznega pravnika. Zlorabe pravic o prodaji vina v zamašenih steklenicah. Kakor znano, smno po večletnem prizadevanju dosegli, da so se trgovcem in branjarjem odvzele pravice točiti alkoholne pijače v odprtih posodah za zavživanje v trgovskih prostorih. Zgube dohodkov, izbirajočih iz te vrste obrti pa trgovci ne morejo preboleti in so si zmislili drugo zvijačo, ki jim z lahkoto pripomore do izigravanja predpisov, ki urejiujejo prodajo alkoholnih pijač v zamašenih steklenicah. Uradno je dokazano, da so trgovci kupili, jvino v sodu pod pretvezo, da ga bodo pretočili v steklenice in iste zamašili na predpisan način v smislu čl. 45 točka c pravilnika o gostilnah. Cim pa je billo vino v trgovini, se trgovci niso več zmenili, da bi ga bili pretočiti v steklenice in jih predpisno zamašili, temveč so ga pustili kar v sodu in ga, kakor poprej, od tam to^ čili in servirali svojim gostom, dopustivši zavživanje v trgovskih prostorih. Drugi način zlorabe omenjenih pravic se je ugotovi nedavno v neki mestni trgovini. Ta trgovec je kar sproti točil vino iz soda v od stranke same z doma seboj prinesene steklenice, katere je zelo primitivno zamašil z zamaškom, preko tega pa prilepil papirnato etiketo, na katero je pritisnil žig svoje trgovine. Stranke so v trgovini počakale, dokler je trgovec izvršil popisano operacijo. Način kako je ta trgovec steklenice polnil in z zamaškom mašil ter zamašek z etiketo prelepil, je zelo primitivno delo in ne ustreza smislu zakona, ki predpisuje, kako morajo biti steklenice zamašene in opremljene z etiketo. Tako etiketa, kakor zamašek, sta se že prihodnji moment z lahkoto odstranila. Radi takega izigravanja obstoječih zakonskih predpisov, ki urejujejo trgovino alkoholnih pijač v zamašenih posodah za zavživanje izven trgovskih prostorov smo prijavili ta dva trgovca oblasti, katera jima je naložila občutne kazni. Prodaja vina' v na trgovski način zamašenih steklenicah, se mora vršiti popolnoma na drug način, ne tako, kakor sta prakticirala ta dva trgovca v posmeh vsem predpisom. Pred vsem sc ne smejo od doma 'prinesene steklenice pred kupcem polniti in mašiti, ker bi bil tak način obratovanja točenje, ne pa prodaja. Ker ho gotovo zanimalo naše člane, j kakšne pravice imajo trgovci v pogledu prodaje .alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah, podamo naslednje določbo člena 45, točka c pravilnika o gostilnah. Lastnikom bakalskih (špecerijskih in njim podobnih) obratovalnic, ki prodajajo poleg ostalega drugačnega blaga fine alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, kakor: fina vina iz člena 108., točke 2.), troša-rinskega pravilnika, fine likerje, konjak in rumi, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti ne polnijo niti pretakajo v manjše posode. Za originalno zaprte steklenice in posedle za pijačo se smatrajo one, ki ustrezajo naslednjim pogojem: 1. Zapirač, zamašek ali mehanični pokrov morata biti tako prirejena, da se brez pripomočka (izvijača, poseb- in zakaj je proti sistemiziranju nega moža ali posebne priprave) in brez zadostnega odpora sploh ne da odpreti. 2. Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma dotičnega izdelomtelja,, fahrikanta in temu podobno. 3. Preko zamaška mora biti potegnjena ali prilepljena originalna etiketa izdelovateljeve firme, bodisi v obliki traku, bodisi v obliki kapice iz staniola, gutaperče in temu podobnega, izvzemši one posode, ki imajo mehanične pokrove, in sicer plombirane ali take, da se brez posebne priprave ne dado natekniti ali sneti. 4. Vse, kar je navedeno pod 1., 2. in 3., je moral izvršiti fabrikant, izdelo-vatelj. ali veieprodajalec, točilec na debelo, in tako neizpremenjeno se daje v promet. Ta' članek smo napisali v prvi vrsti v poduk našim članom, ki mam pošiljajo ovadbe, ne da bi navedli konkretne slučaje, podprte s pričami, ki hi bile v stanu podneseno ovadbo potrditi tudi pred oblastmi. Vsakdo, ki hoče tedaj ovaditi trgovcaw ki krši gornje predpise, naj si preskrbi verodostojne priče in sporoči prestopek sreskemju načelstvu. Občinske doklade na vinski mošt. Po določbi točke 2, člena 108 troša-rinskega pravilnika na podstavi Uredbe o izprememhali in dopolnitvah tega pravilnika z dne 20. julija 1929, št. 44.560, »Službene Novine« z dne 11. julija 1929, št. 159/LXV. (»Uradni Ust« /z dne 28. avgusta 1929, št. 87/ 368), se vinski mošt ne smatra za vino in do končanega vrenja, najdalje pa 'do 20. novejmbra nji trošarinski predmet; zato se ne pobira od njega niti državna niti oblastna trošarina. Iz tega pa je nastalo vprašanje, imajo H občine pravico pobirati od vinskega mošta občinsko davščino. Za leto 1929 jie bilo občinam z odo-‘britvijo proračunov pravomoćno dovoljeno pobiranje občinskih doklad tudi od vinskega mošta. Da ne bodo občine preveč oškodovane na svojih dohodkih — je odredilo ministrstvo za finance —- oddelenje državnega računovodstva i budžeta, z rešenjem D. R. br. 168.517 z dne 5. oktobra 1929 (oddelenje za samoupravne finance Zav. Br,. 28. od 7. X. 1929), da se sme pobirati v letu 1929, na vinski mošt občinska trošarina po 25 (dvajsetpet) dinarjev od hektolitra. O navedeni odredbi ministrstva financ je komisar bivše oblastne samouprave ljubljanske oblasti obvestil vse občine in finančno direkcijo v Ljubljani, katera je obenem zaprosila finančno ministrstvo oddelek za davek za natančnejša navodila. Finančni organi imajo od svoje nadrejene oblasti sicer nalog, da počakajo s pobiranjem občinske doklade po 25 Din od hi vina, dokler ne prejme finančna direkcija v predmetu točnih navodil. Ves vinski mošt v kolikor prihaja za pobiranje predmetne občinske doklade v poštev, morajo finančni organi za enkrat samo vzeti v evidenco, da bo naknadno pobiranje te doklade brez zapreke mogoče, čim prejmejo finančni organi tozadevni nalog. Na to uredbo opozorimo svoje Slane zato šele sedaj,, ker smo o njej šele sedaj zvedeli. V slučaju, da se bo ta doklada kljub temu, da jo niso mogli- gostilničarji vsled prepoznega obvestila v ceno vkalkulirati, pobirala, jo bodo morali plačati gostilničarji iz svojega imetja. Mestna občina mariborska hoče pobirati samostojno doklado po 1 Din tudi na vinski mošt, vzlic temu, da ima pravico pobirati to dajatev samo na vino. Tej praksi je s pismenimi vloga,mi ugovarjala zadruga in prizadeti gostilničarji. Zadeva bo najbrž prišla pred upravno sodišče, ki bo brezdvomno odločilo vprid gostilničar-stvu, ker v smislu veljavnih zakonskih predpisov nima občina pravice do te dajatve. Vsak gostilničar, ki bi želel v zadevi kakšne informacije, ali bi hotel, da se mu sestavi pismena vloga, naj se zglasi v zadružni pisarni, ki se nahaja v hotelu Mariborski dvor soba št. 2 v skupni pisarni naše zveze. *!'’ Franc Balon. Kruta človeška usoda nam je zopet iztrgala iz naše srede enega najboljših tovarišev, gospoda Franca Balona, gostilničarja na Pobrežju pri Mariboru. V nedeljo, dne 1. decembra 3 929 mu je smrtna kosa prerezala s svojo smrtno ostrino sled življenske poti, katera je za gostilničarstvo večji del posuta s trnjem. Kako priljubljen je bil pokojnik, priča njegov pogreb, katerega se je udsiežilo številno občinstvo, znanci, prijatelji in svojci. Na zadnji poti je blagega pokojnika tudi spremil zadružni in zvezni predsednik gosp. Matija Holc in precejšnje število gostilničarjev iz mesta in okolice. S pokojnikovo rodbino sočustvujeta tudi Gostilničarska zadruga na Pobrežju pri Mariboru in naša zveza. Zato naj bode teh par vrstic blagemu pokojniku v trajen spomin, a ostali rodbini v tolažbo. Občinske davščine na Občinske davščine na prenočišča so uvedle občine radi saniranja občinskih financ, ki so jih občine spravile iz ravnotežja tekom vojne dobe. Ta davščina se je uvedla sporazumno z gostilničarskimi organizacijami in prizadetimi hotelirji, ki so pristali na uvedbo davščine le pod pogojemj, da odstopijo občine od pobrane vsote 22 odstotkov posebnemu skladu za gostilničarske šote. Ta sklad, ki je last naše zveze, je sedaj dosegel glavnico po 311.077.34 Din in je naložen v mariborski mestni hranilnici. Predvideno pa se bo ta sklad tekom enega leta dvignil na 350.000 Din, kar bo zadostovalo za vzdrževanje celjske in mariborske šole iz naraslih obresti. Med tem časom pa se bodo tudi občinske finance sanirale in je možnost dana,, da bodlo občine davščino ukinile, kakor je to storila celjska občina, ki ni te dajatve vnesla v proračun za leto 1930. Za to razbremenitev hotelirstva v Ćeliju gre v prvi vrsti zasluga občinskim svetnikom gg. Bernar-diju, Rebeusckeggu in Žumerju, ki v občinskem svetu zastopajo gostilničarski stan. Zj ozirom na to si tudi mariborski in ptujski hotelirji želijo, da bi tudi njih občine posnele celjsko ter ^Pravile tudi v Mariboru in Ptuju davščino na prenočišča1,. kolikor so nam razmere -znane, b° v Mariboru bolj težko, ker nimajo gostilničarji v občinskem' odboru svojega zastopstva. Upoštevajoč težki gospodarski položaj mariborskega mesta, ki je zadnje čase precej zgubil na tujskem' prometu, apeliramo na mestni občinski svet, naj bi to upošteval' in odpravil tudi v Mariboru občinsko davščino na prenočišča. LJud&Ka .samopomoč v Mari b e s* k sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača opravičencu od 1000 do največ 53.000 D'n na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Odmera pridobnme. Letošnja odmera pridoibnine, je spravila davkoplačevalce v veliko nevoljo, ker so predpisi davkov znatno višji nego so bili prejšnja leta. Tudi se predpisi znatno razlikujejo. V ro-kah imamo dve poročili, iz katerih je razvidno, da je ena ocenjevalna komisija ocenila dohodek iz prodaje vina za 4 Bin pri litru višje nego druga. Neenakost obdavčenja obratov enakega obsega, so zakrivili tudi podjetniki sami. Neka zadruga nam poroča tak primer in pravi: N. pr. A je v svoji brezbrižnosti navedel dohodke in površno napovedal izdatke, B pa je stiskal dohodke, obširno in zelo natančno pa napovedal stroške. Neenakomernost v predpisu davka se je kmalu pokazala. A je bil cbdačen po lastni napovedi, B pa po uradni ugotovitvi. Sedaj pa iščejo razburjeni davkoplačevalci krivce. Pritožujejo se proti davčnim odborom, češ, da niso pravilno postopali itd. Vsi ti očitki so sedaj odveč in tudi zaenkrat pomagati ne morejo. Čim ima davkoplačevalec plačilni nalog, je vsaka izprememba v prvi instanci nemogoča. Znižanje predpisanega davka, se da edino doseči potom pritožbe na reklamacijski odbor, ki bo posloval posehe za bivšo mariborsko in, posebe za bivšo ljubljansko oblast. Široko področje, kakršno ima reklamacijski odbor, nudi garancijo, da se bodo marsikatere, vsaj najbolj eklatantne neenakomernosti odpravile v reklamacijskem postopanju. Smatrali smo za potrebno na ta dejstva opozoriti svoje člane, ki iščejo od-pomoči za znižanje predpisanih davkov na vseh koncih in krajih, ne polagajo pa nobene važnosti na pritožbo, potom koje edino morejo doseči, da se jim breme olajša. Naša zveza je v tem oziru vsakemu članu, ki bi se na njo obrnil, radevolje na razpolago. Otvoritev hotela „Orer4 v Marihon. Dovršena so zunanja in deloma tudi notranja stavbna dela na popolnoma na novo zgrajenem in razširjenem, preko 200 let starem hotelu »Črni Orel«, katerega je po avstrijskem državnem preobratu kupil tovariš g. Franc Zemljič od nemške firme Franz & Sinovi. Iz starega poslopja je napravil gospod Zemljič impozantno palačo, katera bo ne le v kras našemu mestu in v ponos gostilničarskemu stanu, temveč tudi v veliko korist tujskemu prometu. Otvoritev spodnjih gostilniških prostorov je bila v torek, dne 17. t. m., medlem ko se bo otvoritev hotela in kavarne v tretjem nadstropju izvršila šele meseca januarja 1930. Tako hotel kakor gostilniški prostori v pritličju in kavarna v tretjem nadstropju, so urejeni in opremljeni z najmodernejšim komfortom. Hotel ima svoje električno dvigalo ter električno in telefonsko centralou Po hotelskih sobah je napeljana električna signalizacija in centralna kurjava. Za tujce je na razpolago 60 tujskih sob. Gostilniški prostori se neprestano zračijo z moderno ventilacijo toplega zraka. Te napreve so tako urejene, da jih nihče ne more opaziti, če ni na to Posebno opozorjen. V veliki dvorani je gospod Zemljič kot prepričan Jugoslovan določil častno mesto za prekrasno sliko našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije. Gospod Zemljič je kot dober gospodar s svojo znano pridnostjo in s pomočjo svoje vrle soproge spravil to podjetje iz nemških rok in ga dvignil danes na višek najmodernejše hotelske industrije v naši državi Janko Karbaš V-' F.. 'VA/- ‘'' '* j restavrater v Gor. Radgoni se cenj. občinstvu m tovarišem najtopleje priporoča. BES! Pri slabi in zaprtju prebavi ZivIVvlvfl. telesa, napenjanju in slabem delovanju črev, hemeroidih (zlati žili), arterioskleroz', izpmčajih, pri obolenju na mokraćni kiselini (Harnsaure), obolenju jeter, žolča in žolčnega kamna, izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni z d r a v i I ni čaf, ker v človeškem S „Planinka44 1. raztopi tuje snovi telesu. 2. jih odstrani iz telesa. 3. cel organizem obnovi in okrepi. V drugih lekarnah stane pravi »Planinka« čaj Din 20'—- za en paket, kateri pa vsebuje samo po tem pravi »Planinka« čaj, če je zaprt in plombiran, in če nosi napis: Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana 107, a ta lekarna pošilja tudi po pošti večje količine, in sicer: 4 pakete za Din 70'—(namesto Din 80’—), 8 paketov Dih 140‘— (namesto Din 160'—), 12 paketov Din 190— (namesto Din 240—) iz česar razvidite, daje tem ceneje čim več se naenkrat naroči. — Denar pošljite naprej, ker se drugače podraži za Din 10.— Edini proizvajalec : Lekarna Mr. Pit. Leon Bahovec Ummil/B, Rongmni ipg mim . Dr. Josip Povalej, finančni ravnatdij v Ljubljani je oh- i bajal dne 6. t. m. v krogu svoje rod- i j bine 60-letnico svojega rojstva. Ob • tej priliki se tudi gostilničarstvo pri-•! srčno radluje jubileja odličnega fi-; naučnika, ki jo znal tako dobro orga-: nizirati po vojni finančno-upravno ; službo v severni polovici dravske ha- 1 novine. Odličnega jubilanta je prinesel na j svet sam sv. Miklavž dne 6. decembra | 1.869 pri Sv. Primožu v bližini St. i Jur ja ah južni železnici. Gimnazijo j je dovršal' v. Celju, pravo pa je studi- j ral na univerzi v Gracu in je po do- ! seženam doktoratu vstopil leta 1897 v j službo pri finančni direkciji v Gram. Služboval je nato v Mariboru in v Brucku ob M. in ker je bil tam vsem nemškimi kolegom trn v peti, je bil naposled premeščen leta 1910 k finančni direkciji v Ljubljani, kjer je ostal do prevrata. Takoj po prevratu je dr. Povalej prevzel posle ravnatelja finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Naloga,, ki jo je dr. Povalej prevzel v Mariboru, ni bila ravno lahka z ozi-! rom na tedanji nemški živelj in pre-! cejšnje število tedanjega nemškega j uradništva. Kljub temu pa je jubilant J svojo nalogo izvrstno izvršil v popol-| no zadovoljstvo svojih predpostavlje-! nih in javnosti. Spravil je posle fi-I nančnega okrajnega ravnateljstva v : Mariboru kmalu v redni tok. Dosegel j je, kar doseže malokateri finančnik, ! da je postal tudi med prebivalstvom i ne le spoštovan, temveč tudi splošno j pri ljubi jem,. | Ko je bilo z reorganizacijo finančne službe ukinjeno tudi mariborsko okrajno ravnateljstvo, je btil njegov ravnatelj dr. Povalej dne 30. decembra imenovan za finančnega ravnatelja v Ljubljani. Gostilničarji se korporativno pridružujemo gratulantom z najiskrenejšo željo, da bi bilo odličnemu ju- ; bilantu dr. Povaleju usojenih še mno- I go let srečnega in zadovoljnega živ- i ljenja v krogu njegove rodbine na če- : lu finančne uprave v dravski bano- ^ vini. i Občinska doklada v Maribora« V smislu odobrenja ministrstva financ, generalne direkcije državnega računovodstva z dne 28. marca t. 1. Dr. R. br. 49.490, sme mariborska mestna občina pobirati v letu 1929 za gradbeni fond samostojno doklado po 1 Din od vsakega potrošenega Titra vina. Po določbah člena 108 trošarinske-ga pravilnika se smatra za vino samo vino iz grozdja, ki je povrelo. V tem členu je izrecno določeno, da se vinski mošt ne smatra za vino in ni zavezan plačevanju trošarine, dokler ne mine vrenje, najdalje pa do 20. novembra. Da ni smatrati vinskega mošta za vino, dokazuje tudi dejstvo, da se na istega ne pobira niti občinska niti oblastna doklada na drž. trošarino. Ne oziraje se na ravnokar citirane določbe, je pobirala mestna občina mariborska v prvem odstavku omenjeno samostojno doklado po 1 Din tudi ha vinski mošt pred povretjem in pred določenim terminom 20. nov. Gostilničarska zadruga za mesto Maribor je podvzela vse potrebne korake, da bi preprečila pobiranje te doklade, ali vse zaman. Radi tega je treba, da spravimo zadevo pred Upravno sodišče. Zato vabimo vse zadružne člane, ki želijo podati proti predpisu te doklade ugovore, naj se zglasijo zanesljivo v zadružni pisarni, ki se nahaja v hotelu '»Mariborski dvor«, da bomo sestavili za vsakega posameznega posebno vlogo. Vsakdo naj prinese s seboj kolek po 25 Din. Ravnateljstvo OUZD razpuščeno. Nek dnevnik je nedavno objavil poročilo, da je OUZD v Ljubljani razpuščen. Ta vest se nam je zdela neverjetna;, zato smo se na merodajnem mestu informirali in zvedeli, da je bilo razpuščeno samu ravnateljstvo OUZD, ki je imelo iste funkcije, kakor jih imajo upravni sveti pri denarnih zavodih. Toliko v vednost našim članom. Ako želite izbrano in zajamčeno naravno dalmatinsko vino v sodih ali v steklenicah WL«i.K»oci'tes pr i stari reški veletrgovini z vinom braća Mateljan, Sašah (Hrvatsko Primorje) Tvvdlca ustanovljena 1870 Tvrdka ustanovljena 1870 ; 40 letnica bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje de- i lavcev objavlja sledeče: i Letos poteka 40 let, odkar sta sto-, pila v veljavo zakon o nezgodnem za-| varovanju. Na ozemlju sedanjih pokrajin Jugoslavije sta bila dva zako i na izvajana v Sloveniji in Dalmaciji, j Slovenija, sedanja Dravska banovina, ; praznuje torej letos 40-letnioo dveh I najvažnejših socijalnih zakonov, i Uveljavljenje obveznega bolniškega ! in nezgodnega zavarovanja je bilo ne-\ dvomno važen socijalno-kulturni dio-| godek, ki je značil novo smer v dr-| žavni politiki zlasti v pogledu gospodarskega in socijalmega življenja. S temi zakoni se je pričela praktič-nejiše podčrtavati potreba po postopnem uveljavljanju gospodarske enakopravnosti in po ustvaritvi jednakih življenskih predpogojev za vse sloje naroda. Ni samo lepa beseda, ampak konkretna realnost, ako omenimo, da je bil nezasluten razvoj nemškega gospodarstva v veliko svetovno silo mogoč le na podlagi najširših socijalno-zavarovalnib zakonov. Tudi gospodarstva drugih držav so po uveljavljenju soc i jaln o-zavar ovalni h zakonov kazala razveseljiv gospodarski in socijalni napredek. Gospodarska, socijalna in kulturna važnost soci jaln o-zavar ovalnih zakonov za vsako posamezno državo in narod je evidentna. Tudi Slovenija in nje delovni sloji so tekom 4 desetletij spoznali neprecenljivo vrednost socijalnoga zavarovanja. Namislimo se samo v bedo težkih bolnikov in njihovih družin, ki bi se pokazala, ako ne bi bila dana možnost, da gorje blaži socijalno zavarovalna ustanova. Pomislimo na usodo invalidov delai, katera bi bila strašna, ako ne bi uživali vsaj skromnih nezgodnih rent. Ta važen socijaltno-kulturni jubilej v kulturnem narodu ne sme iti tiho in neopaženo mimo nas in mimo ostale kulturne javnosti zunaj nas. Zato se je Okrožni urad za zavarovanje delavcev kot formalni predstavnik soci-jalnega zavarovanja odločil, da ta jubilej primerno proslavi. Proslava ima namen utrditi avtoriteto zavarovanja in ojačiti v nas vseh močnejšo socijalno miselnost. S proslavo hočemo poudariti važnost zavarovanja za gospodarsko in socijalno življenje in manifestirati za popolno dograditev socijalnoga zavarovanja z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja!. V Mariboru se bo ta dogodek proslavil v nedeljo dne 22. t. m. ob 10. uri v prostorih kina »Apolo«, Miklošičeva ulica na ta način, da se bo podalo v glavnih obrisih pojasnilo o razvoju in pomenu socijalnega zavarovanja. K proslavi so vljudno vabljeni vsi delodajalci in delojemalci, zastopniki strokovnih organizacij in vsi interesenti. Prostori, kjer se bo proslava vršila, se bodo greli. Vsem zadrugam. Za sestavo proračuna za poslovno leto 1930, katerega moramo predložiti v pretres prihodnji seji širšega odbora, ki se bo vršila v sredo, dne 11. t. m. in za brezhibno dostavljanje »Gostilničarskega lista« vsem zadružnim članom^ Vas najvljudneje prosimo za čimprejšnjo dopošiljatev točnega seznama vseh Vaših članov, kateri naj vsebuje ime in priimek članov, značaj obrata (kavarna, gostilna, hotel itd.), kraj obratovališča in zadnjo pošto. Konečno Vas vljudno prosimo, da se sigurno udeležite prihodnje zvezne seje, na kateri se bo razpravljalo o proračunu zveze za bodoče poslovno leta Zvezni predsednik: Matija Holc s. r. * »Gostilničarski list« dostavljamo vsem gostilničarjem brezplačno. Zato naj ga nikdo ne vrača, če pa kdo lista ne prejemal, potem naj se zglasi pri svoji zadrugi, da ga vpiše v svoje katastre kot člana. Zadruga nam bo potem poslala naslov, na kar bomo iifit redno dostavljali. Osnovanje finančnega inšpektorata v Mariboru. Ravnokar v »Službenih Kovinah« objavljeni zakon o organizaciji finančne uprave predvideva v § 10, odstavek 6, da more ministrstvo financ, kjer potreba službe zahteva, osnovati finančne inspektorate. Z ozirom na to smo zaprosili kraljevsko bansko upravo. Finančno direkcijo in Zbornico za TOI v Ljubljani za posredovanje pri ministrstvu financ, da v zakonu predvideni finančni inšpektorat osnuje tudi v Mariboru in sicer za področje banskega inšpektorata. Dano potrebo take ustanove v Mariboru utemeljuje dejstvo, da je do konca lanskega leta imela tu svoj sedež finančna direkcija. Na Maribor gravitira tudi ogromno število davkoplačevalcev, kateri imajo neprestano posla s finančno upravo in jim je Ljubljana preoddaljena ter potovanje predragoceno. Trošarinski registri. Na osnovi člena 108, točka 29 tro-šarinskega pravilnika je izdala Fi- ' nančna direkcija v Ljubljani naredbo, ki se nanaša na promet z alkoholnimi pijačami. Ista se glasi: Že z naredbo ministrstva financ oddelek za davke z dne 8. aprila 1929, štev. pov. 527 točka 7 odstavek deveti (tukajšnja okrožnica z dne 13. aprila 1929 štev. pov. 47) se je odredilo, da imajo proizvajalci žganja za trgovino voditi knjigo o proizvedenih in prodanih količinah žganja, a točilci na drobno in na debelo da morajo voditi registre o nabavljenih in potrošenih količinah alkoholnih pijač (žganja, piva, špirita, likerja, ruma in konjaka) v smislu točke 116 člena 116 tros. pravilnika. Ker v zakonu o izpremem-bah in dopolnitvah tros. zakona z dne 10. aprila 1929 (»Službene Novine« z dne 13. aprila 1929. štev. 87/XXXVI, »Uradni list« št. 44/181 iz 1. 1929) ni bilo nobenih novih določb glede predmetnih registrov, je direkcija s svojim odlokom z dne 10. maja 1929, štev. 7376/58 odredila, da se imajo voditi predmetni registri, dokler se zadeva končno ne uredi s pravilnikom, na dosedanji način, namreč samo za žgane opojne pijače. Sedaj pa se je zadeva končno uredila s pravilnikom, ki zaukazuje v točki 29 člena 108 trošarinskega pravilnika, da morajo osebe, ki se bavijo s prodajanjem ali točenjem vina, voditi o tem register po členu 116, točka 114 tega pravilnika, za zaloge pa da morajo služiti količine, zatečene dne 15. aprila 1929. Da dobimo popolno jasnost, je treba s to določbo primerjati sedanje besedilo člena 116 točka 114 (prejšnja točka 116) tros. pravilnika, ki se glasi dobesedno: »Oni, ki se bavijo s prodajanjem ali točenjem žganja, špirita ali drugih alkoholnih tekočin, morajo voditi register o nabavljenih, protro-šenih ali prodanih količinah žganja, piva, vina itd. po obrazcu štev. 27. Cim dospe količina omenjenih tekočin v poslovne prostore, je treba vpisati v register dan in uro ko se tekočina prevzame, ime in priimek in prebivališče onega, od katerega je bila kupljena, in vrsto količine in jakosti dobavljene tekočine. V krajinah, kjer ni bilo treba do dne, ko je stopil v veljavo zakon o iz-premembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah, voditi registra o nabavljenih, porabljenih ali prodanih količinah alkoholnih pijač, se mora voditi register samo v mestih in trgih. Za začetno zalogo je vzeti ono zalogo, ki je bila zatečena na dan, ko se je register osnoval.« Iz citiranih določb je jasno, da je obveznost za vodenje registra v Sloveniji zopet splošna in da se mora voditi ta register za vse alkoholne pijače: žganje, vino, pivo, liker, rum in konjak. Te splošne obveznosti tudi ne ■ omaja odnosno omejuje naredba mi- | nistrstva financ z dne 21. maja 1929, žtev. 49.690 (tukajšnja okrožnica z dne 6. junija 1929, št. 12.143), kor je novi pravilnik izdan dne 20. julija 1929 in je torej po pravnem pravilu: ler posterior derogat priori (da razve- Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928 Marko Frančič in sinovi veletrgovina z vinom in tropinovcem Zahtevajte ponudbe! SUŠAK Tvrdka osnovana leta 1877 Rližićeva ulica 7 Ijavi poznejši zakon prejšnjega, v kolikor mu nasprotuje, kar velja tudi za naredbe) razveljavil naredbo istega ministrstva z dne 21. maja 1929, štev, 49.690 in ker je iz dobesedno citiranega člena 116 točka 114 (prejšnja točka 116) jasno razvidno, da se v tej točki navedene izjeme ne nanašajo na Slovenijo. Obveznost za vodenje tega registra v Sloveniji je potemtakem brezdvom-na ter treba nemudoma vse potrebno ukreniti, da se bo vodil register tam, kjer se vodi sedaj samo za žgane opojne pijače, tudi za vino in pivo, tam pa, kjer se je na podlagi gori citirane naredbe finančnega ministrstva ukinil, zopet osnoval ter vodil predpisani način za vse naštete tekočine. fPri tem je postopati po naslednjih načelih: Da bi se vzele za podlago vodenja registrov zaloge ugotovljene dne 15. aprila 1929 je neizvedljivo, ker mnoge stranke niti ne bi mogle po preteku štirih mesecev točno navesti količine prejetih pijač, kamoli da bi natančno mogle izkazati, koliko je znašala potrošnja v posameznih dneh od 15. aprila 1929 dalje do danes. Treba bo torej, v svrho, da se dobi zanesljivo podlago za vodenje registra, izvršiti pri vseh točilcih alkoholnih pijač postopoma točne revizije, ugotoviti natančno zaloge ter vpisati te zaloge kot začetne zaloge v registre. Stranke bo treba pri tej priliki tudi natančno podučiti kako imajo voditi register, da ne bo poznejših izgovorov, češ, da niso bile podučene. Dalje je stranke opozoriti na njihovo tozadevno zakonito dolžnost; ki je v predstojećem obširno pojasnjena, ter v zvezi s tem tudi na kazenska določila, namreč, da znaša kazen prvikrat 100 Din, v vsakem ponovnem primeru pa 200 Din. Ce bi se torej protivile voditi ta register, bi nastalo iz te upornosti veliko število zaporednih prestopkov ter bi kazni lahko gmotno upropastile stranke. Z vpeljavo predmetnih registrov je pričeti takoj ter poskrbeti, da se bodo vodili ti registri na predpisani način po vseh prizadetih strankah vsaj od 15. oktobra 1929 dalje. Važna vprašanja delavskega vavarovanja. | Zapisnik seje širšega odbora »Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki se je vršila v sredo, dne 11. decembra 1929 ob 10. uri predpoldne v posebni sobi hotela »Pri zamorcu« v Mariboru, Gosposka ulica št. 30 s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o prizadevanju zveze za odpravo registrov na vino in pivo in sklepanje o nadaljnih ukrepih. 3. Pretres proračuna za poslovno leto 1930. s posebnim ozirom na siste-miziranje mesta pravnega referenta, prispevek Središnjemu Savezu in reprezentacije za zveznega predsednika. 4. Določitev časa, kraja in dnevnega reda rednega letnega zveznega Gibčnega zbora. 5. Ugotovitev nedostatkov pri odmeri dohodkov po ocenjevalnih komisijah. 6. Slučajnosti. Navzoči: a) Načelstvo: 1. Zvezni podpredsednik gosp. Matija Holc, gostilničar in posestnik na Pobrežju pri Mariboru, ki vodi razprave. 2. Zvezni odbornik Herman Posti, gostilničar v Bistrici pri Mariboru, ki nadomestuje podpredsednika. 3. Zvezni tajnik g. Anton Komac, kot zapisnikar. b) Povabljeni gosti: 4. Obrtno-zadružni nadzornik gosp. Ignacij Založnik. 5. Zbornični tajnik g. Franc Žagar v zastopstvu zbornice za TOI. c) Včlanjene zadruge so bile zastopane: 1. Murska Sobota: 6. Geza Vezir, zadružni načelnik. 2. Ptuj: 7. Franc Mahorič, zadr. načelnik. 8. Josip Damisch, hotelir. 3. Sv. Lenart v Slov. goricah: 9. Franc Retzer, zadr. načelnik. 4. Ormož: Delodajalci, delojemalci, kakor tudi občinski uradi dostikrat pogrešajo primerne pripomočke za pravilno razumevanje socijalno - zavarovalnih vprašanj. Vsa aktualna vprašanja našega socijalnega zavarovanja, ki temelji na statističnih podatkih poslovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, obravnava brošura *Važna vprašanja delavskega zavarovan jat i ki stane komad 15 Din. Priporoča se, da si vsi interesenti in občinski uradi to knjigo nabavijo, katera se dobi proti takojšnjemu, odnosno plačilu v na-prei pri vseh ekspoziturah okrožnega urada za zavarovanje delavcev. , Mij? * T. Stili! * tvornica Sh-ipilik in prodLa v to s^oko 'oadaj"^ b n«‘reb'č'n. Maribor, kudsaridrova cesta 43 10. Jakob Grivec, gostilničar. 5. Prevalje: 11. Alojzij Rozman, zadr. načelnik. 6. Celje: 13. Franc Petschuch, zadružni pod-načelnik. 7. Mariborska okolica: 14. Peter Trinko, zvezni odbornik. 15. Matija Volk, zadružni tajnik. 8. Slov. Bistrica: IG. Anton Avguštin, zadružni podna-čelnik. 17. Jakob Žuraj, gostilničar. 18. Josip Bauman, gostilničar. 19. Konrad Vovšek, gostilničar. 9. Slovenjgradec: 20. Ludvik Sevšek, gostilničar. 21. Ferdo Škof, gostilničar. 10. Žalec: 22. Ivan Virant, zadružni načelnik. It. Šmarje pri Jelšah: 23. Maks Gradt, zadružni načelnik. 12. Mozirje: 24. Franc Goltnik, zadružni načelnik. 13. Konjice: 25. Jakob Zdolšek, gostilničar. 14. Maribor mesto: 26. Franc Zemljic, zadr. načelnik. 27. Josip Šerec, zvezni odbornik. 28. Ivan Kos, zvezni odbornik. 29. Anton Emeršič, gostilničar. 30. Andrej Oset, hotelir. 15. Sv. Jurij ob j. š.: 31. Alojzij Plausteiner, zadružni načelnik. 16. Braslovče: 32. Viktor Rossner, zadr. načelnik. Zastopanih je torej 16 včlanjenih zadrug z 29 delegati. Na podlagi tako sestavljene presenčne liste ugotovi zvezni podpredsednik g. Matija Holc, da so sklepi današnjih razprav veljavni, ker presega število navzočih ono število, ki je v smislu § 14 pravil potrebno za veljavno sklepanje. Zvezni podpredsednik gosp. Matija Holc predstavi zborovalcem zadružnega nadzornika g. Ignacija Založnika in zborničnega tajnika g. Franca Žagarja, pozdravi vse navzoče, se zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob pol 10. uri predpoldne. Po končanih formalnostih in običajnem načelnikovem nagovoru, se preide na razpravljanje DNEVNEGA REDA: K prvi točki se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zadnje seje širšega odbora, ker je bil itak dobesedno objavljen v »Gostilničarskem listu« z dne 20. oktobra t. 1. št. 10. K drugi točki. Gospod Holc poda obširno poročilo o prizadevanju zveze za odpravo registrov na vino in pivo. Gospod Holc in Posti sta intervenirala v tej zadevi tudi osebno pri ministrstvu financ v Beogradu in g. dr. Korošcu, o čemur sta podala posebno poročilo v zadnjem »Gostilničarskem listu«. Nadalje poroča g. Holc o skladu za gostilničarske šole, ki je last zveze in je narastel že na 311.077.34 Din. ter bo po vplačilu prispevkov občin za tekoče leto, dosegel vsoto 350.000 Din, kar bo zadostovalo, da se bodo šole vzdrževale z obresti. Kot važno je omenil g. Holc tudi vprašanje priključitve mesta Maribora in bližnje okolice v obmejni pas, za kar se je zveza zavzela tako na zad!-nji anketi v Mariboru, kakor v posebni vlogi na zbornico za TOI. Zveza se je poklonila prvemu banu v posebni deputaciji, katero so tvorile vse obrtne organizacije naše banovine. Našo zvezo sta zastopala gg. Oset in Kos. Ustanovitev gostilničarske pivovarne. V Laškem se snuje gostilničarska pivovarna in vabi pripravljalni od1-bor vse zadružne funkcijonarje na posvetovalni sestanek, ki se bo vršil dne 16. t. m. v Laškem. Obširno poročilo o zadevi je podal g. Oset, ki se je udeležil zadnje seje pripravljalnega odbora snujoče se pivovarne. Raz- Izšla Je Blasnlkova UELtHfl PHflTlHfl za Ravnino leto 1930., ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejSi slovenski koledar, ki je bil že od nagih pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V „Veliki Pratiki** najdeš vse# kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški ko edar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke ; — lunine spremembe: — koledar za pravoslavne in protestante: — poštne določbe za Jugoslavijo j — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zaprebu; - vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Ju ijski Benečiji; pregled o koncu b.ejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domač'h in tuji dogodkev v preteklem letu; — tabele za ra čunanje obresti; - življenjepise važnih m odločilnih oseb s slikami;-oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. „VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku : tiskarni 3 Biasniha n sl. d. d. v Ljub jani. -vila se je obširna debata, v katero so živahno posegli vsi navzoči, na kar je zvezni odbor zavzel sledeče uradno stališče: Širši zvezni odbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki se je sestal v Mariboru dne 11. decembra 1929 na svoji redni seji, pozdravlja misel o ustanovitvi gostilničarske pivovarne v Laškem in soglasno sklene, da se z ozirom na veliko nezadovoljstvo gostilničarstva z sedanjimi razmerami in radi omalovaževanja gostilničarskega stanu, ki se mu ne pripusti niti enega mesta v upravnem svetu ter zahtev, ki gredo za zboljšanjem kakovosti in znižanju cen pivu, vsi gostilničarji strnejo v skupno falango in bodo z vsemi razpoložljivimi močmi in denarnimi sredstvi delali na to, da se čimprej ustanovi lastna gostilničarska pivovarna v Laškem. K trem točki. Zvezni tajnik g. Komac obrazloži proračun za poslovno leto 1980. Posebno obširno utemeljuje postavko po 36.000 Din za honorar zveznega prav-»ika-odvetnika in 12.000 Din letno kot »eprezentacijski stroški zveznemu predsedniku. Honorar za zveznega odvetnika utemeljuje g. Komac na podlagi številnih uradnih spisov, v katerih se obravnavajo razni pravni slučaji, reprezentacije zveznemu predsedniku pa na obilo dela, ki ga mora zveza zmagovati, za kar zamudi tudi zvezni predsednik dnevno po več ur časa, nevštevši razna potovanja na zborovanja, ankete, kongrese in druge reprezentacije. Na zahtevo zadružnega načelnika is Šmarja pri Jelšah g. Gradta, se prečita dopis tamošnje zadruge, v katerem le-ta našteva številna nerešena pravna vprašanja, kakor n. pr. odprava registrov, tihotapstvo žganja itd., kar jasno priča, kako je zvezi po-ireben odvetnik. Zbornični tajnik g. Žagar poroča o prizadevanjih zbornice v pogledu uvedbe kontrole žganjekuhe. Sedanja prosta žganjekuha je v ogromno škodo države, rednega gostilničarstva in trgovstva, to pa zato, ker je s prosto žganjekuho omogočena tihotapstvo v velikih količinah. To je dokazano s primerjavo statističnih podatkov iz trošarinskih registrov prejšnjih let in sedaj. Kar se tiče zveznega pravnika-od-vetnika je mnenja, da ne bi bil za zvezo ita izdatek potreben od momenta, ko se je sedanji ta.jnik g. Komac izkazal dobrega uradnika in ima za to tudi vse potrebne kvalifikacije. Gosp. Žagar povdarja, da vrši posle pri zvezi lahko tudi vsak drugi izkušen uradnik z nekoliko razredi gimnazije in da za to ni treba zvezi pravnika-od-vetnika. Po izčrpni debati se je storil sogla-"Sen sklep, da se prepusti rešitev vprašanja zveznega odvetnika zveznemu občnemu zboru. K četrti točki. Osvoji se predlog zveznega ožjega odbora in določi, da se bo vršil zvezni občni zbor v sredo, dne 15. januarja 1930 ob pol 10. uri predpoldne v lovski sobi hotela »Črni orel« v Mariboru, Grajski trg št. 3 ter se določi sledeči DNEVNI RED: P čitanje zapisnika zadinjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Obračun za poslovno leto 1929, ■ 5. Določitev zveznega pravnika. 6. Proračun za poslovno leto 1930. 7. Volitev predsednika. 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. K peti točki. Gospod Založnik pojasni pravni postopek pri davčnih napovedih za oceno dohodkov v svrho predpisa pridofo-nine in pri vlaganju pritožb proti odmeri. Gospod Žagar poroča o prizadevanjih zbornice v pogledu odprave ne-dostatkov pri ocenjevanju dohodkov s strani davčnih odborov. Zbornica zbira vso pritožbe radi pretiranih ocen in neenakomernostih, katere bo s posebnim referatom predložila ministrstvu. Končno poroča gospod Žagar, da je v teku revizija zakona o taksah. Zbornica je že stavila svoje spreminjevalne predloge meseca novembra lanskega leta. Glavna zahteva je, da.se ukinejo točilne takse in takse na, računske listke. Ta zahteva je upravičena v tem, da se je zvišala državna trošarina na 1 Din na vsak liter vina, ki celo presega dohodke iz točilne takse in računskih listkov. Zvezni tajnik g. Kdniac prosi vse zadruge, ki še niso poslale zvezi tozadevnega poročila v tem pogledu, naj to takoj storijo, da ha zvezi mogoče podati zbornici skupno poročilo m predloge. K sedi točki. Glede tiskanja »Gostilničarskega lista« povzame besedo g. Petsohticb in predlaga, naj se list tiska v oni tiskarni, katera bo stavila najcenejšo ponudbo. Predlog se soglasno osvoji ili pooblasti ožji odbor, da sklep izvede počenši s prihodnjo januarsko izdajo. V to svrho so naj: zahteva od v poštev prihajajočih tiskarn proračun. Gosp. Holc poroča o zasebni prošnji g. Gučeka iz Kozjega, kateri prosi za. znižanje zvezne članarine za leto 1929 od 60 Din na 40 Din. ter prosi za predloge. Ker spada zadeva v kompetenco občnega zbora, se po daljši debati soglasno sklene prepustiti rešitev zadevo občnemu zboru. Ker se nihče več m oglasi k bešfedi, zaključi g. Holc sejo ob 14. uri popoldne. Konferenca o reviziji socijalne zakonodaje. Dne 29, in 30. novembra t. 1. se je vršila v Zagrebu konferenca glede revizijo socijalne zakonodaje. Prvi dan se je vršila konferenca zastopnikov1 trgovskih, obrtniških in industrijskih organizacij ift so ji prisostvovali tudi zastopniki zbornic me da bi posegli v debato, drugi dlan pa so se posvetovali samo zastopniki' zbornic. Konferenca je imela namen sestaviti enotno izjavo vseh gospodarskih krogov. Za ljubljansko zbornico za TOI sta so udeležila razprav zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin m tajnik g. dr. Ivaiu^Ptess. V glavnem se je povdlarjalo, da je ustroj našega delavskega zavarovanja preveč komplicirani, zato tudi težak in drag, medtem ko je zastopnik Osrednjega uradu za zavarovanje delavcev v IZagrebu g. inž, A. Carne-Intti zelo vneto zagovarjal sedanji centralistični ustroj zavarovanja. Podpredsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Ogrin je v 'dolgem izvajanju zavračal razloge, ki jih je navedel g. Carnelutti v obrambi sedanjega ečntralizma pri zavarovanju in je v imenu naših gospodarskih krogov priporočal reorganizacijo po načelih najširša avtonomije okrožnih uradov. Izjavil je: »Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. majaj 1922 sloni na načelu avtonomijo in samoodločbe po interesentih samih, toda to načelo je v znatni meri okrnil že zakon sam, ker pridržuje državnemu oblastvu zelo obširno polje nadizora. Tako mora na primer ministrstvo samo odobriti statut centrale zavarovanja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ministrstvo definitivno odloča, o višini prispevkov in podpor, ono odobrava izbiro predsednika in glavnih funkci-jonarjev centralnega nosilca zavarovanja. Toda avtonomijo je v še večji meri omejila praksa Osrednjega urada, tako da je avtonomino odločanje okrožnih uradov danes zmanjšano na minimum. Tako so postali samoupravni .organi v resnici samo posvetovalni in izvršilni organi Osrednjega uradia v Zagrebu in ministrstva za socijalno politiko. Tak ustroj zavarovanja je z ozirom na razlike, ki vkr-dajo v naši državi glede gospodar- | skih, kulturnih in socijailno-higijen- ; skih prilik, socijalnemiu zavarovanju , naravnost škodljiv in sili posamezni- ' ke,, ki bi se mogli in morali na tem j polju uspešno udejstvovati, da oma- lovažujejo in nasprotujejo tako važni in potrebni instituciji, kakor so baš delavske zavarovalnice. Potrebno je, da se dovoli pri organizaciji soci jul nega zavarovanja avtonomiji posameznih banovin najširšo inScijativnost. Po sedanji praksi se ne more izvršiti niti enega sklepa Okrožnega uradu, ako ni prej o vprašanju sklepal tudi Osrednji urad. Okrožni uradi Morajo, dasi vršijo vse bistvene funkcije zavarovanja sami, vendar dostavljati vse spise, protokole, sklepe itd. v prepisu Osrednjemu uradu. Na ta način se delajo vsi posli dvakratno. Okrožni uradi prejemajo prijave,'vršijo poizvedbo za uvrstitev podjetij pri nezgodnem zavarovanju in vrše sploh vse posle tega zavarovanja v imenu Osrednjega urada, kateri vodi o vsakem predirne tu sam enak spis kakor ga vodiijo okrožni uradi, katerim mora naravno priobčiti v prepisu tudi vse spremembe, ki jih ta zabeleži v svojem aktu. Okrož-si uradi dolločajlo tudi začasne rente, pa bi mogel brez vsakih težav predpisati tudi stalne rente. Vodenje dvojnih spisov, opravljanje enih in istih poslov pri Okrožnem uradu in) pri centrali je nepotrebno delo. Za tako nepotrebno prepisa vanje se potroši letno velikanske množine papirja in tiskovin, in na tisoče delavnih dni. Mesto poglobitve v probleme zavarovanja Izgublja aparat vse svoje sile v nepotrebnih formalnostih. Naravno, da mora vse to v prav znatni meri obremeniti finapčno stanje celokupnega zavarovanja. Temeljita izpremeirnbu celega upravnega sistema je nujftio potrebna, Izprememha naj se izvrši po načelih najširše stvarne in teritorijalne avtonomije okrožnih uradov, katerim naj se poveri izvedba vseh panog zavarovanja. Osrednji urad naj ostane vrhovna nadteomai instanca s točno določenimi posli, ki so potrebni za enotno izvedbo socijalnega zavarovanja v celi; drža vi, za enotno izvaja n je zakonskih določil, za izdajanje zakonskih določil, za, izdajanje enotnih smernic preventivnega zavarovanja, za vodenje smOtrene socialno-higijen-ske politike, za finančni nadzor nad vsemi okrožnimi, uradi, za zbiranje statističnih podatkov itd. Na podlagi takega ustroja zavarovanja 'tyi biki dana najširšim krogom interesentov možnost, da dobijo primeren vpliv na upravo in razvoj socijalnega zavarovanja in bi razumevanje za naloge in dolžnost zavarovanja prodrla v najširše kroge. ¥ revidiranem zakonu se mora interesentom zajamčiti zadostno ingereneo na vse posle zavarovanja, ki so važni za dobro in smotreno izvajanje zavarovanja. Za tako najširšo avtonomijo okrož-nibnih uradov govori zlasti dejstvo, da ne živimo v državi s homogenimi in enotnimi gospodarskimi in soci-jalnimi prilikami, pa je vslod tega potrebno, da se dovoli posameznim banovinam pri organizaciji zavarovanja najširšo svobodo, da si morejo urediti zavarovanje tako kakor njih lokalne prilike in potrebe zahtevajo in omogočijo. Prepustiti je samo njimi, da odločajo o vseh. vprašanjih svoje komepetence, zlasti, da sami odločajo o suficitih, da pa tudi sami skrbijo za kritje primanjkljajev. Odgovornost v tem oziru se ne sme lahkomiselno deliti na celo državo, ker taka delitev upliva nemoralno in ne Jedilno orodje v srebru, alpaka-srebru in alpaka v veliki izbiri S«mo prvovrstna kvaliteta! 6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žiiCk za kavo; 1« alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah samo OfVI 325"___f 6 žličk za kavo z etuijem samo Din 65*—, otročji pribor, obstoječ iz noža, vilic, žličke in žličke za kavo z etuijem samo Dan 97*—, iw fisveHr M. JL&EB & SIN MAfSIBOf?, Grnpomka ulica 15» 'Mlaja n» obroka. SAMOPRODAJA • • | najboljCego pisalnega stroja [ IVAM LEGAT bpecijolist za piaarniike stroje 1 Maribor. Vetrinjska ul. 30 e w • • • Telefon interurb. 434 more imeti dobrih posledic za varčno in smotreno gospodarjenje. Po dolgoletnih izkušnjah, ki jih imamo v teni pogledu zlasti pri nas, izjavljam, da hi bil tak ustroj zavarovanja uspešen zavarovanju samemu, še bolj pa neposredno prizadetim. Priporočam in prosim,, da se ta predlog, ki ga propagirajo vse naše gospodarske organizacije že izza uveljavljenja zakona o zavarovanju delavcev. v polno meri upošteva in osvoji. Za širšo avtonomijo okrožnih uradov je govoril tudli zastopnik beogradska iitdtušlrijske zbornice g. Vaša Jovanovič, vendar naj bi po njegovem mnenju ne šla ta avtonomija tako daleč. da bi postali okrožni uradi samostojni nosilci zavarovanja,. Predsedniku Osrednjega urada g. Garnehittijiu, ki je na popoldanski seji ponovno načel to vprašanje, je odgovoril tajnik g. dir. Pless, povdhrja.ječ vse velike težave sedanjega sistema in nujno potrebo po dovolitvi najširše avtonomije močnim okrožnim uradom, katerim naj se poveri izvajanje vseh panog' delavskega zavarovanja. »Po daljši diskusiji .sp je ugotovilo, (ja so vse gospodarske organizacije zai široko avtonomijo močnih okrožnih uradov: dočim zastopniki gospodarskih organizacij v Dravski banovim zahtevajo, da se zajamči okrožnim uradom popolna avtonomija tako, da bodo popolnoma samostojno izvrše-vajli vse panoge delavskega) zavarovanja. Dr J. Rosina s/ dovoli naznaniti, da je otvoril odvetniško pisarno v MaribiPit, Aiitadpoia c. 16 in jo pridruži! pisarni DR. J. RAPOTCft. Ekspozitura OUZD v Mariboru. nas naproša za objavo članka naslednje vsebine: Ekspozitura okrožnega urada zia zavarovanje delavcev v Mariboru, dogovorno z Delavsko zbornico in strokovnimi organizacijami proslavi v nedeljo, dne 22. decembra 1929 ob 10. uri dopoldne v prostorih kino »Apolo« v Mariboru 40-letnico obstoja soc. zavarovalnih zakonov v Sloveniji s tem, da se bo podalo na zborovanju vsem navzočim v glavnih obrisih pojasnilo 0 razvoju in pomenu soc. zavarovanja. Da se zamore slavnost proslaviti na čimbolj mani-festativen način, se vljudno vabi vse delodajalce, kakor delojemalce, zastopnike strokovnih organizacij1, dec iavske zaupnike in vse interesente, da se v znak proslave 40-letnice obstoja in razvoja velevažnih soc. zakonodaj, te prireditve zanesljivo udeleže. Ker upamo, da bodete prošnji ustregli, se vnaprej zahvaljujemo. Katera obrt daje vsem družabnim slojem zaslužka? Roman Bende: Zanimivo odkritje — Ne satira, ampak resnica. — Čast, komur čast! Motto: »Lačne nasititi, žejne napojiti, popotnike sprejemati« — so dela krščanskega usmiljenja. — Sv. pismo. V Mariboru, oib Martinovem 1929. Zakaj ob Martinovem? Tudi to ! ima svoj skrivnostni vzrok. Sv. Martin — najsi, da jte to škof ali papež (na koledarju sta za 11. in 12i. november gotovo iz taktičnih ozirov kar dva Martina . . .) -- je odločujoči svetnik, ki spreminja tistoletni vinski pridelek — mošt •— v vino. Ob tej priliki je patron naših svetovnoznanih vin — sveti Martin vlil piscu teh vrstic sledeče misli: Gostilničar (tudi krčmar, oštijaš ali »birt« imenovan) je večkrat strelovod ljudi:, ki samo enostransko,, a|i pa sploh nič ne mislijo. Po sredi so kajpak enostranski predsodki, katere pobiti je namen teh skromnih vrstic. Izven vsakega dvoma je namreč, da gostilniška obrt vzdržuje skoro vse družabne sloje. Na prvi pogledi je to groteskna trditev,, za lahkjomfiselne ljudi! kamen spodtike. Torej čujmo, kako je s to zadevo! Gostilniško hišo mora, kakor vsako drugo, kajpak* zidati zidar s pomočjo opekarnarja, tesarja,, ključavničarja, steklarja, mizarja in drugih obrtoli-kov, ki so nujno potrebni pri gradnji hiše kot take. — Hiša je gotova. Treba je miz, polic, sodov, stolov, ganta-rov . |. . Vse to ne zraste v Iparku, ne v odvetniški pisarni in tudi ne v kaki molilnici. Pri vsem tem so imeli posla in zaslužka mizarji, sodarji, tesarji. — Ko je vse gotovo, se »otvori gostilna«. — To je ceremonija, boga mi. Grdo se zameriš časopisom* ako vsem — (seveda ne zastonj1!) ne naznaniš otvoritve svoje gostilne. Tu služijo upravništva domačih časopisov in če hočeš tujca opozoriti na svojo prvovrstno postrežbo, moraš, hočeš, nočeš? z gostilno v koledarje in v časopise vseh barv . . . Napraviš koncert ali kako drugo prireditev, moraš v tiskarno po letake. Gostilničar dlaje tiskarni celo življenje zaslužek in če si se dokopal tako daleč, da zatisneš oči kot »obcespoštovana osebnost«, ti v tiskarni še napravijo osmrtnice — seveda ne zastonj, ampak na račun »globokožalujočih ostalih!« . . . Pa pustimo smrti i V gostilni imaš eventuelno klavir, klarinet* mandolino, kitaro ali drugo podobno muzikalno šaro. Tvoji velecenjeni, velespoštovani gostje radi trgajo strune; ne preostane drugega* kakor da kupiš nove. Pa to še ni najc hujše! Pek brez tebe, ti brez peka, sta nemogoča. Poleg peka pa rediš najbolj mesarja, če nisi sam mesar, seveda. — Vzemimo, da imaš veselico ali dlmačo zabavo. Pridejo svirači, ki niso zastonjkarji; tvoji gostje se razple-šejo: trgajo si podplate in čevljar blagrujte tvojo veselo idejo. V kotu sedi družba in politizira. S pomočjo vinske kapljice se krešejo mnenja in beseda da (besedo. Razboriti gost, ki ne sme več biti oficijelan pristaš te ali one stranke, daj© svojemu političnemu evangeliju duška in — cink — cenk — steklenica je ob trdi glavi njegovega političnega nasprotnika odletela v ogledalo, ki je medtem počilo in steklenica je zletela na tla ... Črepinje so tu in steklar si vselej ob takih prilikah mane roke . . . Zgoidilo se je že, da je steklar svoje poslovne krize prevrnil celo kredenco — češ »kšeft mora iti!« Onega v kotu iz razbito glavo pa so z rešilnim vozom (bencin stane denar) odpeljali k zdravniku, ki je tvojem« gostu naročil, naj pride vsaki drugi dan . . . Potem ga odpeljejo eventuelno v bolnišnico, kjer znajta dobro računati. Zgodi se, da zatisne tvoj mili gost svoje oči in posredno si dal poleg zdravnika in bolnišnice še grobarju in cerkvi dela in zaslužka, a neizogiben profit cveti v vsakem slučaju —• odvetniku, ki se niti ne zaveda, koliko klijentele mu dobavljaš, ne zahtevajoč prav nobene proivizije. Nemalokrat se dogaja, da od pretepov v tvoji gostilni poleg rešilne postaje, ’ bolnice in zdravnika, mizarja in krojača in — last not least — advokata zasluži se renome policaja in zaudarja. Radi tebe oh dobi »orden« — baš radi tebe; kajti njegovi službeni uspehi ne štejejo. Podzavestno si odlikoval človeka, ki ti ni dhl četrtinke zaslužiti z zlato kolajno . . . Tisti, ki pišemo nerednosti celega mesta ljudem za smeh in kratek čas in v zabavo, nekaterim pa v pouk in svarilo, vemo kako je s tvojo vlogo — apostol Kane Galileje .... S tem pa še ni vse rešeno; kajti do-sedaj smo to vprašanje tretirali v okvirju vsakdanjosti. Glavno še pride, kajpak! Tisti zeleno uniformirani ljudje, sicer državni služitelji, bi bili brez kruha vsakdanjega, če bi — oštijiasa ne bilo. Točni so obiski teh ljudi, ki se razumejo na kleti, sode in raznovrstne tekočine. Bogme točni so. Nikdar se ti ni treba bati, da ne pridejo s Svojimi registri,. merili, zapisniki in svinčniki. Ta točnost je vredna vsega občudovanja5 in tudi zabeležbe. Pridejo in odhajajta prijazno pozdravljajoč in še bolj prijazno se poslavljajoč od prijaznega gostilničarja, ki niti v sanjah ne sanja, kaj je v tistih registrih ... 1 Podzavestno vzdržuješ ta razred državnih služiteljev, ki so samo radi tebe na svetu in pri tem. ne veš, da je na davkariji za kontrolo tvoje kanagali-lejske obrti nameščena cela legija obojespolhih činovnikov, ki kontrolirajo tvoje »dejanje in — nehanje«. Brez tebe, gostilničar, bi ti Ljudje ne imeli kruha in tudi ne dela ... —• In na koncu koncev?! Ko „vsgrpi ješ zaslužka, ali te smem vprašati, kako je s tvojim zaslužkom?! Istega sicer vestno kontrolira poleg že - omenjenih instanc še mestna občinska blagajna, ki ima naravnost čudovito organizirano in za tvoje dohodke talentirano u radništvo,, kj. iirpa strogi nalog,, dia točno pazi na vse, tkal1 se godi v- tvoji hiši. In tako vidiš, da vse skrbi za te uboga para kanagallifejlska ... Nikdo pa se ne najdie, da bi vprašal tebe po tvoji bilanci, po tvojih režijskih stroških, po najemnini in sploh po izdatkih! Však te zdvida za ono, kar tvoj ■.-plačilni« ali tvoja »plačilna« kasira, nikdo -pa ne vpraša, ali je vse — tvoj«. Kot stoj, ki vzdržuje v času, ko se sam bojuje za vsakdanji kruh, davke, takse, pristojbine in davščine — imaš pa pravico, da se te odkritosrčne besede zabeležijo — zato, da se bodo vsem im vsakemu, ki ima s teboj opravka — odprle oči. In to je bil namen teh skromnih vrst: Opozoriti nergače na nekaj, kar še mnogim površnim ljudem ni bilo znano. Posebno pa je treba celemu svetu povedati, da, so oštirjaši pravi kristjani, ki se drže svetopisemske zapovedi: »Lačne nasititi, žejne napojiti in popotnike sprejemati!« -----------i—-4—j------------------— Deset zlatih pravil za manjšega vinskega kupca. Znani vinarski strokovnjak, vinarski nadzornik Stummer v Čehoslovaš-ki, je razposlal glasom »A. W. Z.« št, 10 sledeča pravila: 1. Kupuj vino po okusu in se ne brigaj za grade (stopnje) vinske tehtnice. Ne pogodi se z vinogradnikom samo gledte cene za liter, ampak tudi glede dostave soda, odvoznih stroškov in glede dneva polnenja. Trošarina gre na tvoi račun: manj kakor 50 litrov ne smeš kupiti. 2. Napolni vino v dobro osnaženo, že rabljeno, cimentirano posodo. Ples-njiva ali taka z ocetnim duhom pokvari najboljše vino. 3. Zažgi pred natakanjem vina v vedirski sodček približno za eno znamko velik kos žvepla; to vinu ne škoduje in ga obvaruje pred marsičem. Ako žveplo ne gori v sodu, ga moraš še enkrat temeljito osnažiti. 4. Ne vozi vina po železnici, ako je zelo mrzlo in velika vročina. 5. Deni vino takoj v klet in podloži sodček tako visoko, da ga lahko deneš Najceneje Ham nudi modno In monofalctvimo pit farni cerirci Ladislav Vegi Celje, modna in munufalitupna trgovino n o ■ n n n H a n a B B ■ ■ a ■ u n m s t» ■ ■ c n ua aB a a n a a a mama a Postrežba točna. Cene najnižje. na pipo. Izpolni sodček z dobrim vi-n.om in preskrbi si čep, ki bo natančno zaprl veho in ki se bo še nekoliko namakal v vinu. Pri transportu ovij čep s capico; ležečemu vinu pa to zelo škoduje. 6. Pusti kupljeno vino najmanj 14 dni do tri tedne ležati, da si odpomore od vožnje in dopolnjuj izpuhtevajoče vsak dan z dobrim vinom. Ako postane vino motno ali rjavo, črno ali vlač-Ijivo, kar se pa zgodi redkokdaj, se ne smeš ustrašiti. Pusti vino še ležati in vprašaj za svet umnega kletarja. 7. Ko si sod načel, naj hitro steče. Do polovice napolnjen sod se kmalu pokvari. Staro vino se drži v steklenicah mnogo let, novo pa se mora kmalu izpiti. 8. Ako polniš steklenico, ne rabiš k temu niti pipe niti lijaka, ampak samo »šlauh« (črevo). Vzemi skrbno osnažene steklenice in poduhaj vsako pred polnenjem. Kupi dobre in zdrave zamaške in ne rabi starih, zaduh-Jjivih, morda celo pivskih. .Pri polnjenju se mora črevo skoraj dotikati dna steklenice, da vino v steklenici polagoma vstaja; ne pusti, da bi vino v curku brizgnilo v steklenico. Polne steklenice se morajo v kleti ležeče shraniti, . 9. Prazen sodček se mora nemudoma tako dolgo pomivati, da teče iz njega Samo čista voda. Sodček se naj dobro izcedi in v vlažnem stanu zažvepla s trikratno izmero prej navedene množine. Žveplanje se mora ponoviti vsakih šest tednov. Ako sod ni tvoj, ga ttioraa takoj vrniti. 10. Vina ne ostani dolžan, plačano vino ima boljši tek. Za naše gospodinje. uju. — Ljudje, ki so pili preveč opojnih pijač, se kmalu streznijo, ako pijejo močno limonado; zadošča celo, da izsrkajo eno limono. Dobro je, da ima gospodinja limonov sok vedno pri rokah* pripravi ga lahko tako-le: Ožmi 14 limon, ki dajo približno pol litra soka. Ta sok precedi skozi redko platneno krpo in ga pusti stati v odprti steklenici 24 ur, »Potem ga nalij v čiste stekleničioe, katere pa dobro zamaši in še zapečati in jih spravi na hladen prostor. Tako spravljen sok lahko hraniš dve leti. Da je limonov sok izvrstno čistilno sredstvo, je dobro znano. Gospodinje, ki lupijo-krompir, češplje, zbirajo črne jagode m drugo, si očedijo roke z limonovim sokom. Črnilo spraviš iz tal, ako drgneš zamazano mesto prav krepko s prerezanimi limonami ter konično tla izpereš z gorko milnico (žajfnico). — Tudi iz perila izgine črnilo, če ga poškropiš z limonovim sokom ter deneš perilo na solnce. To ponovi večkrat in končno operi perilo najprej v mlačni milnici, potem pa še v lugu. — Rjasto madeže odstraniš s perila na sledeči način: Poškropi in drgni jih dobro s prerezano limono, potem položi na madež kos pivnika in likaj preko njega z vročim likalnikom. Ponovi td dvakrat in madež ti gotovo izgine. Tudi sadne madleže odstraniš z limonovim sokom. Čevlje iz rumenega usnja osnažiš, ako nakapljaš na platneno krpico limonovega soka ter drgneš z njo čevlje tako dolgo, da izgine mokrota. Potem likaj čevlje še s svežo* suho krpo in vsa nesnaga izgine. —Gobe. kakršne se uporabljaj'o pri umivanju, najboljše očistiš, če jih poškropiš z limonoviui sokomi. Pusti jih: . tako i par ur in petem jih izperi v, čisti vodi. Z Erironavim sokom okisane jedi so okusnejše kot z navadnim ki- Limona ali citrona ; raste v južnih krajih, kjer je'solnce večno toplo in je zemlja vse leto cvetličen raj. Vendar pa pozna že tudi pri nas limono vsak otrok in razumna gospodinja jo uporablja v - kuhinji* v gospodinjstvu ali v hišni lekarni. Pred kakimi štiridesetimi leti je bilo videti limono le v najboljših in premožnih hišah, dia-nes pa se uporablja v vsakem gospodinjstvu. Vsakdo ve, da je s sladkorno v odo zmešan limonov sok, to je limonada, dobra in osvežujoča pijača za zdrave in za bolnike. Komur ponoči rado utriplje srce, naj spije zvečer 1 do 2 kupici limonade in pomagano mu bo. če tožijo otroci, da jih boli vrat, ožini eno do 2 limoni, primešaj preče) sladkorja in daj to bolnikom piti oziroma jesti. Tudi naj otroci grgrajo limonovo vodo. Zvečer pa naj pijejo že v postelji vročo limonado, j kar je dobro sredstvo proti preblaje- ! som začinjene. Za ljudi slabega želodr ca uporabljaš .lahko tudi pri solati namesto kisa limonov sok. Nastrgani ali dobro sesekljani limonovi olupki so prijeten in fin pridatek skoraj vsem močnatim jedilam. Limonove olupke lahko shraniš tako-le: Olupi limone 1 prav tenko z ostrim nožičem, sesekljaj jih in napolni z njimi do polovice dobro izmite stektoničice, drugo polovico napolni s stolčenim sladkorjem. Stekleničice praiv dobro zamaši, zaveži jih s pergamentnim papirjem ter jih deni v mrzli vodi k ognju, da se dobro segrejejo, zavreti pa ne smejo. Sladkor se mora segreti, a ne stopiti. Stektoničice hrani na hladnem prostoru. Izžete limone še lahko uporabljaš za snaženje bakrene ■ posode. Da povzroči kosec limonovega olupka čaju jako prijeten okus, je splošno znano. ItfoTcrost! Novost! I cevni Super-HeMz Valovno območje 200—2000 m brez menjanja tuljav. Prvi superhderodyn-sprejemni aparat samo s 4 cevmi. Prinaša z malo okvirno anteno vse evropske postaje v zvočniku. T Največja selektivnost. Na,lepša čistost glasu. Največja izbira aparatov in zvočnikov! — Ugodno plačilo na obroke do 12 mesecev! Lastna moderno urejena delavnica! — Laboratorij! — Polnilna postaja! 1D10 SMEL, Miribor, Trg Ssobode 6 Specijalno podjetje za radiotehniko. F* o vej dloma svoji ženi ! 00000000.XXXJ000O000000000O0OO0000OOWUOOWO«OOOCXX)tXXXXXJOOOOWWWWW»J'-»ww»— Edino v Brzopodplati, Maribor, Tatcnbahova 14 se podpravj moške podplate in pete za Din 35. , ženske podplate in pete za Din 28’—. — Vulkanizira se snežne čevlje. — Barva se strojno čevlje v vseh kombinacijah, moške suknje in vse usnjene predmete po najnižjih cenah PSTER GREGORC. Marna falljd, PRIBOR Josip Sternad, puškar Maribor, Aleksandrova c- 18 Zadružna članarina, opomin i Svratiste i restavracija „SLOVENAC*4, Zagreb na plačilo. ' r>—*7 Priporoča vsakovrstno, orožje, municijo in vse lovske potrebščine. — Oskrbuje vsa popravila, ki spadajo v to stroko. Popolen dokaz. Nek gostilničar je bil jako morali-čen človek. Nemalo ga je razburila opomba njegove dekle, da gospod, kateri je včeraj dospel z neko damo in stanuje sedaj na št. 8. in 9., z njo ni poročen. Gostilničarjevo lice se je pri ! teh besedah znatno pordečilo, zaklel j je parkrat prav krepko ter svečano obljubil onemu, ki dožene resnico, stotak za nagrado. Le na ta način bi mu bilo namreč mogoče, neljube goste postaviti na ulico. Obljuba nagrade je imela uspeh. Najprej je poskusil svojo srečo hlapec Simon. Odložil je težke lesene čevlje ter se neslišno splazil v prvo nadstropje in prisluškoval na vratih obeh j zgoraj omenjenih sob. Slišal ni niče- j sar. Hišna Mina je napravila stvar bolj pametno. Ko je nesla zajutrk, se je zaposlila v predsobi s pospravlja* njem precej dalje časa, nego je bilo potrebno. Toda gosta sta sedela popolnoma hladno vsak pri svoji kavi. Najbolj premeten je bil Janez, deček, ki je pomagal v kuhinji, gostilni, na kegljišču, sploh povsod, kjer so ga rabili. Pristavil je lestvo, zlezel do oken sob za tujce, in zopet skozi drugo okno, toda tudi temu ni bilo dano, zapaziti kaj sumljivega. Videl je le dvoje velikih časopisov, za katerimi je bili zabarikadiran interesanten parček. Vsled teh neuspehov se je gostilničar hudo razjezil, »čemu špijonaža in letanje? Sam grem in vprašam, kako in kaj!« Njegova bolja polovica je živahno pokimala, vsi drugi so občudovali svojega gospodarja, ki je s toliko energijo oblekel suknjo ter se napravil na pot. Že spotoma je slišal prepir, iz katerega je posebno razločeval tanjši glas. »Aha«, si je mislil, »gotovo jo je skrivaj odpeljal in sedaj mu to predbaciva. Da, dla, nemoralično življenje še ni nikdar rodilo dobrega sadu!« Potrkal je glasno ter obenem tudi odprl vrata — v tem trenutku skoči mož mimo njega, a v naslednjem trenutku prileti polna steklenica vode ter zadene gostilničarja v glavo. Ves premočen in s precejšnjo buško na glavi se je vrnil gostilničar medi svoje prejšnje občudovalce. »Neumnost«, je godrnjal, »vse v redu! Par je poročen t« Božična in novoletna darila dobite najbolje in najceneje v trgovini z urami, zlatnino in srebrnino v Mariboru, Kralja Petra trg 1 (od drž. mosta proti magdalenski lekarni) Izvršujem tudi vsa v to stroko spadajoča popravila z garancijo. Potrudil se bom, da cenj. odjemalce z dobrim blagom, solidnim delom in nizkimi cenami popolnoma zadovoljim. Jakob ffllilaBec, urar. Berndorfski jedilni pnbor, namizno jedilno orodje vseh vrst, voščeni prti za mize, poicelan in steklenino, kakor tudi vse galanteri jsko, drobno blago in igrače najceneje pri Franc Hermann Maribor Gosposka ulica št. 3 »Pri pregledu svojih, knjig smo ugotovili, da nekateri gg. člani do sedaj še niso poravnali zadružne članarine. Da se izogne neprijetni prisilni izterjatvi opominjamo prizadete, na čim prejšnjo poravnavo članarine, najdalje pa do 31. t. m. Gostilničarska obrtna zadruga za mariborsko okolico na Pobrežju. ' Ali more gostilničar komu ustreči ? Na to vprašanje je odgovoril nek humoristični gostilničar sledečo: GostiHničar) je človek, ki pri najboljši volji ne more nikomur ugoditi. Ako zjutraj pozno vstane, se mu očita, dia je lenuh, če pa gre zgodaj na trg, potem mora vse predrago plačati, pride prepozno, je pa vse najboljše razprodano. V slučaju, da gre po nakupu naravnost domov, kritizirajo njegovi kolegi, češ, da je skopuh in si ne privošči male južne v njih gostilnah, če pa gre s svojimi kolegi v drugo gostilno, se širijo govorice, da zahaja tja le radi boljše kapljico, kakor jo ima sam . če dfeuje v svoji gostilni male porcije, petem se mu kaj rado očita ode-ruštvo, če pa postreže svojim gostom za mali denar z obilo in dobro hrano ter izvrstno kapljico, ga pa vsakdo zasmehuje ko napove konkurz. Igra slabo običajni »snapsi«, zgubi denar, če pa igra dlobro, potem zgubi goste. Ako nima lepih natakaric, potem se gosti izogibajo njegove gostilne, če so lepe, pa žena piha. Če zahajajo v njegovo gostilno tudi vojaki, potem so večni prepiri med vojaki in civil'ksth posečajo : njegovo gostilno samo civilisti, potom se oni medsebojno kausajo in ravsajo. Trpi v svojem obratu hazardne igre, je dana nevarnost, da zgubi osebno pravico; če pa tega ne trpi, potem zgubi goste, kateri gredo rajši tja, kjer, se take igre tolerirajo. Omoži svoje hčerke in povabi na gostijo svoje goste, so nezadovoljni, ker morajo kupiti dragocena darila; jih ne povabi se jezijo, ker jih ni povabil. Daruje svojim stalnim gostom poseben vrček za pivo, se jezijo, ker so na ta način takorekoČ primorani hoditi stalno le k njemu, jim tega ne nudi, gredo drugam, kjer se jim posveti v tem oziru večja pozornost. Plača kedaj liter vinas, potem se gosti jezijo, ker se morajo revanžirati, in če tega ne stori, potem1 se mu očita skopuštvo, ., Če se ne ozira na policijsko uro, ga policija kaznuje in se zameri ženam,, kar je občutnejša kazen kakor policijska, postavi svoje goste ob policijski uri na hladno, se zameri možr-kim. Nima v gostilni časopisov, tožijo gosti po dolgočasju, če pa si nabavi časopise, potem pozabijo gostje na pijačo. Zahteva kdo denar na posodo in mu ga ne da;, zgubi zato gosta, če mu ga pa da, potem zgubi gosta ih denar. Tima v zadrugi kakšno funkcijo, mu grozi žena z ločitvijo zakona,, se za zadrugo ne briga, ga kolegi prezirajo, ker noče storiti ničesar za skupnost. Če ga smrt prezgodaj ne pokosi,, ga pa davki zadušijo. To znači!, da se še ni rodil gostilničar, ki bi vsakemu ugodil. Frankopanska ulica broj 7 JLiJUDIVIIluJL SEKULIČI KAKCA Zboljšanje in zdravljenje vina z eponitom. Eponit je najvažnejše sredstvo, s katerim se vzame vinu vsak zopern ckus ali duh bodisi po gnilobi, ples-nivcu, po sodu in cello po žganju ali špiritu in po grenkobi. Eponit je v prah zmleto oglje, ki je na poseben način pripravljeno, tako da vzame le zopern okus ter ga drugače nič ne pokvari, pač pa vino razbarva, to je odvzame mu rdečo barvo, posebno če se ga doda večja množina. Na 1 hi iaM 100 litrov se vzame 3.20 dekagramov, kar je odvisno od po- la,st»ic£L se najtopleje priporoča vsem cenjenim kolegom i kolegicam kakor tudi ostalemu v Zagreb prihajajočemu občinstvu za prenočišča kakor tudi za prvovrstno restavracijsko postrežbo. Cene nizke, postrežba solidna. kvarjenosti vina. Čimbolj vino smrdi, tem več eponita se potrebuje. Eponit se rabi na ta način: Odtehtano množino n. pr. ,100 g (10 dfcg) se najprej dobro zmeša z vinom v škafu, potem vlije vse skupaj v, sod- napolnjen s pokvarjenim vinorn ter se takoj v sodu z močno leseno (ne železno) palico ali počinjeno verigo dobro premeša in to premešavanje v sodu ponovi 2 do 5 dni vsak dan po enkrat do dvakrat. >Pot,em se pusti vino. v miru, da se ves eponit usede na dno. Vino izgubi zopern duh takoj. Omeniti nam je, da se eponit počasi podpora, še obremenjuje z davščino. Hotelirstvo ni pri nas še niti v povojih, ampak je šele spočeta želja jza razvoj to panoge. Zato bi bila nujno potrebna ne samo kratkemalo odprava davka na prenočišča, ampak bi se morala iskati tudi možnost, kako temu, za:razvoj tujskega prometa absolutno odločilnemu faktorju, nuditi najizdat-nejšo gmotno in moralno pomoč. Tujske sobe naj bi bile okusno in s čim večjim komfortom opremljene, vsi nedostatki sproti popravljeni, izrabljeno naj se dokupuje, vse času pri-raeruo modernizira.' Vsak hotelir bo to z veseljem, štorih če mu bodo to le njegove razmere dopuščale. Pri že na jdno usede, posebno če se ga da ve- i liko na hektoliter. Zato ga je treba, i itak težkem gospodarskem položaju če se hoče imeti hitro čisto vino, j naših hotelirjev, zlasti v krajih s umetnimi potom izločiti,, kar se zgodi s čiščenjem z želatino, ribjim oljem i. dr., najboljše pa s precejanjem. Želatina in klej ne izločita samo eponita iz vina; marveč tudi druge, kalnost povzročujoče snovi ter tudi nekaj čreslovine in barve, vsled česar postanejo taka vina potem milejša in svetlejša. Na ta način se lahko vsako vino, ki drugače ni za prodajo sposobno, v par dneh popolnoma popravi. Ker postanejo rumena vina po rabi eponita popolnoma bela; rdeča pa istotako bela ali svitlo-rdeča, se jih lahko potem brez skrbi z drugimi meša razmerju, da dobijo zopet barvo. , Uporabal eponita je postavno dovoljeno sredstvo. Proti davku na tujce. ■ V strokovnem listu »Hotel« je izšel zanimiv članek o davku na prenočnino tujecv, ki se glasi: Malokateri davek je tako nerazum-Ijiv, kakor ravno davek na prenočnino tujcev. Naj iščemo kakor hočemo, nikakor ne moremo najti zanj opravičila. Takse za avtomobile se na primer mnogo kritizirajo, toda te se dajo vsaj deIblna opravičiti, ker avtomobili izrabljajo ceste in zato morajo tudi doprinašati sredstev za njih vzdrževanje. Toda tujske sobe, ki jih mora lastnik od zidu pa do zadnjega žeblja opremiti in jih vzdrževati, obdavčiti samo zato, ker jih uporablja tujec za prenočevanje, to je nerazumljivo! Toliko govorimo, pišemo in debatiramo o povizdigi tujskega prometa,, a istočasno navijamo davščino na to, če pride kak tujec k nam, kot bi hoteli reči: »Komur ni prav, naj pa nikar ne prihaja k nkm!« ali: »Kdor noče tujskih sob dati tujcem na razpolago, ga nihče ne sili!« Redki so danes taki, ki bi si upali zgraditi nov hotel, ker jim njihova finančna sredstva navadno tega ne dovoljujejo. Ce hoče kdo zdaj zgraditi hotel, si mora najprej najeti posojilo. Toda komaj ga otvori, je že tu davščina na tujske sobe 20, 30, a ponekod celo 40%. Pri taki davčni politiki mora lastnik propasti, zlasti če ni finančno dobro podkovan. In potem se vrstijo novi lastniki kakor v procesiji, a stavba in oprema propadajo. A med tem pojemo visoko pesem o povzdigi tujskega prometa vsi, tudi tisti častitljivi občinski svetniki, ki smatrajo za svoio dolžnost najti kritje za svoj proračun neizogibno v tej davščini. In govorimo, kako dobe hotelirji v državah. ki bi nam lahko služile za najboljši zgled za razumevanje tejskega prometa, izdatne podpore, cenejša amortizacijska posojila, oprostitev od občinskih davščin itd. Nekoč sem videl pri vojakih., kako je gospod »frajtar« ukazal skupini vojaških novincev pihati v električno žarnico, da bi jo ugasnili. Tudi mi pihamo v električno žarnico, ako kličemo po razvoju tujskega prometa, a smatramo, da je tujski promet mogoč brez dobrih hotelov ali če pomislimo, da je razvoj hotelov mogoč, če se jih, namesto da se jim nudi vsestranska kratko sezijo in poleg takih davščin, pa je to skoro nemogoče. Kar poglejmo, koliko1 je hotelirjev, ki so si gospodarsko pripomogli do kakega oniembe vrednega pridobitka, a koliko hotelirjev propada ali komaj klavrno životari! Je že res, da morajo dobiti občine za svoj proračun pač nekje kritje. Toda na to davščino bi se zlasti pri nas še daleč ne smelo misliti. S takimi eksperimenti bi se lahko začelo še le takrat, ko bodo naši hoteli gospodarsko tako urejeni, da jim take trzavice ne bodo več mogle škodovati. Dajmo naj-v takem prej hotelom možnost razvoja, pa se prvotno bo tudi tujski promet razvil tako, kot ga želimo, sicer bo šel mimo nas kljub vsem naravnim krasotam naše domovine. Kot prva se je k odpravi teh, davščin odločila celjska mestna občina. Vsa čast takemu občinskemu svetu! Ko bi si ga le vse prizadete občine vzele za zgled! i Vrelec „Temper uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko ki lino Uporabljaji te jo nadalje s sadnimi sokf, ke-Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače. Vrelec „$tyria“ Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in čreva, Vrelec „Donat“ je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih Zahtevajte rogašKo slatino po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah. Kdaj je človek pijan? Nekoč se je nekemu londonskemu policijskemu zdravniku dogodila neljuba pomota, ko je izdal zdravniško spričevalo, v katerem je uradno ugotavljal, da je bil neki izvošček pijan. Na podlagi tega spričevala so dotične-ga izvoščka zaprli radi pijanosti in prenagle vožnje. Pozneje pa se je ugotovilo, da izvošček sploh ni bil pijan, ampak je imel eno stekleno oko, ki je zdravnika spravilo v zmoto. Povodom tega dogodka je neka znana angleška kriminalistična kapaciteta pričela reševati vprašanje: »Kdaj je človek pijan?« To vprašanje je za angleško redarstvo velikega pomena, in sicer ne le radi tega, ker se pijanstvo v Angliji strogo kaznuje, ampak tudi zato, ker ima policija stroge predpise, da pazi kaj dela in da nedolžnim ne povzroča krivice. Izkušeni zdravniki, ki so se bavili z vprašanjem pijanstva, trde, da ni baš lahko označiti in ugotoviti, kdaj je človek pijan. Nimamo niti medicin- Maijv#č)e bogastvo |» vaft vid ! V vsakem oziru se obrnite na 4 •trokovnjalcff R. BIZJAK-a ■ i! izprašanega in koncesijoniranega optika V Mariboru, Gosposka ul. 16, ki Vam edini garantira za solidno in strokovnjaško postrežbo. — Dobavitelj železničarski, trgovski bolniški blagajni, splošni bolnici itd. ske, niti pravne definicije, ki bi za-mogla brez napake ugotoviti pijanstvo. Že često se je dogodilo, da je policija koga aretirala radi popolnega pijanstva, a pozneje se je dognalo, da je dotični bil pOjJolntana izmučen, pa mu je baš čašica žganja zopet pomogla na noge. Nimamo sigurnih poskusov za ugotovitev pijanstva. 'Prakticiralo se je že na ta način, da se je pijanim osebam ukazalo izgovoriti težje besede, a mnogo je ljudi, ki istih besed ne bi mogle izgovoriti tudi pri popolni treznosti in^v^bržnosti od vina. Tudi kolebanje in mračen pogled niso vedrio znaki prekomerno zavžitega alkohola. Le s pomočjo gotovih poizkusov je mogoče' precej gotovo določiti, da je človek pijan. Izkušeni policijski zdravniki znajo več takih poskusnih načinov, kot je n. pr. čitanje raznih večjih in manjših črk, ugotavljanje v koliko je oslabljeno telesno ravnotežje, nenaravno razširjenje zenice, opazovanje pulza itd. Zanimiv je »poskus z madežem«. Pijanstva osumljeni človek mora z roko pokriti madež na zidu. To se mu posreči, dasi je morda pijan, toda. /način in stopnja sigurnosti, kako on vrši ta posel, sta prav zanimiva in ju more pravilno oceniti le vešče zdravniško oko. Ta način je doslej najbolj stvarno ugotavljanje vinjenosti. Alkohol že v starem Egiptu. Ne samo današnji narodi, ampak tudi stari Egipčani so izredno ljubili opojne pijače. Toda pri njih je bilo to nekpliko drugače, kakor dandanes; varili so peneč ječmenov sok in imeli so svoje pivnice, riiteVih Jd bilo prav veselo. Tudi nežni spol je radi prebival med gosti in ni zaostajal za moškimi. Manjkala tudi ni politika. Politične1 razprave iz stfi,re^a Egipta so se še do danes ohranile. Bečanoma se je šlo za revolucije proti kralju v prid kakemu sorodniku, pri katerem so bile največkrat žene egiptovskih faraonov udeležene. Egipčani so poznali štiri vrste piva, tako, da si, je lah^o vsakdo izvolil, kar mu je najbtrfj ugajalo. Poznali so tudi različtia vina — celo črno vino. To, kar mi imenujemo »južno vino«, je bilo znano tudi pri Egipčanih, Tothi pod imenom ».severno vino«, kar je bilo popolnoma pravilno, kajti dežela črne zemlje leži še južnejše kakor domovina naših južnih vin. Ako so imeli še opojnejše pijače, n. pr. žganje iz palm,' to ni zna- Čiščenje plesnivih sodov. Pri največ^'i pažnji,in skrbnem kletarstvu se prigodi, da prazni sodi stranke prazne vračajo. Pri takih, sodih vzamemo dno, iz soda, da, ga lahko popolnoma izčistimo. Ako .se pri od,-strnjenju plesnobe zapazi, da so podi plesnobo doge črne. je to znamenje, da je plesnoha že. globoko v lesu. Navadno se to pripeti, ako so ,v sodu rumene plesnive pege. Te pege se morajo globoko iz lesa: izločiti, v slučaju, da je slab sod, se morajo dotične doge odstraniti in nadomestiti z, novimi. Ako, je cel sod od znotraj pjesriiv, tedaj je najbolje sod iz kleti odstraniti ter ga uporabiti za kaj druzega in ne za tekočino. V slučaju, da je plesnoba bela ali belkasta ter še ni globoko zajedena v les, se izriba z mrzlo vodo in močno krtačo, potem s paro izpari, ako nimamo parnega kotla, pa z vročo vodo z dodatkom sode vestno izčistiti. Sod se zažvepla, potem pa z vinskimi dro-žami zakuha, tbr po ohlajenju Z mrzlo vodo oplabne. Rabi se tudi po očiščenju z mrzlo vodo živo apno, katero sicer vsled vročine plesnobo popolnoma uniči, vendar to ni priporočljivo, ker v lesu ostane nekaj foislobe in duha po apnu. Priporočajo tudi žveplano kislino, katero vlijemo v sod ter ga tako dolgo sučemo, da ;je vsa notranjost soda mokra, čez nekaj Časa ‘sod izmijemo in izribamo ter z mrzlo vodo izplahnesmo. bjo se je sod posušil^ ga zažveplamo. Prodaja in popravlja ure z večletno garancijo. Jakob Miilavoc, urar Maribor, Kralja Petra trg 1. Postrežba toiEna! Cene niakel Najboljše kupite! NOGAV CE, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje) žepne robce, j • kravate, oVratč nike, srajce, Sifone, klote, Čipke, vezenine, gumbe, DMC prejce samo pri L. PUTAN, CELJE Razno. Občinske doklade. Na merodajnem mestu smo zvedeli, da je izdalo ministrstvo financ dne 3. t. m. razpis štev. l'09V68f>. glasom katerega smejo samo občine na sedežu banskih uprav, potem občine mesta Beograd, Osijek in Maribor pobirati občinsko doklado po 1 Din od litra vina, doklade ostalih ohčia pa ne smejo presegati d.50 Din na vsak liter vina. Tudi nimajo občine pravice pobirati obč. doklad; na vinski mošt, ki je veljal kot tak do 20. novembra t. 1. Zadeva definitivne rešitve tega vprašanja je v teku in se končno odločitev pričakuje v doglednem času. ! Preokret v vašem obratu. Gostje s» hočejo zabavati. Godba povzroči razpoloženje gostov in vaš promet. Toda. godbeniki so, če so dobri, dragi. Poceni godbeniki povzročajo neprijeten šunder in preženejo goste. Najboljša internacijonalna godba je cenejša, nego slabi godbeniki, je to mogoče? Jat Kako? čitajte oglas o pojačanju gramofonske godbe največje trgovske hiše Kastner in Ohler v našem listu in razmišljujte o tem, zahtevajte ter se sklicujte na naš list od tvrdke Kastner m Ohler natančnejše podiatke. ki Jih boste radevolje prejeli.- Oglašujte! Porišeš«*tu s Din © ORIGINAL LUTZ r PECI E Peč najcenejša in najizdatnejša. .091 PATENT VĆPE'DOĐRE SOLIDNE '.~ ; ilehtromotopji MALO ad*IVA.bOl&A 9MJITNA 40 R KOTA Ima v zalogi ter jih postavil« na licu mesta s Ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 ^Original Lutz peči !** Prvi pogoj za zdravje je dobra domač* hrana. ABONENTE pod želo ugodnimi pogoji sprejema BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA „PRI ZVEZDI" Maribor, Taborska 11 (Pod mostom 11) Prvovrstna hrana dnevno 12y»Q\Diit. Z /j u t r k se dobi že od 6 ure daljel Priporoča se A1S& LJUBI. Modna trgovina Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija. Nogavic,«, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cene ! stalne novosti v ženskih klobukih cene in od IDin. 50’— naprej a vendar najnižje Lonec z raznimi okraski Skodelice za belo kavo s krožnikom „ Moka skodelica s krožnikom „ Skodelica s krožnikom, čisto bela, za belo kavo „ Ekstra močne skodelico za gostilne in kavi fSO 850 5 — 4 — irnes 1 j •?' f' o ' i' •V'. V ,'l! Skodelica za belo kavo ali čaj s krožnikom ,, „ kapucinca s krožnikom „ „ črno kavo s krožnikom Krožniki globoki in plitvi, v 4 raznih okraskih kom. „ za desert S Garnitura za sadje STEKLOs Čaša za vino Čaša za vodo Stuci, žigosani po 2 deci „ ,, 3 deci Steklenice, žigosane po 1 liter vAiHi v Vi litra „ 3 decj •. ' ; i - ;"-V; 2 deci 1 . v, deci. < .1 ■* Lesene tas« iz trdega, politiranega lesa (za serviranje) dolge 26 cm Dm 12’—, 40 cm Din 22*—, 55 cm Din 37’—, 60 cm Din 40’—, 65 cm Din 48’—,,70 cm Din 52’— ^ Milo za pranj® perila komad Din 3'— toaletno milo razno dišeče » » 3 50 kolonska voda rgzno dišeč* po želji,, deci v steklenici „ 6’— PLATNO V METRIH: 8*-. 9-50, 11-, 13 -, 14-, 15’-, 16'-. 18' , 22-, 26-, 32'-. 42'-, 46-, 50 -Batlst iifon V metrih Din 15-, 18’-, 20-, 22-, 26'-, 29-, 34 -. 37;-Oamast platno v metrih - Din 28'-, 32 40-, 42- Allasgradi v metrih Din 14 -, 20>, 27-, 32', 40’r, 42- Oiirisače v metrih Dih .7r50, 8’-, 10' , 12-, 14'-, 16-, 17 50, 20-, 25'-Frotir obrisaAe v metrin Din 20'-i 25'-, 28'-, 34’-, 40-, 45'-, 70'-Lanene damast ©brisače tucet Din 300—, 400—, 500'— Poplun po obeh straneh gladek, napolnjen z dobro vato v barvah bordo za modro ali rumeno z fresom komad Din Poplun iz gostega klota, po eni strani gladek, po drugi s cvetjem živahne barve. Ročno-4elo. Ivrstno polnjen s Čisto vato , Pernico iz gostega mleta polnjene s 5 kg rumenega perja , PERJE mešano, očiščeno 1 kg • kokošje, rumeno 1 kg. V, -v : ■ .. belo 1 -kg kemično čiščeno t kg • rumeno, čehano 1 kg n; . čisto belo, čehano 1 kg >• Perje gosje, čisto belo, čehano 1 kg Puh sivi, kemično čiščen 1 kg Puh rumenkast 1 kg .. Puh najboljše vrste 1 kg 190 — 290’— 340 — 30*— 44’— 70- 120 — 115’— 1 5*— 190’— 170 — 275*— 400’— Od platna,, kakor tudi od perja pošljemo vsakemu, ki res potrebuje, vzorce brezplačno. Vsakemu, ki mu je do resnega nakupa, pošljemo na zahtevo novi katalog. Solidna postrežba naših zunanjih strank je glasovita. Pridemo do skrajnih mej nasproti In nudimo največjo garancijo za pošteno postrežbo. Obvežemo se, da vzamemo blago od naročila, ako bi Isto slučajno ne prijalo, nazaj ter vrnemo vplačani denar. Naročila, pozlvaioča se na ta list. Izvršijo se še Isti dan, ter se strokovnjaška embalaža Izvrši brezplačno. Po pošti se pošilja nad 250 Din franko, po železnici se zaračunaj^ lastni izdatki, Kjer mnoiji dobro kupujnjo! - Tam boste tudi 9i dobro kupili! Največja trgovska in odpošiljalna hiča IB. fflffll, Maribor, Stolna ulito Z: v Čiščenje vina, oziroma odprava plesnivega okusa. Za čiščenje talnega vina imamo mnogo sredstev, ki jih rabimo v kletarstvu, n. pr. mleko, jajčni beljak, sveža kri, ribji klej, španska glina itd. Najbolj razširjena je pa želatina, ki .jo dobimo v trgovini v različnih oblikah in barvah. Najboljša je ona vrsta, ki obstoji iz tenkih prozornih in brezbarvnih ploščic; ker je najbolj čista, se jo porabi malo in učinkuje prav dobro. Uporabljanje želatine pri čiščenju vina ni težavno, vendar moramo z njo natančno ravnati, da ' se popolnoma raztopi in z vso množino enakomerno zmeša. Pri tem postopamo na sledeči način: Vzamemo 1 dekagram želatine, jo zdrobimo, polijemo z osmimko litra vode in pustimo vse skupaj, da stoji šest ur. Tej z vodo prepojeni želatini dodamo en četrt litra vode, vse skupaj segrejemo in toliko časa mešamo, da se želatina popolnoma raztopi. Potem ji dodamo toliko vina, da dobimo skupaj liter tekočine, ki jo dobro zmešamo in pustimo tako stati en dan. Medtem časom moramo zmes večkrat premešati. Potem jo precedimo skozi platneno cunjo, da odstranimo morebitne nečistote, ki so prišite v to zmes. Pri uporabi večje množine želatine vzamemo temu primerno več vode in vina, kolikor vina hočemo pač očistiti. Gornjo množino zmesi precejeno vlijemo v škaf ter ji dodamo 5 do 10 litrov vina, ki je namenjeno za čišče nje, vse skupaj dobro raztepemo s čisto metljico in prelivamo iz škafa v akaff, da se dobro zmeša z vinom ter nato vlijemo v sod. Prepolneriiu sodu moramo odvzeti nekaj vina, da nam peneča se želatinasta zmes ne uhaja po vehi iz soda. V sodu zmešamo to raztopino z vinom s pomočjo lesene palice ali posebne priprave, ki pa he sme biti iz železa. Sod se dopolni še z ostalim vinom in dobro zamaši. | Prvi dan potolčemo mekolikokrat s kladivom po gorenjih dogah, da se želatina odloči od njih in združi z vinom, potem pa pustimo vino na miru, dokler se popolnoma ne učisti, v kar potrebuje eden do dva tedna. Vino, ki ga hočemo čistiti z želatino, ne sme imeti gošče na dnu, ampak ga moramo poprej pretočiti v čist sod. Po 1—2 tednih se je vino učistilo in želatina z goščo se je sesedla na dno soda. Sedaj moramo to vino zopet pretočiti v čist sod, kajti drugače se lahko zgodi, da dobi vino okus po gošči, ki se razkroja v vinu. Sod, v katerega pretočimo očiščeno vino, se mora malo zažvepijati. Za čiščenje 100 litrov vina vzamemo 2—15 dekagramov suhe želatine. Pri manj kalnih vinih zadostujejo 4 do 10 dkg, pri zelo kalnih in trpkih vinih pa vzamemo 15 dkg tega sredstva. Z želatino čiščena vina postanejo milejša in svetlejša, ker želatina vzame tudi nekoliko barve in čreslovine. Da se želatina hitreje sesede, dodano milejšim vinom nekaj gramov tanina (3—10 gr na 100 litrov viha). Malo plesniva vina, alfi. vina, katera imajo postranski neugoden okus, izboljšamo na enak način s čiščenjem, samo da dodamo razven želatine še na vsakih 100 litrov vina 5—10 gr. eponita, istega dobro raztopimo in razredčimo s pridatkom finega olivnega olja. Cisto olje in eponit vzameta okus po plesnobi, plava olje na vrhu vina ter se isto z dolivanjem odstrani, eponit pa se združi na dinu z drožmi. Po 2- do 3-tedenskem času čiščenja se vino pretoči v dobro žveplane sode ter se po šestih tednih še lahko ponovi, če je pretakanje potrebno. Vino sicer zgubi na taninu in kislini ter je milejše, pač pa porabno, ako ga s primernim vinom pravilno režemo. Eponit in želatino naročajte pri »Kmetijski družbi« v Ljubljani, ker je blago preskušeno in zanesljivo. Ostanki in drožo z eponitom so za dolivanje tropin pri kuhanju žganja še rablji ve. ' ' ' mm *— * ; _ a Nauk o serviranju. Natakar ali natakarica morata streči gostom, vendar pa nista nikaka služabnika v tem pomenu, kakor se rabi beseda posel, marveč le gospodarjeva pomočnika. Zavest, da morata streči, sploh ne more biti za njiju prav nič poniževalnega. Saj v širšem pomenu besede pač mi vsi služimo in v tem oziru je zelo pomembno geslo na grbu neke velike knežje rodbine: »Sluga sem!« Naravno je in odgovarja položaju, da mora natakar ali natakarica biti na uslugo ne le svojemu gospodarju, ampak tudi gostom — servirati namreč ne pomeni nič drugega kakor služiti.. Kdorkoli gre v kako gostilno, želi biti postrežen in sicer dobro in pazljivo. Zato zamore-ta dober natakar ali pazljiva natakarica dobiti tudi manj priznani gostilni naklonjenost gostov, nasprotno pa škodujeta slab natakar ali nepazljiva natakarica tudi najizbornejši obrti, da, pid danih ©kalnostih jo lahko uničita. Že iz tega je jasno razvidna važnost nalog, ki jih imata natakar ali 'natakarica. Od tega trenutka naprej, ko gost prestopi prag etablisementa. pa do trenotka, dokler ne zapusti zopet lokala, morata natakar ali natakarica skrbno paziti na to, da sta na razpolago njegovim naročilom in da jih izvedeta hitro in pravilno. Večina ljudi zahteva v javnih prostorih že po njih nastopu mnogo več od postrežbe, kakor pa pri podobnih odnošajih v njih lastni hiši. Ta splošna navada se mora v p ošteva ti in natakar ali natakarica morata ugoditi včasih tudi pretiranim zahtevam, pri tem pa pred vsem postopati taktno. Natakar ali natakarica ne strežeta posamezniku ali posamezaii rodibini, marveč kakor prodajalec v prodajalni občinstvu. Delata takorekoč na cesti in sta izpostavljena stoteri kritiki, razumni in nerazumni, naklonjeni in nenaklonjeni, pretrpeti morata vsakovrstne posebnosti, da, .celo sitnosti. Pri tem se ne smeta nikdar spozabiti, kar se tiče lepega zadržanja, samo-zatajevanja in potrpljenja. Stoglave-ga gospoda z vedno menjajočimi kapricami imata in ustreči morata vsem sto glavam. Sicer so gostje navadno socijalno nad njima, vendar se pogosto tudi zgodi, da morata streči ljudem, ki jih glede izobrazbe in socijalne pozicije daleč nadkritjujeta, ki pa tem krutejše dado čutiti, da so sedaj oni gospodje. Prenesti morata tudi to z mirno-in z gotovo odanost jo in na noben način ne smeta pokazati svoje jeze. Znati morata molčati pri izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti. Pokorna morata biti in podrejena kakor vojak. Hitra, točna in snažna morata biti, v svoji stroki podkovana, pri tem pa si morata prisvojiti ne samo" pravilno obnašanje, temveč tudi znanje moderno izobraženega človeka in vzgojo ter pravilno nastopanje v družbi svetovnega moža. Vidi se, da niso malenkostne zahteve, ki se jih stavi do natakarskega poklica. Najvažnejša vseli nalog natakarja ali natakarice pa je, da sta v serviranju kar najbolj podkovana. Da moreta to posebno umetnost izvrševati, morata, poleg telesne sposobnosti in spretnosti v splošnem znati tudi praktično različne ročnosti in natančno vpoštevati celo kopico lepo stopnjujočih se družabnih pravil in naukov o dostojnosti. Zato tudi ni mogoče prisvojiti si to umetnost s samo mimo-gredočim učenjem nauka o serviranju. nasprotno je za to potrebno, kakor pri vseh umetnostih, ki se izvajajo, trajne, neprestano za spopolnit-vijo stremeče vaje s tem predmetom* Mi slamo vse! Slike poobličja (Portratbilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. —• Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. 39. raznega zimskega blaga za moške in ženske ooleke. Velika izbira novega kamgarna, koverkota, barhanta, šifona, platna, prešitih odej, namiznih prtov, pletenih jopic itd. Srtffjs pilar, jfeisr Gospoda ulica 5. uste ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg šf. 4 ‘KUPUJE STARO ZLATO SREBRO tudi v glavah (Sarma), najboljše kakovosti, priporoča M. Berdais Maribor. Trg svobode. Gostilničarji! Najlepši postranski zaslužek je posredovanje za nakup žlahtnega Kostanjevega lesa. Oglasite se z dopisnico na tvrdko Ernest Marinc, Celje, Zrinskega ul. 4 Telefon 136. kupite najbolje in najceneje v trgovini usnja V Me rili or II, Vetrinjska 5 Lastna tvornica. Kupujem surove kože in jih sprejemam v delo. Tudi barvam usnjate suknje. Točilno mizo iz mecesnovega lesa, okovano s cinkovo pločevino, prodam po zelo ugodni ceni. Alojzij flekrep, gostilničar MARIBOR, Vetrinjska ulica 4. J3l£S]p©:r>tn.» liišja lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servfjete in razno drugo biago za osebno potrebo kakornogavlce, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah. Na drobno! Na debelo! Podpisana naznanja, da je otvorila v Maribm, Slovenska ulica 12 noro trgovino z dežniki Skušala bo cenjenim odjemalcem postreči v vsakem oz ru in se vljudno priporoča fi. Fasai-Mm Najcenejše pisalne stroje dobite direktno pri strokovnjaku K. lialle, Maribor Slovenska ui. 28. Telefon 24-39. Popravila z garancijo. Nove ure, zlatnina in srebrnina ter zadevna popravila po ceni pri AliičPtii Eccariusu IMor, Slomta trg S. Ivan Vidmar nest lina » kaframa dnevno sveže morske ribe, domača kuhinja, najboljša dalmatinska in štajerska vina. Umeisia zs& godala Vaclav Schramm, Celje Trgovina: Kralja Patra c. 14. Delavnica: Gosposka ulica 19. Specijalist za fina pihala iz pločevine. — Velika zaloga prvovrstnih lesenih pihal in tolkal ter gosh, gitar, tamburic, harmonik itd. — Vse sestavine. Najfinejše strune. Strokov, popravila. Proračuni in informacije brezplačno. Velik ilustrirani cenik brezplačno. Hotelirje! c. (3 S, » (S « BS Kdor je poznavalec finih jestvin in mu je do tega, da se mu postreže za mal denar, temu priporočam prvovrstne Monser vsie izdelke lastne produkcije, kot na primer: koitservSrano gnjat, konservi-rane Ssrettovke, golaž ter paštete vseli vrst. Velika izbira mesnih izdelkov in klobas. Higijenska čistost in pazljiva postrežba. Anton Tavčar, „K?'« n o m o« "S Športniki! Lovci! Vesele božične praznike in srečno Novo leto žeiimo našim gostom, odjemalcem, prijateljem, znancem in tovarišem ter se priporočamo za nadaljuj obisk in nakup. Delniška družba pivovarne „UNION" Ljubljana Franjo Majer manufaktura Maribor, Glavni trg Gostilna Reininger ■* Maribor, Aleksandrova cesta 79 Anton Emeršič restavracija Maribor, Aleksandrova 18 Cvjetan Bartulovič gostilna „Evropa" Salon Hilda damski frizerski salon in manikura Maribor, Aleksandrova 45 Maribor, Aleksandrova 26 Maks Plave gostilna „Pri roži“ Maribor, Koroška cesta 3 Jernej Fiedler mesarija Maribor, Glavni trg Kolodvorska restavracija Tomo Majer Hotel in restavracija ,Zamore' Pavla Jančer Maribor Maribor glavni kolodvor Marija Drčar gostilna „Narodni dom" Mdribor Otmar in Ana Hummel gostilna Terezija Pavlič gostilna „Pri pošti" i Jakob Mulavec urar Anton Paš modna trgovina Maribor, Glavni trg Maribor Maribor, Kralja Petra trg 1 Maribor, Slovenska ul. 4 Gostilna „Pri domovini" Ivan Mahajnc Kavarna „Temeni" Marija Knupleš kavarna in restavracija Julijana Temeni Maribor Maribor, Tatienbachova 5 Maribor, Glavni trg Franc in Marija Leben Pugel & Rossmann - Restavracija „Vinski hram" gostilna „Pri levu" veletrgovina z vinom Marija Drofenik . 'N' Maribor, Vodnikov trg 4 Maribor, Trg svobode 3 Maribor Štev. 12: — 20. XII. 192»._____________________>U(JSTILMCA11SKI LIST*_______________________________________________3(fut II. Ante Zorič „Jadranska klet Jakob Kapitanovič gostilničar gostilna „Prešernova klet Maribor, Vetrinjska ul. 3 Maribor, Gosposka ul 26 Maribor, Mlinska ul 2 Andrej Halbwidl restavracija Maribor, Jurčičem ul Gostilna A. Achtig Maribor, Meljska cesta 9 Hote! in restavracija »Črni orel« Josip Povodnik gostilna Maribor Maribor, Rotovški trg 8 fosip Leyrer mesar Franc S tičk/er kavarna „Centra?1 ■ . ■ : ;sf C'' - Maribor, Gosposka, ulica 21 i ’ 1 -Vi i , ' Maribor, Meljska cesta 22 Gostilna „Staro Melje , Magda Jamnik Delikatesa in zajutrkovdlnica Maribor, Aleksandrova c. 31 Maribor, Meljska cesta 23 Gostilna Tsche/igi Marija Zaklan Tekstitbazar, manufakturna trgovina Ivan Trpin Maribor, Glavni trg 8 Maribor, Vetrinjska ul. - Glavni trg Gostilna A. A. Pristavec Maribor, Meljska cesta 18 Maribor, Vodnikov trg 3 Tomo Ninič gostilna Trgovina z manufakturnim blagom Franjo Lah Maribor Maribor, Koroška cesta Alojz Stumpf juvelir, zlatar in srebrar Maribor, Koroška cesta 8 Gostilna mPri belem zajcu" Ivan Honigmann Maribor, Meljska cesta 10 Anton Linzner trgovina z mešanim blagom Maribor, Meljska cesta 31 Maribor, Meljska cesta 22 Matilda Potočnik gostilna Franc Čelar gostilna „Stara pošta' Maribor, nasproti kolodvora Julij Crippa delikatesa in gostilna Maribor, Slovenska ulica 3 Do/ček & Marini manufaktura Maribor, Gosposka ulica J. M. Dolničar pivovarniška restavracija Maribor ' ' v'-'V'ii V ■ i ■ A.-’ . • ■; : v..:.V: .vi -7 .. , , Ljudevit Vlahovič narodna gostima •i Kavarna „Astoria“ Lojze Strehar ■,V -7,7 7; ■ : 77, :-v.v , Maribor, Aleksandrova 30 Maribor Jakob in Marija Vezjak pletarna in krojaštvo ■ - - • . . •*• ; t,- : i., ''• 4.- vr- V* .V .'f- Maribor, Vetrinjska 77 __________________ Kavarna „BristoK Katica Kotnik — Golob Ivan Kovačič trgovina s steklom in porcelanom . - -■ - ' • ■ ■ ' ■ ■ ' i ne nito"frto««nf Hrti ^ >'1 m« Maribor Maribor, Koroška cesta št. 10 in Slovenska ul. 10 ■ ' f\V Restavracija in turška kavarna »Maribor« Marko Radi Jovič \v-vy Maribor, Grajski trg 1 ' \ j. V, v. ! i ■ Vi ' > v v ivo, * ' l » ) j Franc Grobelšek in sin . „Greno“, mlin za šrotanje — Veletrgovina z moko, deželnimi pridelki in menjalnica vsakovrstnega žita Maribor, Aleksandrova c. 57-57 a. Telefon 2274 Zaloga „Diavital“ Veležganjarna izdelovanje likerjev in sadnih sokov Adalberi (Jusel Maribor I. N. Šoštarič trgovina z modnim in manufak-r turnim blagom Maribor Josip Ki i če k gostilna „ VJilson" Maribor vis-a-vis glavnega kolodvora HoteJ in restavracija „Merari Friedl — Kimeswenger Maribor Josip Krempl trgovina z mešanim blagom dnevno praženje žlahtnih kavimh mešanic U-V.MV' ’ iM \V. , Nikolaj Horvat Zaloga dooGolts In motomifi uozlf ter njifi •estavnifi detoo. Irgolič Frančiška žganjarna i Vsakovrstna gumena ro6a gostilna »Balkan* Maribor, Koroška c. 4 Klari bor, 9favni trg štev,, i7 Maribor, Linhartova 12 VpJ.inv^'i*. ,V>; v.y;. - v. av,v v om U etika kavarna -— restavracija v Patais de *Danse v-'o. 'Konftri . icfartl • JPftt SAaJafltče nst bijete i JTlaribor • '• .ov--' i p Vmt*\r*d* ---• ■■■->- Krave 'Bernfiardov sin \,iV- . v'5 tmeJHet} : Gustav ‘jBernhard , : v ..O1. v'1 v '. ■■ •> ■■■ .' Zotogm »letita In pertefeee £a ijro-3 £n delalf Jata fon in tar ur ban 29-30 : :■ :.. ... [n] Klaribor, SRteksandrova cesta 17 Ivan Sluga ■ veletrgovine s surovinami in •, tovorni prevozi Maribor, Tržaška 5, telefon 2272 .... , .. .. *r7 V: v .• <• Anton Beremič ^ : gostiim »Mesto Trst" Maribor, Tržaška 8 . v-. • - •••.>. * »♦ v-' ■ • • Julij Vernik gostilna .V1 Maribor, Tržaška, c. 1 ,lKVvi Terezija Kegel gostilna Maribor, Taborska 4 I V..." s.1.. >7 lA-V' . ' Ivan Kos gostilna Maribor, Cvetlična ul. 11 C\y.\.\v.x > ;yv v.vw«'. ■»’ \v-.OM.vvy.» v manufaktura . . ’ i' • -■ UJlaribor, Koroška c. '' ".r V' Roza in Adela Armbruster modistinja in šivilja Maribor, Slovenska ul. 1 Zvezna tiskarna *. "v" ■' Celje _ Domenika Zamparutti delikatesa, gostilna in zajutrko-valnica Celje, Aleksandrova ul. Karol Loibner špecerija in delikatesa ,Pri zvoncu' Celje, Kralja Petra c. 17 Anton Robek gostilna »Branibor« Celje, Kralja Petra c. Josip Gorenjak mesar, gostilničar in prekajevalec Celje, Kralja Petra c. 37 Davorin Golob manufakturna trgovina «Pri go!obu» Celje, Narodni dom Sffotet Skoberne Getje Josip Kirbisch gostilna in parna pekarna Celje Matevž Zadravec pekarna Celje, Gosposka ul. 3 cUincenc Sfanič €e(je. Gosposka ut. 25 Drago Cerlini modna in konfekcijska trgovina in industrija kravat Celje, Glavni trg 14 in 17 Josip Merc restavracija »Balkan« Celje SFranc STramscbeg oetetrgotiina z oinom Getje Josip Žumer hotel in gostilna »Zvezda« Celje Josip Zagradišnik gostilna »Na škarpi« Celje, Breg Ana Nate k gostilna »Pri mostu« Celje, Breg Alojzij Drofenik manufakturna in modna trgovina »Pri So/ncu« Celje, Glavni trg i P Roza Zamparutti delikatesa in zajutrkovalnica Celje SfCelena ^Krušič Častnica kavarne „Europai Getje, fKr. SPetra c. 4 SJTibaet in SJfristina 3ius gostitna in kavarna Getje, Gfavni trg flgnac jBebič Gafć fJJlercur Getje ‘Uatentin SJffadin manufakturna in modna oetefrgovina Cetje, Zraven nemške cerkve Franjo Stegu delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Celje, Dečkov trg Karol Zdolšek (prej Čeček) gostilna Celje, Gaberje Anton Reberšak Restavracija „Pii zel. travniku" Celje, Klovn iška ul. 1 Rebeuschegg Franc Hote! in restavracija „Pošta" Celje Gostilničarji, kupujte le pri trpovcili, ki inserirajo v „Gostilničarskem listu" I Brata Šumer \ manufaktura P. Grobelnik gledališki frizer za dame in gospode Karol Florjančič električni predmeti — radio Celje, Glavni trg 8 j Celje, Glavni trg 17 Celje, Cankarjeva ul. 2 Gostilna Sokolski dom A. M. Baldasin tvornica soda vode Alojzija Savodnik gostilna „Pri Angelju“ . Celje, Gaberje Celje, Gaberje | Celje, Prešernova ul. Ana Ferk gostilna „Pri zlati hruški* i Kavarna ,,Orient' Ivan Slavec Hinko Košič restavracija „Vetrinjski dvor" Maribor, Frankopanova ul. 2 Maribor Maribor Anton in Terezija Permozer gostilna in mesarija Celje, Gaberje Marija Janžek vdova gostilna in mesarija Celje, Za kresijo 14 Produktivna zadruga mizarskih mojstrov reg. zad. z omej. zav. Maribor J. R. Zelzer gostilna in hotel „Zlata krona* Kavarna „Jadran" Josip Sernec Maribor, Vetrinjska ul. Maribor . Maks Bračič manufakturna in modna trgovina Maribor Aleksandrova c. 40, Meljska c. 2 Marija Št erb en k gostilna »Slavček« Maribor, Betnavska 39 Francoska linifa mh Cie. Gie. Transatfantigue Vsem, ki so že odpotovali in ki nameravajo potovati v Ameriko, želi srečno in vesefo Tlovo fefo 1930 zastopnik M KRSKER, UUBUAiiA, Kolotaska ulica 35 Sir, salama, pristne Kranjske Klobase, slanino papricirano in prekajeno, razne Kons. ribe, žganje in likerji "eie p[i ANTON F A Z A R 1 N C, CELJE Božična in novoidna darila k< t specijalne vrste vseh bombonov in čokolade. Sladkorni in čokoladni okraski in obeski za božično drevo. R. Debenjak, Celje, Prešernova ul. 8. Veit Ra Izbira. I^ajceraeJ&e. Primerna božična darila! Trgovina pisalnih strojev JOSIP PUKL, CELJE, Vodnikova ul. 9 Vam nudi prvovrstne pisalne stroje, nove in rabljene od Din 1000'— naprej z garancijo. — Popravila hitro in eksaktno — tudi gramofonov. ss ssusc® Svetovnoznana LUBAS-HARMONIKA nudi vsem gostilničarjem lep muzikalni inštrument, priletno zabavo za goste, gostilničarju pa trajno in vsem naporom dorastlo harmoniko. Storite nekaj za- sebe in za svoje goste. Harmonika je naš narodni inštrument. S. PERIC, Maribor taSacta 34* ttddaja tudi na obroke. Cenjenemu občinstvu naznanjam, dafsem otvoril atelje za fino moško perilo ter sprejemam naročila v svoji trgovini ^ M sa, s? i o -x*t Gosposka ulica štev. 24 kjer imam na izbiro veliko zalogo cefirjev, popelinov in svile. Se priporoča # v 1. Babic. Velika izbira! Nizke cene! FR. KRICK, CELJE ALEKSANDROVA ULICA 1 Slavnemu občinstvu Mariboru in okolice naznanjam, da sem otvoril 14. decembra S9%9 „DVORANO ZA DAME IN GOSPODE - PIRC" poleg Aleksandrove ceste v CVETLIČNI ULICI Postrežba je prvovrstna ter se priporoča za obilen obisk Brivski salon Pi-c, Grego-člćeva u*iCa II in „Dvorana *a damo in gospode" — Paro Radtvoj, Maribor, Cvetlična uiioa. Predno kupite za zimo pletenine, prepričajte se o dobrem blagu = strolne pletilnice 0. PDHBfflČlt, CELJE. Gospsha ulica i Specijaliteta; damske obleke po meri v poljubnih barvah in svileni šali. Papirnate servijete Zlata Brišnik, iiribor, Sioiu^a ulica II. Gostilničarji, priporočajte ob vsaki priliki tvrdke, ki inserirajo v našem listu. nudi potovarniških cenah tvrdka A. Zorko Maribor, Aleksandrova 14 fiajpripravnejše darilo k Afliklavžu in Božiču. Šampanjec ..Bouvier' Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rdservde (rdeča glavica). fClefarstv«: Gornfa fjadgoisa. Zastopstvo za Slovenijo: Karel favaš, Ljubljana. Orfcjžnalina VIN v sfteIc.lexiIc;QLii tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTER BOUVIER - - * « Gornja Radgona Cenik gratis in franko. Preplačajte se o izborni kakovosti V IS® H tvrdke P. MatM S Comp., Celje KBeti: PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Bsr*«a>: SLOMŠKOV TRG ŠT. 4 (pri farni cerkvi) hlastno ^»Ksšjoniraaa posrtMalaka za. in j>r»odl£ijo posestev, hiš, vil, gostiln, trgovin, vinogradov, gozdov, stavbnih parcel itd. T«OHA Maribor, Aleksandrova cesta IS II. xaLa.dLstx*opj e Slo-srerrash:©, uilicai. J2) Malinov sok Likar Konjak r. x LtiKas, Cg|e Hum Žganje «» Ifelstrgovina z vinom Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo steklenic tažnito sinskiii tel skledic vitim za pira vso porcelosasto posodo isdiino orodje Iz aipaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka M. RAUCH, CELJE pkeSernova ulica St. « Buefeni is plsiz iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master’s Voicc** m «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zeio ugodnih obrokih pri Boi« 2 Meuši, Celje »n v©le4*»giQwina s ps piv»iem* pisalnimi in risalnimi predmeti. ZIMNICE otomane, vložki, divani, salonske garniture, žima, afrik, perje in vse predelave v in izven hiše v tapetarski trgovini j. IM, Maribor, Gospsfr alka 36. Berndorf Jedilno in namizno orodje Skladišče Berndorf Maribor Najmodernejše vseh prvovrstnih znamk, kot n. pr.: »Borsolino«, »Habig«, »ita«, »Pichler« itd. kakor tudi največja izbira zimskih file - čevljev Vsa popravila v hiši in po ceni. Ivan Bregar, Maribor Oosjposl^ja ulicaa, št.©’«'. XQ RTELJE „ VRLEflCIEfiflE" Prva specijalna trgovina za moderno perilo in fina ročna dela. — Prevzame vso nevestino opremo v izgotovitev po nainižjih cenah. Lastnica: JUSTINA KERN Maribor, Gosposka ni. 34 Pojsor gr®sfiIx!lc;£&FjII IVAN NARAKS LOŽNICA PRI ŽALCU najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zajamčeno s prist-cracm r-ladkerjem viksishano, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. POSTREŽBA TOČNA! CENE SOLIDNE! Francoska linija = Frerah One. Cie« Ele*. Transatiantisine« Za sever®?© Amerika in Kamado največji in najlepši brzo-parniki. — H®vre—F#ewj»York s»mo 5'/2 dni črez morje. ^ Jssžisc* AmerSkOj Argeotivišjop Okit'ejf IJr'«fi||uay vsak teden iz llawr®5 Bordteasju: in R^arsiiijes Cie. Chargeurs-ieunis, Sud-Mlantiguejransports Harifimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Krakar, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. Ugodni plačilni pogoji. Osrednja štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. w NlilHiBSIEUj ffieijska cesta 10 nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Ijutomerčana, Haložana in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. Ogledala so najboljša dekoracija lokala Vsaka soba in kopalnica mora imeti dobra ogledala in brušene steklenerplcšče Vse vrste in izvedbe izvršuje najboljše Spedrum d. d. tvornicE oglEdal in Mnegn stebla Zagreb Osijek Semcborska cesta 11 Desatičina ulica 39 LJUBLJANA Celovška cesta 81, telefon 2343. fije si bodemo naba- jo vili dobro ■■ zimsko blago / V Mariboru v manufakturni trgovini Franjo Majer na Glavnem trgu štev. 9 Tam dobite res dobro češko blago po ♦ svoji k »vojimi Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoii k ovčjimi namizno in sortirano vino iz vseli vrinogp^aadinili brcaj eir x»x»i Franj® Čajnic® veletrgovina z vissosn v SLOVE9SJGRADCU« Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo. Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst. Viško črno dalmatinsko vino za zdravila. Zajamčena solidna in -tečna postrežba. — Ceniki na razpolago. — Zelo ugodni pSačilmi pogoji. zelo zmernih cenah. Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilnillar]e in zasebnike ima po zelo oizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. Oglašujte! Zahvala. Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru najlepše za znatno pripadajočo podporo iz vseh treh oddelkov, po mojem, prerano ter nepričakovano umrlem soprogu g. Franc Balonu gostilničarju in posestniku v Pobrežju in priporočam to neprecenljivo človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop, če še ni njega član. Maribor, Pobrežje, Bizeljsko, dne 11. decembra 1929. Josipina Balon. Moški, ženske, stari, mladi! Vam vsem je pripravila naša znana pletarna za to zimo veliko izbiro toplih pletenih jopic, telovnikov, puloverjev, oblek, kostumov, kril,, robcev. Šalov, čepic, dokolenic, rokavic, nogavic itd. Vse iz čiste volne in tako po ceni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno te reči kupite, si oglejte to veliko zalogro v pletarni hi. VSZJAK MARIBOR, Vetrinjska ulica 17 BfiilHgii PlBHIHl IH KLBVIini, MBHIBUI Lep glas in nizke cene. — Popravila in uglaševanje izvršujejo izvrstni strokovni delavci — Najdalekosežnejše jamstvo. Mannborg- harmoniji. PapiFiižtB sBFBijtte Mere za sode Držala za časopisi PiatnJkove igralne karte Piket(marjaš), Tarok, Whist (Jol!y in italijanske, domino ter šah igre, kakor tudi elastične pločice in pisala (Specksteine) za kavarne ima stalno v zalogi galanterijska trejo vina Kmar 8 Mislcj, Celje SBrpgntinB Toaletni papip „Sacd" Konfeti Delniika pivovimi) >mm < UnUtanajLaško^nMarl^or priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Herlcutes'% „Porter** in „ISodcM vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštoonniBrn Delniška pivovarna »Union«, Ljubljana,La^hginfflariliop. _ Vsi v Celju Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina.