Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Velja: ia celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mirau. Leto I. V Celovcu 25. marca 1882. Št. 6. Di*. Vošnjakov govor zastran ljudskih šol na Koroškem. Mi koroški Slovenci smo dobra tretjina prebivalcev cele dežele, pa med našimi državnimi poslanci nimamo nobenega, da bi se za nas potegoval in nas zastopal. Dne 2. marca je od štajerskih Slovencev voljeni poslanec, g. dr. Vošnjak, v državnem zboru povzdignil svoj glas in govoril za nas zapuščene Slovence na Koroškem. Iz tega dolgega in temeljitega govora bode „Mir“ posnel to, kar koroške Slovence zadeva. Gospod dr. Vošnjak je rekel : V 186. seji sem na svitlega naučnega ministra stavil interpelacijo ali vprašanje, in jaz prevzamem odgovornost, da je vse res, kar v tistej interpelaciji stoji. Zahvalim se tistim gospodom, ki so bili tako prijazni, da so podpisali interpelacijo; iz mojih rczjesnil pa se bodo prepričali, da so podpisali le polno resnico in pravico. Kmalo potem, ko se je razvedelo, kar stoji v mojej interpelaciji, imeli so župani celovške okolice pri okrajnem glavarstvu nek shod zavoljo vojaške nabire dne 11. svečana. Te župane so pri tej priliki pregovorili, da so v gostilnici „steirische Weinhalle“ podpisali neko izjavo, v kterej protestirajo proti moji interpelaciji. (Čujte ! na desni.) G tem shodu je znamenito povedati, daje bil pričujoč tudi okrajni glavar, da se je toraj to P°dpisavanje godilo pod njegovim pokroviteljstvom 1D uplivom. Gospoda moja ! ako vam je znano, kak strah XIna slovensko ljudstvo pred uradniki, potem se vam ne bo čudno zdelo, da so župani tisto izjavo P°dpisali, že iz spoštovanja pred okrajnim glavarjem, ker so mislili, da so toliko ko primorani, to reč podpisati. Čudno pa je sploh tudi po drugih deželah, da c. kr. uradniki ne podpirajo namenov sedajne vlade, in da se v vseh mešanih deželah ustavljajo narodni ravnopravnosti. Verja-da bi bilo za nektere uradnike sitno in težavno, ko bi morali v slovenskem jeziku uradovati. Pa gospodje uradniki naj bi premislili, da so oni zavoljo ljudstva tukaj in da morajo govoriti m pisati v jeziku naroda, kateri jih plačuje. (Poslanec Hevera : Tako je !) Tisti župani toraj so podpisali neko izjavo, i se mi je tiskana doposlala, in ki je izšla v ce-ovskem Časniku „Freie Stimmen“. Ta izjava s usa to, kar sem jaz trdil v treh točkah ovreči. ria] p rej se trdi, da ni res, kar sem jaz rekel, a občme želijo le, da se nemščina v šoli uči, da se pa mora glavni poduk dajati v maternem jeziku, ter pravi, da so se vse občine 1. 1867 izrekle za to, naj bi bil učni jezik po vseh šolah nemški. Jaz sem se o tej stvari podučil in vam zamorem to-le poročati. Če se ljudje še spominjajo na to, kar se je v letih 1867 in 1868 zgodilo, rekli so mi tako, da oni niso hoteli, da bi bil ves poduk nemšk, ampak le, da bi~s« zraven drugih predmetov tudi nemški jezik poduc]pval, kar se mi dozdeva prav pametno. Da bi bil pa ves poduk nemšk, na to občin èr-tóa čas niso mislile. Da je moja misel prava/ dokazal bom iz pismin, ki jih bom visoki z bordici prebral. Ko je namreč deželni šolski sovet koroški določil, da ima biti nemščina učni jezik v vseh koroško-slovenskih občinah, zbralo se je starešinstvo slovenske občine v Svečah dne 24. oktobra 1869 in sklenilo protest proti tej naredbi. Iz tega hočem prebrati nektere znamenite stavke, ki osvit-Ijujejo šolske razmere na Koroškem (bere) : „Iz odloka deželnega šolskega soveta od 1. oktobra 1869 razvidimo, da se ne namerava samo, da bi se naša mladina nemško naučila, ampak da se ima nemščina celò kot učni jezik upeljati, in pri tem se dež. šolski sovet sklicuje na želje več drugih občin. Kdor hoče imeti nemščino kot učni jezik, naj jo ima ; mi se pa potem ne bomo ravnali, ker vemo iz lastne skušnje, na kak način se take prošnje izvabijo in izdelajo. (Čujte! na desni.) Iz te izjave se pač vidi, kako se take prošnje za nemške šole ljudem v podpis usiljujejo. Svečani pa pravijo naprej : „Mi uvidimo potrebo nemškega jezika; mi pa trdimo, da je tudi slovenski jezik potreben. Če je pa za Slovence koristno, da se nemško naučijo, potem je koristno tudi za Nemce, da se slovensko naučijo, in po istej logiki ali meri morala bi se slovenščina upeljati kot učni predmet na nemških šolah. Nemcem bi bilo znanje slovenščine že za to potrebno, ker radi pridejo kot uradniki v naše kraje, pa ne znajo našega jezika, med tem ko slovenski uradniki vsi nemško znajo. Mi ljubimo svoje otroke in skrbimo za njih pri-hodnjost. Ako bomo videli, da bi vtegnilo kteremu znanje nemščine koristiti, bomo za to skrbeli, da se bo tega jezika naučil, pa ne v ljudski šoli, kjer se s tem le dragi čas trati in ubija, ampak poslali bomo take otroke na nemško stran v službo, kjer se bodo bolje nemško naučili in se ob enem naučili, med tujimi ljudmi živeti, in bodo videli, kako se drugod gospodari. Iz teh uzrokov želimo, da je v naši šoli slovenščina učni jezik, in se sklicujemo na državno šolsko postavo, ki pravi, da je namen ljudske šole, učiti otroke misliti; misliti pa zamorejo otroci le v maternem, njim razumljivem jeziku. Mi smo priprosti kmetje in ne moremo razumeti, zakaj se nam hoče v šolo tuj jezik usiliti. To odbijamo kot napad na naše družbinske pravice. To zahtevamo ne iz sovraštva do nemškega jezika, ampak iz skrbnosti za svoje otroke. “ Pa ne samo ta, tudi druge občine so prosile za slovenski učni jezik v šolah. Za to je Št. Jakobska občina v rožni dolini že večkrat prosila. Tako tudi občina Kazaze pri Pliberku in občina Jezero. Tedaj ni res, da so vse občine prosile za nemški učni jezik. (Dalje pride.) Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovške okolice. (Protest naših županov.) 23 županov, en občinski svetovalec g. Leitgeb, kterega so med potjo grede vjeli in en občinski tajnik g. Nagele, kterega pa Borovljanci za županovega namestnika ne poznajo, so podpisali znani protest proti g. dr. Vošnjaku. Kdor pa razmere Celovške okolice pozna, ne bode se temu čudil. V vsakej teh občin stanuje kak graj-ščak, fabrikant ali velik posestnik, ki se je iz tujih krajev med Slovence Celovške okolice naselil in sedaj povsod veliki zvonec nosi. Na Žih-poljab, v Kotmarivesi, Hodišah in Vetrinji sta dr. Husa in družina Moro, prvi je sicer že umrl, pa vsejano njegovo seme zori in sad donaša. V Porečah in na Deholici delata inženir Miiller, dr. Vogel in drugi tujci. V Krivej Vrbi imajo graj-ščino in fabriko gg. Rainer-ji, ki so znani nasprotniki Slovencev. V Dhovšah in Anabicbl-u je več grajščakov, ki nobeden ne zna slovensko. V Otmanjab in Timenci je bil posestnik Grantscbnig in Stokert, izmed kterih je posebno zadnji tak prenapet Nemčur bil, da v slovenskej šoli v Šmartnem še učenika ni hotel imeti, ki bi bil slovensko znal. Okoli Pokrč, Grab stanja, Žrelca, Podkrnosa, Št. Petra pa je vse nasejano grajščakov, posestnikov, krčmarjev, občinskih pisarjev, ki le na nemško plat bijejo. Slovenci — pohlevne in mirne duše — pa le vse prenašajo, tako gospodo v svoje občinske in šolske zastope volijo in jim vajeti svojih zadev v roke dajejo. Pa še več ! Bo kakih 10 let, kar je v šolskem sovetu Celovškega okraja sedel kot svetovalec nek gosp. uradnik, ki je vse šole te okolice kakor šolski inšpektor ali nadzornik pogostoma obiskoval in povsod na vso sapo na to tiščal, da naj šolski soveti prosijo za nemške šole in nemški učni jezik. In žalibog, da so slovenski možje bili take svojemu narodu izneverjene šalobarde, in se vsedli na te nemčurske limance. — To je ključ, ki nam odpre vrata do resnice, in kaže, odkod ta nem-škutarija pri gg. županih Celovške okolice : Prosto ljudstvo je slovensko in hoče ostati slovensko. Iz Kanalske doline. (Svet se suče; nabira; vigred.) Pač pravo je zadel gospod, ki je iz spodnje Koroške v št. 5 pisal: „da je marsi-kteri učitelj le posilama svoj plajšč obračal na nemško plat.“ Marsikteri učitelj je čutil, da nem-čurenje v slovenskih šolah ne rodi dobrega sadu, da se le zlati čas trati in ljubi mladini priložnost in pot do prave omike jemlje. Zdihoval je ubogi trpin učitelj, — pa kaj hočeš, moral je jezik za zobmi držati. Pa svet se suče, in marsikteri prisiljen germanizator se bode otresel more, ktera ga je tlačila. Tudi v Kanalskej dolini je učiteljev, ki veseli pozdravljajo znamenja, ki kažejo, da bode prisiljene nemčurije vsaj enkrat konec in da postanejo naše ljudske šole narodne : za Nemce nemške, za Slovence slovenske. — Pred nekterimi dnevi smo imeli sneg, ki pa je naglo skopnel. Vreme je lepo in toplo, doma nabiramo solato, pa tudi na planini že precej zeleni in več sort cvetlic že cveti; v peč nihče več ne kuri in ljudje hodijo bosi in v rokavih kot po letu. Ali ne bode za seno trda, ako nam o pravem času Bog ne da pohlevnega dežja? — Kakor povsod smo imeli tudi pri nas vojaško nabiro ali rekrutirengo. Naši fantje so zraščeni kot jelke in pravi korenjaki, vsi pripravni za vojake. V Ukvab so iz ene same hiše ostali štiri ; v Žabnicab je ostal tudi oženjen mož in oče trojih otrok. Pri tej hiši se je še druga nesreča zgodila: Mater tega moža vojaka so zjutraj mrtvo v postelji našli. Iz spodnjega Roža. (Nabira; šolske zadeve; Selani pozor!) 2. marca je bila nabira za vojake napovedana. Nekteri gospodje so pa po Borovskej okolici že nekaj dni prej nabiro napravili, ne sicer za vojake, temveč nabirali so podpise za protest proti poslovenjevanji ljudskih šol. V Medborovnici in po Trati lazita dva človeka, ki lovita kaline ali gimpeljne na svoje nemčurske limance. Eden med njima je že staknil, da se dalje ni upal. Tako je prav, Slovenci ; pokažite takim sleparjem luknjo, ktere zidar ni zadelal. Pri vojaški nabiri je vse srečno šlo, iz Svečan je ostal fant iz družine, ki ima že tri sinove pri vojakih, ta je toraj štrti! Oče teh sinov pa je kraljev, da ni za nobeno kmečko delo. — Resnica je, kar je „Miru povedal, da v Borovljah stara slovenska garda še živi, pa se je žalibog močno skrčila. Nekaj jih je pomrlo, nekaj jih je nemška glorija zmotila, le nekteri stojijo moško in trdno kakor skale. Bog daj, da bi število teh rodoljubnih korenjakov narastlo ! — Skoraj ni ga kraja, kjer bi se ponemčevanje tako košato šopirilo, kakor v Borovljah. Šola je tako popolnoma nemška, da trdo slovenskih staršev otroci že prvi den, ko še koj šolo nastopijo, morajo že začeti poskušati nemščino tolči. V dveh ali treh letih je ubogi otrok že postal znana tiča papiga, ki izgovarja nekaj nemških besed. Nihče ne vpraša, ali je. tako ravnanje roditeljem na žalost ali na smeh, gotovo le na posmeh. Med Borovskimi „purgarji“ ne menjka takih, ki mislijo, da mora otrok namesto 6 resnic le nemško znati, ako hoče zveličan biti. Torej si taki najemejo nemško varučko ali pestovnjo za svoje otroke in še celo dragim poslom prepovedujejo, med seboj slovensko govoriti, tako da se človek boji stopiti v kako krčmo ali štacuno, ker se tu sliši taka kolobacija, da si človek misli, da ga je veter zanesel v Ričatmeksiko. — Iz tega nemčurskega gnjezda se pa nemškutarija širi na vse strani, in še celo v gorate Sele ; slišal sem namreč praviti, da se tudi Selanom nemškutarija približuje, čeravno dosihmal od kaj tacega še ni bilo ne sluha ne duha. Tam ima menda nekdo že tako rekoč niti napeljane, da se je bati, da pri bližnji občinski volitvi dobijo župana, ki si bode v syojej domišljavosti ves prevzet od nemške slave. ji.®eliar,i imejte pozor in ne zabite, da vas je lodila slovenska mati in da je za večino med ^ami nemščina čisto nerazumljiva beseda, nova m ptuja roba. Iz Velikovške okolice. (Kontrobandska 10 b a) se pošilja od občine do občine. Nekdo — -t>°g ve kdo, prej ko ne, kak poturčenec! — je napisal neko izjavo zoper dr. Vošnjakovo interpelacijo, ki jo je stavil za nas Slovence, namreč: da. bi nam Slovencem dali take šole, da bi se najpred slovenski otroci po slovensko učili brati, pisati in rajtati in potem, ko to že znajo, naj se ^u7.1. ravno to učijo po nemško. Nasprotniki pa le vidijo, naj naši otroci hodijo osem let v šolo in naj se podučujejo le v nemškem jeziku, „win- . se ja doma naučijo. Ta pisarija je v Gre-ninji izfrknila in zdaj bodi od občine do občine nra.dno in poštnine prosto! Menda bi ne-kteri gg. župani tudi radi dobili pohvalno pismo, kakor so ga dobili od državnega poslanca g. Lax -i etra tisti gg. župani Celovške okolice, ki so pivi podpisali tako izjavo proti dr. Vošnjakovi interpelaciji. Gosp. Lax pa šteje k tistej stranki, ktero so presvitli cesar imenovali „fakcijozno opo-sicijo“, to je taka stranka, ktera rije zoper državo in cesarsko hišo, ne gleda na to, kar je državi in ljudstvu, temuč le samo njej za prid in korist, — Lax šteje stranki, ki sedanje minister-stvo grofa Taaffe na vso silo napada, overa in pod-kopuje; to pa je ministerstvo, ktero za kmečki stan dela, se poganja in se trudi, kakor dozdaj še nobeno. Slovenci ! kdor tej stranki zaljubo kaj podpisuje ali dela, ta divja zoper svojo lastno kri in meso, pomaga kopati jamo, v ktero misli „otici-Jozna^oposicija“ kmečki stan prekucniti in pokopati, Zatorej Slovenci glejte na to kontrobantarijo! , ,. k Podjunske doline. (Razne reči.) Rad bi j Jaz kaj storil za napredek slovenstva, pa za ibog to meni ni mogoče. Prvič zato ne, ker sem .učen, da bi mi bilo mogoče s peresom pomagati in tako druge učiti, (ker jaz sem komaj e leti šolo obiskoval, potem pa tudi nisem imel ene priložnosti dalej izobraževati se), in drugič enarji pomagati pa tudi ne morem, ker sem j jjdog in tako ne morem nič drugega storiti, a oi to,. da včasi komu kako malo reč raztol-aeim ali komu slovenščino priporočam in ga k emu napeljujem. (Hvala vsakemu, ki stori, kar I emore. Vredn.) — V Doberlivesi je to novega, pa 8 Pa sti a5 u . — Vozari ah ognji se na Koroškem vredno0, Zat0rej je Prav in T.se hv?le straža i 86 PaPravljaje požarne ah gasilne cevi, loUre^UPD^ej° gaS’lna 0!'odja : biizgalnice, ltd-. varovati se je, da prvaki tacih i: „ ne. vjamejo na politične in nemškutarske p. • i,ln J11 P° svojih shodih, kterim pravijo in zapra;yanjaa!!dÌ0ekP0;nOfieV?ja' ^jančevanja r.x. iNekaj veselega Vam moram naznaniti sicer ne iz Doberlevesi, ampak iz so- sedne Sinčavesi. Na tej vesi ima poštar na svojej pečati zraven nemškega imena „Kuhns-dorf“ pristavljeno tudi slovensko: Sinčaves. Dobro! tako je prav ; to bi lehko storili vsi slovenski poštarji, župani, šolski predstojniki, župni uradi itd. Od Fare pri Prevaljah. (Gosp. Černič, f) Še pustno nedeljo so farmani svojega ljubljenega dušnega pastirja tako čvrstega videli in pri branji postnega reda iz njih ust slišali genljivo prošnjo : Ljubi farmani, držimo se tudi zanaprej starega reda, kakor naši krščanski predniki! — Na pepelnično sredo večer ob ednajstih pokličejo na-gloma č. g. domačega kaplana, da jih previdijo s sv. zakramenti za umirajoče. Presrčno so prosili usmiljenega Boga, naj jih pusti še vsaj tako dolgo živeti, da prejmejo zadnjo popotnico. In Bog je uslišal to srčno prošnjo svojega zvestega služabnika. Po sprejetih sv. zakramentih in apo-stoljskem blagoslovu so pregovorili samo še dvakrat : prvič so milo prosili „molite, oh le molite zame!“ in potem so še rekli: „nobenega nagovora pri grobu, samo moliti, moliti !“ Mirno so zaspali v gospodu; srčni krč je končal njih delavno in blagonosno življenje. — Farmani in okoličani so le kar vreli kropit blagega dušnega pastirja, da še enkrat vidijo njih mili obraz in pomolijo za njih, ki so tolikokrat in tako goreče molili in sv. mašo opravljali za svoje ovčice. — Pogreb v soboto 25. svečana dopoldne bil je ve-likansk in veličasten. Od blizu in daleč je prišla ogromna množica ljudstva, da še ob največih shodih na Telovo ali na god vnebovzetja Device Marije ni bilo toliko ljudi videti na fari. Vrli Klobasniški farmani so prišli s svojim č. g. župnikom daljno pot, spremit svojega nekdajnega župnika na poslednjem sprevodu. — Sprevoda, kterega so vodili preč. g. dekan Pliberški, Val. Bergman, vdeležilo seje še drugih 25 duhovnov, ki so prišli celò iz Celovca, Doberlevesi, Velikovca, Laboda, Libelič itd., svojemu duhovnemu tovaršu skazat zadnjo čast. Kako dolga je bila vrsta ! Naprej za sv. križem vsa šolska mladina s svojimi učitelji, za temi obe gasilni društvi prevalska in guštajnska, vsaka z svojo godbo, rudarji v praznični opravi, fužinski delavci in uradniki, občinski sovet, — rajni so bili namreč tudi častni občan prevalske občine, — potem mnogo uradnikov in gospodov iz bližnjega Pliberka itd., za temi duhovniki genljivo prepevajo žalostinko „usmili se me, o Bog!“ Potem so nosili farski kmetje v prelepej z mnogimi krasnimi venci obsutej trugi svojega župnika, in zadej je šla dolga vrsta žalujočih ljudi. Po končanem cerkvenem opravilu smo spremili rajnega na farno pokopališče. Kakor so rajni želeli, ni se pri grobu nič govorilo o njih delovanju in zaslugah ; pač pa so bile vroče molitve, svitle solze in britka žalost vsakega najlepši dokaz, kako spoštovani in ljubljeni da so bili rajni gosp. župnik. Naj v miru počivajo! — Škoda, da se ni zapela kaka slovenska nagrobnica ; saj slovenskih pevcev ni menjkalo. Iz spodnje Žile. (O šoli nekaj.) Prosim, blagovolite sprejeti tudi od težke kmečke roke pisan dopis. V naših novih velikih in dragih šolah se slovenskim otrokom vsiljuje nemščina tako, kakor ticam papigam, ki tudi ne razumejo, kaj govorijo. Ko bi se otroci v začetku v materinem jeziku bolje podučevali in potem Se le na tuji nemški jezik prevajali, stavim kaj, da bi se v šestih letih več naučili, kakor sedaj v osmih letih. — Prav imajo Št. Jakobčani v Rožnej dolini, da tirjajo svoje pravice; želeti ie, da bi enako tir-jali tudi vsi koroški slovenski domoljubi, zlasti pa šolski svetovalci. — Tisti otroci, ki bi imeli nedeljsko šolo obiskovati, počenjajo ravno ob nedeljah tako neredne napačnosti in nezaslišane nepoštenosti in to dostikrat vpričo malih, da bi že zarad tega bil dosti velik vzrok, nedeljsko šolo zopet vpeljati. Tako bi se vsaj še večemu pohujšanju zabranilo. — Vsem je tudi znano, kolika nadležnost da je za ves kmečki stan to, da morajo 13 in 14 letni otroci namesto nedeljske še vsakdajno šolo obiskovati. Iz Slov. Bleiberga. (Šolske in občinske zadeve.) Slišimo, daje naš Mat. O griz, predstojnik krajnega šolskega soveta, bil v Celovcu in tožil pri gosp. okrajnemu glavarju, da mora zavoljo osemletne šole veliko sitnost in grenkost prestajati. Da morajo nekteri starisi zavoljo tega, da otroci večkrat šolo zamujajo, plačevati ali sedeti: to vse gre na njegovo ramo. Zatorej je po celej občini navstal velik hrup in huda nevolja, ko se je raznesel glas, da je naš župan, gospod Merlin pod Ljubelom podpisal tisti protest, ki so ga skovali ponemčeni župani celovške okrajne glavarije. Vse bara: Kdo mu je dal oblast, kaj tacega storiti? To ni res, da mi hočemo nemški učni jezik v šoli ; ni res, da mi hočemo osemletno šolo. Kako more torej naš župan kaj tacega podpisovati ? Mi Slovenci hočemo slovensko šestletno šolo; in potem, ko znajo naši otroci že dobro materni jezik, tudi nemški ; dve leti pa nedeljsko šolo. V kterej seji se je to sklenilo? Kam pridemo, če smejo sami župani sklepati in podpisovati, kar jim ljubo. Že nekaj let sem smo omilo-vali, da smo se pridružili Podljubeljskej občini, ker imamo zdaj veliko več plačil, potov in sitnost, kakor prej, ko smo svojo samostojno občino imeli. Zdaj pa, ko nam je gosp. Merlin to storil, je pa vse po konci in bomo spet vse strune napeli, da dobimo svojo občino za Bleiberg in Ljubelj. Slišimo, da so tudi Kaplovčani vsi razkačeni zavoljo tega podpisa in mislijo se ločiti in osnovati svojo posebno občino. Iz Št. Jakopa V Rožu. (Naša in Celovška posojilnica; novi naš učitelj; kosmata laž.) Dokazal sem unokrat, kako dobro in uspešno naša posojilnica dela in kako trdno stoji. Celovška pa je prišla na kant in likvidira. Celovško imajo v rokah liberalni prvaki v Celovci in v Celovški okolici, — našo pa prosti kmetje; kdo zna bolje gospodariti? Liberalci trdijo, daje Celovška propadla zavoljo visokih davščin in pia čil ; pa smuk črez vrh : saj ima naša ravno tisto butaro, zakaj da pa naša cveti in trdno stoji ? Naša za Slovence vse slovensko obravnuje in spi-suje, — Celovška pa tudi za Slovence le nemščino štuli. — Dobili bomo novega gospoda učitelja in sicer, kakor glas gre, prav spretnega učitelja in poštenega narodnjaka. Hvala Bogu, da smo se znebili učitelja, ki ni znal besedice slovenske, pa znal je v Rožece slovenski naš jezik zasramovati in ž njim burke vganjati. Šel je na Nemce, ka- mur sliši. Pa prišel je v našo okolico nov učitelj, rojen Slovenec, ki menda misli odšlega Nemca nadomestovati in naš jezik ne v Rožece, temuč tam v Vrbi v družbi nasprotnikov naših na sramoto postavljati. Ko bi mi Slovenci hoteli po tem, kakor nemški kmetje po nekterih krajih svoj jezik govorijo, nemški jezik grditi in zasmehovati, gotovo bi tudi mi to lehko počenjali, pa nočemo, ker hočemo s sosedi v ljubezni in miru živeti. — Tudi k nam je priletel Morov govor, s kterim je gosp. dr. Vošnjaka spodbijal, ki je za nas Slovence tako resnično in možko govoril. Dokazal in spodbil gosp. Moro ni ničesar, samo otrobe je vezal in prazno slamo mlatil. Tudi pi-av kosmato laž je državnemu zboru otvezal. Kvantal je namreč: da je gosp. dr. Vošnjak bil pri nas v Šent Jakobu. Ja! gosp. Moro! Alije dr. Vošnjak duh, da ga nikdo pri nas ni čutil ali vidil ? Sami ste se vjeli, žlahtni gospod ! in ni lepo, da tako kosmato lažete. Čudimo se tukaj, da se zdaj tako vneto za Slovence potegujete. Vemo, da je Vaša družina že več ko sto let med Slovenci, in da ste s slovenskimi rokami in glavami prišli do slave in bogastva. Pa čudo, čudo, da se v sto letih niste še naučili nobene slovenske besedice. Vaša skrb in ljubezen do nas je piškava in najbolje je, da o slovenskem jeziku in o slovenskih zadevah ne črhnete besede: Smešno je, če slepec o barvah modruje! Na Krasu. Naročnikov k družbi sv. Mohorja nisem mogel letos več nabrati, kakor kaže izpisek ; vse toži in tarnja zaradi pomanjkanja denarja, in pri nas na Krasu je že beračija in glad, pa nekaj tudi zanikernost in zanemarnost doma. Gesla ali besed: „Pomagaj si sam, in tudi Bog ti bode pomagal“, tu ne poznajo. Vso zimo okoli ognjišč sede moški in duhan še bolj žvečijo in čikajo, kakor pušijo, bljevaje grdobo v ogenj ; ženske pa zraven njih čepe in jezike brusijo. Po zimi tudi, dokler kaj imajo, dobro žive, spomladi pa, ko se delo prične, začno tudi oni stradati ali pa k „butegarjemu hodijo po ^fermentina" na brado, da jim potem ti ^fermentinovi bogovia to je : ti žitni trgovci na jesen posestva prodajajo. Izgledje tega so žalostni ; ljudje pa se vendar ne zbrihtajo. Na „patrocinihu ali somnjih pa mora biti turški boben, godba in ples, ako bi imeli solde iz tal izkopati. To pač Kraševce tukaj jako razjeda in spodkopava. Bog daj, da bi to spoznali in se na bolje obrnili ! Iz Dunaja, 15. marca. Gosp. državni poslanec Dr. Jože Vošnjak nam piše: Kar nFreie Stim-men“ o meni in Moro-tu pišejo, je vse krivo zasukano, zlasti da sem s tem rešil v Celovci dane besede, to ni res. Stvar je bila takole : Ko se je sprejel konec debate o učnem ministerstvu, smo bili še vpisani jaz, Moro in Čeh Widenberg, ter imeli voliti generalnega govornika. Moro pride k meni in reče, „da bo mene volil, če se jaz v svojem govoru ne dotikam Koroškeu, na kar mu jaz odvrnem, „da ravno o koroških razmerah mislim temeljito govoriti.a O n : nda bi jaz vsaj Korošce na miru pustil !“ „Krivice so prehude, sem djal, ne morem molčati.14 Widersperg je dal meni glas in govoril sem. Drugi dan po Moro-tovem govoru, kterega sem blizo koroških poslancev sedeč poslušal, začnem z Otičem, s ka- terim sva precej dobro znana, se pogovarjati in pri tem me obstopijo vsi koroški poslanci Goes, Wran, Lax in pride tudi Moro. Djal sem Morotu, „da ni ničesar ovrgel, kar sem jaz trdil. Sicer je še dosti mirno govoril, ako primerjam divjost njihovega organau (to je: ,,Freie Stimmen'1; vredn.) Potem so me nagovarjali, naj koroške razmere v miru pustim. Jaz: „V tem letu menda ne bo več govora o njih, če se kaj tacega ne zgodi, da je treba glasu spet vzdigniti. Kar sem povedal, pa sem moral, ker sem se sam prepričal o pre-žalostnih narodnih razmerah koroških Slovencev. “ To sem govoril, ne več ne manj. Kaj pišejo naši časniki? „Slov. Narod“ donaša dopis, v kterem naš čast. g. okrajni glavar Kronig poročajo, kako da so med tiste gg. župane prišli, ki so v „Steirische Weinhalle11 proti gosp. dr. Vošnjaku podpisali znani protest. Glosp. okrajni glavar pišejo: „11. februarja t. 1. zbrali so se v prostorih zgoraj omenjenega urada župani političnega okraja celovškega zaradi srečkanja za letošnjo nabiro vojaških novincev, zaradi volitve udov in njih namestnikov v komisijo za vojaške takse in zaradi nekterih drugih agend vojaške uprave, o katerih so se pogovoriti in podučiti morali. Nauzočnost županov je trajala od devetih do pol ene. Takrat v obče ni vedel nobeden uradnik c. kr. okrajnega glavarstva in tudi nobena druga v uradu delajoča oseba kaj od imenovanega protesta, tedaj tudi nobeden uradnih gospodov ni mogel z župani o temu se pogovarjati ali jih k podpisu taistega siliti, kar se tudi djansko zgodilo ni. Ravno tako nihče ni zapazil, da bi se bili župani o tem pogovarjali. Od pol dveh bil je podpisani v svojem stanovanju v imenu zbranih županov od enega iz med njih povabljen priti v dvorano, v kateri so se med tem župani zbrali k posvetovanju važnih javnih reči. V moji nauzočnosti so se tukaj obravnovala marsiktera opravila in konečno se je tudi imenovana resolucija prečitala. Jaz sem se vzderžal tam vsakega nagibanja in sem odšel, medtem ko so resolucijo podpisovali. Potem takem nijeden organ c. kr. okrajnega glavarstva celovškega ni jemal vpliva na izraz javnega ljudskega mnenja, in na sestavljenje ali podpisovanje resolucije, ne v uradu ne zunaj taistega. S spoštovanjem e. kr. okrajni glavar: Kronig. Y Celovci 10. marcija 1882. Čudom se je vse čudilo, da so c. kr. okrajni glavar prišli med tako družbo, v kterej je prvo besedo imel vrednik časnika „Freie Stimmen“, ki strastno udriha po sedanjem ministerstvu in konservativni večini, na unej strani pa zagovarja, hvali in v zvezde kuje „fakcijozno oposicijou. Dobro, da vsaj vemo, kako se je to godilo : Da se resnica prav spozna, moramo čuti dva zvona. „Sl Peheim, Knaflič J., Peterman J., Bizer A., p imar M., Majhenič G., Trafenik Fr., Vošner t/’’. ernat A., Dovič J., Sežun V., Žust J., T rf. ’ Vrančič J., Ponikvar A., Fine A., Božič Bož ev ^r^aJ K., Anderiaš J., Wuherer L., dr i ^Z0P C'7-» °- Marijan Širca, Kacin A., CuferbrT6lleC J’’ Kog:ej Jv ^užekS-> Žerjav M., ______________________________ (Dalje pride.) Kaj je novega križem sveta? O t • P.resvit.li cesar so za novo šolsko hišo v v J e j ve s i darovali iz svoje mošnje 300 gd. — ■ '“rca je na Bajdišah pri Borovljah petletni e ilT. Potok padel in se vtopil; dobili so ga sestnik P1 mrtve&a- "“V spodnji Sekiri je po-16001 Id ^etlu 2'vanda vse pogorelo ; škoda znaša ]-a: . ‘ Vreme je bilo toplo in prijetno; ne- ki d1 Sem^e je navstajal vsako popoldne veter, je T>ri«lSailJaIAin od8'anjal oblake, dež in še sneg nrirlp v .Castiti gospod Anton Kovačič dobrot r»a Q1C za nadučite]ja v Št. Jakob; prav vensko i 76 učiteljici, kine znate slo- S •'•Sede' ste v Borovskej šoli za eno sto-ieT Jenej P^rijeni. — Mestni odbor v Celovci J g edahšča ali teatra kupil tako imeno- vano posestvo „zum Schwaben“ za 50.000 gold., mislijo menda novo gledališče zidati. — Bati se je, da gosp. vrednik „Freie Stimm.“ ne bi znorel; gosp. dr. Vošnjaka je svaril, da naj ne pride več na Koroško ; bati se je, da bi od Slovencev kaj ne steknil; potem piše, da se bojo Nemci — menda pa le on sam — proti Slovencem branili do noža ! Gotovo tega ne bode treba. — Za notarja sta postavljena dva Slovenca: v Doberloves gospod Čebul, v Borovlje gosp. Lavsegger. — G. Tomaž Quantschnigg (Klančnik), rojen v Svečah, je postavljen za šolskega inšpektorja ali nadzornika v Sežanskem okraju pri Trstu. Na Koroškem je bil Slovencem pravičen. — Od požarov se toliko sliši, da je groza: za božjo voljo, pazite na ogenj ! — V Mohličah se je nekej deklici pri dersanji na ledu vdrlo, padla je v Dravo in utonila. -— V Grabštanju so na konjski somenj pripeljali 505 samih konj in 340 žrebet. Ljudje tožijo, da imajo premalo erarnih celakov. — G. Rup. Kr atte r pride iz Velikovca za avskultanta k deželnej sodniji; dobro, saj menjka slovenskih uradnikov. — Na sv. Jožefa praznik je bila na novem trgu velika tombola za uboge. Razprodalo se je 7920 kart po 20 kr. in denarja nabralo 1580 gld. Peri dobitek 30 zlatov je zadel delavec Napotnik iz spodnjega Štajerja. * (Za ^Narodni domu) napravili so ljubljanski trgovci, komiji, zvezo med seboj, da vplačajo skozi 4 leta vsak mesec po 200 gld. toraj vkup 10.000 gold. To so goreči in darežljivi domorodci, slava! * („Narodni dom“.) Novomesto na Dolenskem in Slovenci v Ptuji na Štajerskem so si napravili posebno hišo za slovenske potrebe: „Na-rodni domu. Dne 20. decembra 1881 ustanovilo je se v Ljubljani posebno društvo. Njegovo pravno ustanovljenje potrdila je vlada dne 5. januarja 1882. Imenuje se društvo „Narodni domu ter ima namen sozidati in vzdrževati narodni dom v Ljubljani. S tem hoče narodnim društvom ondi, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo ali k druž-binskej zabavi služijo, napraviti stalno in lepo domačijo in tako pospešiti narodno omiko in zabavo. Kedar se nabere dosti denarjev, nakupi se v Ljubljani primerno zemljišče in začne se zidati „Narodni dom“. Predsednik tega odbora je advokat dr. Moše in odborniki so samo znani in vrli narodnjaki. Vsakega rodoljuba mora srčno veseliti, ko sliši, da nabiranje ne samo na Kranjskem, temuč po Tržaškem, Štajerskem in Goriškem veselo napreduje. Še celo na Koroškem je vnetih rodoljubov, ki nabirajo dobro volj ne doneske in jih pošiljajo v Ljubljano. Tako „Slov. Nar.“ hvaležno in veselo omenja, da je za „Narodni dom“ iz Velikovca došlo 22 gld. Nabral in odposlal jih je gosp. dr. Juri Kulterer, advokat ali odvetnik v Velikovcu. Slava! * (Krive obsodbe.) V Galiciji je bil penzijonirani major, ki je tudi poštar bil, na pet let obsojen. Sedel je že 17 mesecev, kar na den pride, da je nedolžen. — V Celji je bil L. Grosman kriv spoznan, da je svojo staro mater umoril in je bil k smrti obsojen. Grozne smrti gaje rešila milost cesarjeva, pa zdihoval je čez šest let v hudi ječi, dokler je namreč pravi morilec na smrtni postelji svojo hudobijo obstal in nedolžno zaprt Grosman bil izpuščen. — Na Dunaji so neko nesramnico Kat. Balog zadavljeno našli. Prijeli so njeno tovaršico Steiner, porotniki so jo umora res krivo spoznali in sodnija jo je obsodila k smrti na vislicah, pa cesar so jo pomilostili na 6 let ječe. Pred kratkim pa se je v Znojmu na Moravskem pri sodniji oglasil neki vojak Wašaver in jej naznanil, da je on pred štirimi leti umoril Katarino Balog. Steiner je v ječi zmerom trdila, da je nedolžna, pa nihče jej ni hotel verjeti, in kolikorkrat je bil prišel državni pravdnik ogledovat ječo ter jo je vprašal, ali ima kako željo, odgovorila mu je vselej, da nima druge želje, kakor to, naj bi se jej vsaj verjelo, daje nedolžna; le za to zmirom Boga prosi, da bi njena nedolžnost na den prišla. In res so jo že spustili in imajo vojaka Wašaverja. Kaj bi bilo, ako bi jo ne bili svitli cesar pomilostili? Joj, joj! * (To je pametno.) Vsi listi naznanjajo skoraj vsak den, kako slovenske občine po Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Tržaškem prošnje pošiljajo ministerstvu in državnemu zboru, da naj se v srednje šole in učiteljske pripravnice vpelje slovenski jezik kot učni jezik, v uradnije ali kanc-lije tudi slovenski jezik in da naj se v Ljubljani postavi za Slovence slovenska viša sodnija. * (Stari bankovci.) Desetaki se do 31. marcija samo pri podružnicah nacijonalne banke sprejemljejo. — Stari petaki pa veljajo pri cesarskih kasah do 30. junija, potem pa jih bo sprejemala samo državna denarnica na Dunaju. nam dozdeva vsaka beseda, ki bi še posebno priporočala rojakom plemeniti namen, kterega imamo pred očmi: Bleiweisove zasluge za naš narod same najbolj govore — in dosti glasno ! Vsak zaveden Slovenec, vsaka verna Slovenka naj pripomore po svojih močeh, pa se nam ne bode moglo očitati, da naš narod ne časti svojih velicih mož! Darove za „Bleiweisov spomenik" prejema odborov blagajnik gospod Luka Robič, in bode prejem novcev javno potrjeval po slovenskih no-vinah. V Ljubljani 12. marca 1882. Odbor za Bleiweisov spomenik. Oglasnik. Podpisani priporočuje se p. n. občinstvu, posebno prečastiti duhovščini za izdelovanje altar-jev, prižnic, krstnih kamenov, obhajilnih miz itd. iz lesa in iz pravega angleškega marmor cementa. Imam tudi v svoji prodajalnici veliko zalogo vsakojakih izvrstnih slik različne velikosti z lepimi okviri, karmi s e itd. Vsa cerkvena, druga dela in prenovljenja spadajoča v mojo stroko izdelujem vztrajno in po najnižji ceni. Franc Ozbič cementni tehnik, podobar in pozlatar; šolske ulice št. 17 v Celovci. Za spominek rajnega gosp. fajm. Jo št-a so darovali : Č. g. župn. Št.................1 gld. — kr. ji n n K....................... „ 50 „ ” ” ” t' Sr.................- ” ” «j? n n J' W...................77 Štev. 4........................19 „______—___ Skupaj . 28 gld. 50 kr. Slovenci ! Ko je dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški izdihnil svojo silno dušo, si je bil vsak slovenski rodoljub v svesti, da je Slovencev sveta dolžnost, skrbeti za vreden spomenik slavnemu rajniku, ki je skoro za štirih desetletij naš narod vodil v vročih borbah za njegov obstanek. Prvi korak za dejansko izvršitev misli, katera je navdajala vseh narodnjakov srca, je storil poslednji občni zbor ljubljanske čitalnice s sklepom, naj se osnuje poseben odbor, kateremu bode nalog, prevdarjati in določati, na kakošen način naj se potomcem ohrani spomin pokojnega dr. Janeza Bleiweisa. Ta odbor, sestavljen iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih meščanov in zastopnikov narodnih društev ljubljanskih, se je zdaj ustanovil in soglasno sklenil, da je nepozabljivemu očetu Slovencev v Ljubljani na javnem prostoru postaviti dostojen spomenik. Odbor pričakuje, da bode narod slovenski navdušeno pozdravljal to namero in nje izpeljavo omogočil z običajno požrtovalnostjo. Od več se Tržna cena po Ys hektolitrih. Ime. S g ""S o Št. Vid. Velikovec Žel. Kaplja. Wolfsberg EH Belak Pliberk gl.ikr.lgl. kr.|gl.|ir.|gl.|kr.|gl.|kr.|gl.|kr.|gl.|kr.|gl.!kr. Pšenica. . . aIso 4 15 1 4 51 4 30 5 _ 4(30 422 Rž ... . 3,27 — - 3 05 3 23 3 05 3 40 3 50 3 22 Ječmen. . . 1 2,78 — 2 50 3 5 — — 2|75 2 80 2 66 Ajda .... 2 41 — — 2 50 2 44 — — 1 80 2 50 241 Oves.... 1 75 — — 1 65 1 83 1 50 1 88 1 90 1,69 Proso . . • Ber .... 4 37 — — 5 — 4 14 4 50 — — 4 60 4153 Turšiča. . . 2 49 — — 2 50 2 74 2 56 2 75 2 60 2 62 Grah.... Leča.... Bob ... . 6 16 Pižol bel . . 4 „ rudeč . Goveje živine je mnogo na prodaj, ker kmetom menjka sena ; zato je tudi cena nepitanih vol sedaj nizka in se dobi le 27 do 30 kr. za stari funt. Pitani voli se prodajajo zaklani po 34 kr., živi po 17 kr. stari funt. Cena telet se ni pre-menila ; žive teleta so po 16 do 17 kr. ; zaklane po 22 do 24 kr. stari funt ; par kozličev se proda za 6 goldinarjev ; sirovo maslo po 1 gld. 5 kr. do 1 gld. 15 kr.; jajec 10 za 20kr.; kapunov en par po 3 gld. 30 kr. do 3 gld. 80 kr. Drva borove po 85 do 90 kr. kvadratmeter ; drva bukove po 1 gld. 15 krajcarjev kvadratmeter.