GRAFIČNE STORITVE - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nalnne ...) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 ŠTEVILKA 14 LETO XL 4. APRIL 2008 CENA 1.35 EUR Izbrali prvo m is Savinjskih novic Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad DAVIDOV HRAM fJ.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839 35-07 Loke 37, 3333 liiMn^ekSaviniiii www. daviloain na 504/5C DELOVNI ČAS DISKONTA od pon. do pet. od 9.00 do 17.00, sobota oe Zadruga mozirje Sedežna garnitura Dorado PRAZNIMO ZALOGE PO UGODNIH CENAH! Blagovnica Ljubno pon. - pet.: 7. -19. ure sobota: 7. -12. ure Tel.: 584-10-20 Kavč Orion JOGIJI MEBLO - sedalo 230x90 vseh dimenzij -lezisce 190x110 J Televizor Gorenje BTV 28 TVC, 70 cm Televizor Gorenje LCD 32VIP81BPHD + GRATIS DVD IZBOR TEKSTILNIH IZDELKOV PO UGODNIH CENAH! - otroški - moški - ženski 699,90 EUR BELA TEHNIKA - štedilniki - hladilniki - pralni stroji UGODNI NAKUPI V DISKONTU UUBNO VSE DELOVNE DNI V TEDNU Pivo LAŠKO 0.50 I steklenica 0,66 €/kos - zaboj 20/1 samo 13,20 € Pivo PILS 0.50 I pločevinka 0,40 €/kos - plato 24/1 samo 9,60 € Pivo UNION 0.50 I steklenica 0,69 €/kos - zaboj 20/1 samo 13,80 € S Sir kost GAUDA Celeia 1 kg samo 5,40 € gj Pršut BROZINA vakum pakirano 1/4 kg samo, 9,90 € ______________________________ Pizzerija Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje] Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si 9flk .....™ Delovni čas : VSAKODNEVNE MALICE 07.04. Spaseti bolonese, solata Neri, in prazniki od 8.00 do 23. ure I 08.04. Zrezek v poprovi omaki, dušen riž, solata 09.04. Hrenovka v srajčki, krompirjeva solata „ 10.04. Boranja, rižev narastek a ,e* do 81 11.04. Štefani pečenka, pire krompir za samo 3,3< 13.04. Govedina Strosanov, kruhova rulada, solata PRIPRAVLJENE MALICE: - Jota, - Ješprenj s prek. mesom in slivami Trgovina z obutvijo I Jurček KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ ES Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 NOV DELOVNI ČAS V PRODAIAINI JURČEK NAIARgES PON. - PET. 00 8.00 DO 1Ì.00 UStE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Ugodno! Možnost dostave na dom! Cement 25 kg 2,80 e Maltit 25 kg 2,75 € Deček s samokolnico 66 € Pohodna prana plošča 40x40 1,50 €/kom Betonske cevi že od 6,30 € Škropilnica ' motorna SOlO 450 Ü 479 € Škropilnica PVC 5 L 18,40 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREGBJ* KNJIŽNICA ___CELIE Tretja stran Najboljši so odpadki, ki jih ni Odpadki so eden izmed najbolj perečih problemov današnjega sveta. In kjer so problemi, se iščejo rešitve. Tako se danes številni znanstveniki ukvarjajo z vprašanjem, kako iz zbiranja in deponiranja odpadkov narediti donosen posel. Nekatere rešitve so že izvedljive v praksi. V celjskem centru za ravnanje z odpadki, na primer, že gradijo prvo napravo za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji. Naprava naj bi začela obratovati konec avgusta, letno pa naj bi zagotovila dve megavatni uri električne energije. Poleg pridobivanj a električne energije naj bi naprava v Celju letno zagotovila tudi 15 megavatnih ur termične energije, količina odpadkov pa se bo zmanjšala na 10 odstotkov količine pred sežigom. V omenjeni napravi bodo sežigali za to primerne ločene komunalne odpadke, kot so odpadki iz čistilnih naprav, ki se ne bodo mogli več odlagati na kmetijskih površinah. V Sloveniji je v okviru regijskih centrov za ravnanje z odpadki predvidena izgradnja dvanajstih tovrstnih naprav, poleg tega pa tudi kakšen večji objekt, ki bo pokrival potrebe dveh, morda treh regij. Slovenija se bo morala omenjenega načrta dokaj striktno držati, če bo želela zadostiti zahtevanim okoljskim standardom Evropske unije. Pri nas sicer že obstaja nekaj manjših industrijskih naprav, ki so namenjene sežigu samo določenih vrst odpadkov, na primer v Pinusu Rače, kjer sežigajo manjše količine posebnih odpadkov iz lastne proizvodnje. Bojazni ljudi pred sodobnimi napravami za energijsko izrabo odpadkov so odveč, obstajajo pa določeni stereotipi zaradi dogodkov iz preteklosti, ko sežigalnice niso imele ustreznih sistemov čiščenja dimnih plinov in je prihajalo do čezmernega onesnaženja okolja. Sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov se praviloma umeščajo v okolja, ki omogočajo navezavo na omrežje daljinskega ogrevanja, kar pomeni, da jih je smiselno umeščati v industrijske cone urbanega okolja. Najboljša rešitev za odpravo odpadkov je preprečevanje njihovega nastajanja, saj samo pri takem ravnanju ni škodljivih vplivov na okolje. Vse ostalo pa je povezano s stroški in kot lahko preberete v tokratni temi tedna, se bodo slednji za Zgornjesavinjčane v prihodnje drastično povečali. IZ VSEBINE: Sam d.o.o. Domžale: Nov prodajni center do konca leta.6 Nazarje: Pozna, a ne prepozna zahvala vojnim veteranom..........7 ZTKŠ Mozirje: Znani Slovenci proti gospodarstvenikom.8 Šempeter: Delo gasilcev premalo cenjeno.....9 Nazarje: 30-letnica prihoda sester klaris.10 30-letnica prihoda sester klaris............10 Glasbena šola Nazarje: Odlični tudi na državnem nivoju.11 Knjižnica Mozirje: Zvezda Astrid in Marjan Marinšek.15 Knjižnica Mozirje: Zvezda Astrid in Marjan Marinšek......15 KD Jurij Mozirje: »Biti starš je danes najtežji poklic«.16 — ISSN 0351-8140, leto XL, št. 14, 4. april 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna DRŽAVNA STRATEGIJA Na podlagi sprejete državne strategije ravnanja z odpadki, naj bi bilo vSIoveniji pet do sedem centralnih odlagališč z vso potrebno infrastrukturo. S tem je ministrstvo za okolje in prostor zapečatilo usodo majhnih odlagališč, med njimi tudi odlagališče Podhom, katerega so po izvršeni sanaciji v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja koristile vse zgornjesavinjske občine z izjemo mozirske, kijezara- išče v Podhomu zapirati. Definitivno v tej funkciji ne bo več obratovalo, saj so poleg zakonskih tudi prostorske omejitve, brez realne opcije širitve,« ocenjuje razmere direktor Komunale Gornji Grad Jože Poznič. Tudi sicer je vprašanje, če bi s tako majhnim odlagališčem dosegli konkurenčno ceno odlaganja, saj mora odlagališče zadostiti povsem enakim kriterijem kotvečja odlagališča. Obstaja sicer možnost central- Direktor Jože Poznič ne izključuje možnosti, da se gornjegrajsko komunalno podjetje priključi mozirskemu, kar bi nekaterim gotovo povzročilo težke sanje (foto: EMS) di povsem nasprotujočih interesov takratnih županov Mozirja in Gornjega Gradu začela odpadke voziti na celjsko odlagališče. »Pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje velja do 31. junija 2009 in v kolikor podaljšanje ne bo možno, se po tem datumu začne odlagal- nega zbirnega centra za občane petih občin, kar pa je predvsem odvisno od dogovora županov, vse skupaj pa ne bo bistveno vplivalo na dejstvo, da se bodo od druge polovice prihodnjega leta vsi komunalni odpadki, ki jih ustvarimo Zgornje-savinjčani, vozili v Celje. SMETARSKA ZGODBA, V KATERI BODO PORAŽENCI UPORABNIKI KOMUNALNIH STORITEV Smeti bodo udarile po denarnicah Problem odpadkov je eno od presenečenj porabniško razvitih družb, ki ga je vse teže pometati pod preprogo in si pred njim zatiskati oči. Količine odpadkov naraščajo, zato jih je nemogoče odstranjevati iz vidnega oziroma zaznavnega polja. Čeprav se sliši radikalno, je res, da vsi skupaj ne proizvajamo drugega kot odpadke, saj se po krajši ali daljši uporabni dobi skoraj vse proizvedeno spremeni v nadležen odpadek. In dokler nam jih komunalni delavci izpred nosa čistijo po zmerno sprejemljivi ceni, vlada relativno zatišje, ki se z napovedanim zaprtjem odlagališča nenevarnih odpadkov v Podhomu in posledično dražjimi storitvami kaj hitro lahko sprevrže v vihar nezadovoljstva. BISTVENO DRAŽJE RAVNANJE Z ODPADKI Po Pozničevi grobi oceni bo v Celju strošek samega odlaganja znašal od 80 do 100 evrov na tono odpadkov, kar je trikrat višja cena od tiste, ki jo dosegajo v Podhomu. To pa seveda pomeni, da bo skupen strošek ravnanja z odpadki bistveno višji. Gre za ceno, ki vključuje zbiran- ga direktor Zoran Rodič, da od celjskih Javnih naprav, ki upravlja s centralnim regijskim odlagališčem, ne dobijo podatkov, na podlagi katerih bi lahko izračunali cene. »V Zgornji Savinjski dolini je cena odlaganja 32 evrov za tono mešanih komunalnih odpadkov. Ocenjujem, da bo na odlagališču v Celju cena 100 in več evrov, zato si v nobenem primeru ne moremo privoščiti, da bi občani plačevali štirikrat več, kot plačujejo sedaj. Gre za zelo kompleksno in občutljivo zadevo, zato se sprašujem, ali v Celju taktizirajo ali res nimajo narejenih izračunov. Če bi bili podatki znani danes, bi morali biti srečni, da nam občinski sveti in država do Delavci Komunale so pri ravnanju z azbestnimi odpadnimi materiali dolžni uporabljati vso predpisano zaščitno opremo (foto: EMS) je, odvoz in odlaganje odpadkov, vključno z okoljsko takso. Ko smo hoteli izvedeti, kaj bo to konkretno pomenilo za denarnice občanov občin Solčava, Luče, Ljubno, Nazarje in Gornji Grad, smo naleteli na objektivno težavo. V velen- Po nekaterih napovedih lahko pričakujemo minimalno 100-do 150-odstotno povišanje cen odvoza komunalnih odpadkov. jskem podjetju PUP Saubermacher, ki kot koncesionar opravlja storitve zbiranja in odvoza odpadkov, simulacije in primerjave ne morejo izračunati. Problem je v tem, razla- novega leta cene sploh potrdijo,« je povsem konkreten Rodič, z jasno pripombo, da v tem trenutku v Zgornji Savinjski dolini sto dejavnostjo ustvarjajo izgubo. V primeru, da se nič ne premakne, lahko po Rodičevi napovedi pričakujemo minimalno 100- do 150-odstotno povišanje cen. Kljub vsem problemom je PUP Saubermacher še kako zainteresiran, da mu občine podaljšajo koncesijsko pogodbo, predvsem pa Rodič poudarja, da bodo zagotovili za občane najcenejšo varianto, ko bodo na mizi vse karte. JAVNE NAPRAVE ZAINTERESIRANE ZA KONCESIJO Karte se torej mešajo in pravile igre določajo v celjskih Javnih napravah, kjer imajo sklenjeno pogodbo o solastništvu centralnega odla- Tema tedna gališča s 24 občinami, med katerimi ni zgornjesavinjskih. Direktor Marko Zidanšek zagotavlja, da bodo v doglednem času pripravili vse podatke, potrebne za izračun Podjetju PUP Saubermacher upravljanje z zgornjesavinjskimi odpadki povzroča izgubo, vendar se bodo po besedah direktorja Zorana Rodiča ponovno potegovali za pridobitev koncesije (foto: EMS) cene odlaganja komunalnih odpadkov. Po njegovem bo na ceno vplivalo več elementov, med katerimi bo izstopala kilometrina. Tako kot Rodič se tudi Zidanšek strinja, da bodo občani prejemali položnice z bistveno višjimi zneski, je pa jasno izpostavil, da so pri graditvi odlagališča računali na pristop vseh občin celjske statistične regije, kar naj bi pomenilo določeno solidarnostno oblikovanje cen. To naj bi v praksi pomenilo, da bodo Solča-vani plačevali podobno ceno kot Celjani. V Javnih napravah prav tako načeloma ne razmišljajo, da bi od petih zgornjesavinjskih občin zahtevali plačilo vstopnine za odlaganje odpadkov. Gre za dogovor in dolgoročno strategijo, pravi Zidanšek. Slvarje povsem razumljiva, saj se bodo Javne naprave potegovale za pridobitev koncesije za zbiranje in odvoz smeti tudi iz Zgornje Savinjske doline. »Za vsako od občin lahko zagotovimo zbiranje in odvoz, zato bomo to možnost ponudili tudi občinam, ki se bodo prihodnje leto priključile na celjsko odlagališče,« je očitno zainteresiran tudi za pokrivanje zgornjega dela celjske statistične regije sklenil Marko Zidanšek. PROPAD ALI REŽIJSKI OBRAT? Zaprtje odlagališča Podhom bo za Komunalo Gornji Grad prineslo 40-odstotno znižanje prihodka na letni ravni, kar pomeni, da iz tega naslova v prihodnje ne bo možno pokrivati izpada na ostalih dejavnostih. Jože Poznič se zaveda, da bo potrebno ob istem številu zaposlenih krepko razmisliti o povečanju obsega del na osnovnih dejavnostih in v primeru ugodne rešitve firme Engo v stečaju so možnosti dela odprte tudi v kotlarni. »Druga verzija je, da se lokalna skupnost odloči za režijski obrat, ki bo opravljal zakonsko opredeljena dela z naslova javnih gospodarskih služb ali za priključitev mozirskemu komunalnemu podjetju,« je neposreden direktor gornjegrajskega komunalnega podjetja. To pa pomeni, da se bodo morali župan Stanko Ogradi in občinski svetniki v najkrajšem času soočiti še z enim problemom, neposredno povezanim z eksistenčnim položajem zaposlenih v Komunali. Savinjčan Odlagališče v Podhomu je s svojimi prihodki zagotavljalo preživetje gornjegrajskemu komunalnemu podjetju (foto: EMS) ( Na kratko Ureditev občinskega središča V občini Nazarje nadaljujejo s postopkom ureditve centra Nazarij. Odlok o prostorskem načrtu, s katerim so se strinjali tudi občinski svetniki, omogoča ureditev javne infrastrukture, izgradnjo oziroma ureditev samega centra ter gradnjo novih stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov. Tako že za letos načrtujejo rekonstrukcijo Lesarske ceste in v okviru možnosti čim prej pričeti z gradnjo dveh poslovno stanovanjskih objektov ter z njima povezano prestavitev javne poti proti blokom. Slednje zna povzročiti slabo voljo med vrtičkarji, zato na občini opozarjajo vse, ki imajo na omenjenih površinah vrtove, da že letos, najkasneje pa prihodnje leto pridelava zelenjave ne bo več možna. EMS (Pre)polna občinska blagajna Če se nekatere občine spopadajo s pomanjkanjem denarja, je v Lučah ravno obratno, saj so iz preteklega leta prenesli v letošnji proračun kar 650 tisoč evrov. Za svetnika Jerneja Planklajeto povsem nesprejemljivo, saj bi morali po njegovem mnenju v preteklem letu realizirati kar nekaj projektov. Posledica je precej porazno stanje na investicijskem delu, s čimer seje strinjal tudi župan Ciril Rose, s pripombo, da so veliko denarja pridobili na razpisih in na podlagi novega načina financiranja lokalnih skupnosti. Sicer pa naj bi se letos v občinsko blagajno nateklo 2,2 milijona evrov, kar pomeni, da bodo skupaj z lanskoletnim presežkom letos razpolagali s 2,9 milijona evrov. EMS 50.000 evrov dodatnih sredstev Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvojje občini Nazarje dodelila 50 tisoč evrov dodatnih sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. Svetniki so na zadnji seji odločili, da bodo denar namenili za posodobitev dela ceste Zavodice-Čreta, in sicer kilometrski odsek od Rebernika do Završnika. EMS Čiščenje struge Drete V teh dneh se zaključuje popoplav-na ureditev Drete vobmočju od Mlinarjevega mosta do izliva v Savinjo. Izvajalca Leskom in Nivo sta odstranila rastlinje z brežin in sanirala zračno stran nasipa Drete, iz katere seje (bo) odpeljalo preko dva tisoč kubičnih metrov nanošenega materiala. Z njim nameravajo sanirati gozdno cesto Črni graben-Tratica. Pri projektu, katerega sta finančno podprla Občina Nazarje in okoljsko ministrslvo, sodelujeta tudi Ribiška družina Mozirje in nazorska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. EMS Spomladanska očiščevalna akcija Lanskoletna poplava v občini Nazarje ni povzročila samo ogromne materialne škode, ampak je po vodnih brežinah pustila tudi precej nesnage, zato za jutri načrtujejo obsežno očiščevalno akcijo, v kateri bodo sodelovali tudi člani mozirske ribiške družine. Direktor občinske uprave Samo Begič računa, da se bodo akcije udeležili tudi osnovnošolski otroci in tako pripomogli k lepšemu izgledu okolja. Informacije o poteku čiščenja je možno dobiti pri predsednikih krajevnih odborov in na občini. V primeru slabega vremena se očiščevalna akcija prestavi predvidoma za en teden. EMS SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Potrdili program dela in finančni načrt za 2008 Upravni odbor SŠGZ se je sestal na svoji tretji seji, ki jo je gostila družba Esotech d. d. iz Velenja. Seznanili so se z njihovimi uspešno realiziranimi projekti in razvojnimi usmeritvami. V drugem delu seje je upravni odbor obravnaval in potrdil program dela ter finančni načrt za letos. Uvodoma je predsednica UO SŠGZ dr. Cvetka Tinauer pojasnila, da sklep februarske seje o oblikovanju neformalnega odbora za razvoj SAŠA regije še ni bil realiziran, saj so bili glavni akterji angažirani pri reševanju energetske problematike vŠaleški dolini. Zbornica je ob zaključku pogajanj med vodslvi Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga Slovenske elektrarne glede izgradnje in kapacitete bloka 6 v TEŠ, objavila sporočilo za javnost. V njem je izrazila zadovoljstvo zaradi ohranitve okoli tri tisoč delovnih mest v TEŠ in Premogov- niku Velenje. Od obeh energetskih sistemov so neposredno ali posredno odvisna tudi ostala podjetja v regiji. Predsednik uprave družbe Esotech Marko Škoberne je povedal, da njihovo podjetje, kije organizirano izrazito projektno, zaposluje 180 ljudi. Delujejo na področju ekologije in energetike, v lanskem letu pa so ustvarili 22 milijonov evrov prihodka. Ključni kupci so industrija, hidro- in termoelektrarne, metalurgija in javni sektor. Njihova dejavnost projektiranja je v hitrem porastu. Škoberne je predstavil nekaj referenčnih projektov, ki sojih izvedli v letu 2007, povedal pa je tudi, da si Esotech želi več poslovnega sodelovanja v regiji SAŠA in za leto 2008 napoveduje izvedbo pilotnega projekta daljinskega hlajenja v Velenju. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je upravnemu odboru predstavil predlog programa dela in fi- nančnega načrta za letos. Med pomembnimi nalogami je omenil oblikovanje odbora za razvoj SAŠA regije, 10. srečanje velikega in malega gospodarstva, 8. konferenco kakovosti na temo varstva in zdravja pri delu, razvojno konferenco lesarjev, več okroglih miz in številne izobraževalne ter informativne vsebine. Spet bodo uvedli periodično glasilo za obveščanje članov Poslovni razgledi SAŠA regije. Programsko zasnovo letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva je predstavil direktor gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup. Povedal je, da bo letošnje srečanje enodnevno. Potekalo bo konec maja v hotelu Paka v Velenju. Glavni vsebinski sklopi bodo povezani z energetiko, gradbeništvom, proizvodnjo bele tehnike, turizmom in kmetijstvom ter črpanjem sredstev EU. Marija Lebar SAM D.0.0. DOMŽALE Nov prodajni center do konca leta V novem prodajnem centru v Nazarjah, ki naj bi odprl vrata jeseni, bodo še posebej pozorni na potrebe podjetnikov in obrtnikov (foto: EMS) Domžalsko podjetje Sam bo v Nazarjah, na prostoru nekdanjega Glina, predvidoma do začetka jeseni zgradilo nov prodajni center, ki se bo razprostiral na 1.200 kvadratnih metrih prodajnih površin s prostori za zaposlene in 800 kvadratnimi metri pokritih skladiščnih površin Investicija bo znašala 2,3 milijona evrov, predvsem pa je pomembno, da bo ob sedanjih enajstih zaposlenih na stari lokaciji v Nazarjah, zaposlitev dobilo še deset novih. Anita Osolin, v Samu zadolžena za marketing, zagotavlja, da bodo posebno prodajno pozornost namenili zgornjesavinjskim podjetnikom in obrtnikom. Sicer pa bodo v novem prodajnem centru oddelki z gradbenim materialom, vodovodom in ogrevanjem, barvami ter laki, vijaki in okovjem, C— 6 ___/ vrtnim programom, keramiko ter kopalniško opremo in elektro materialom. Podjetje Samje največji lastnikTopdoma, ki na trgu nastopa pod blagovno znamko enakega imena. Njihova prodajna mreža seje razširila na 37 prodajnih mest po Sloveniji, širijo pa se tudi na območje nekdanje Jugoslavije. Tako imajo v Bosni petnajst partnerjev, v Srbiji se s prodajo začenja, že prihodnje leto pa nameravajo odpreti podjetja v Makedoniji, Hrvaški in Avstriji. Osolinova ob tem poudarja, da so pred dvema letoma postali člani največjega združenja trgovcev z gradbenim materialom, železnino in sanitarno opremo, imenovanim Euro-mat s sedežem v Luxemburgu. Savinjčan LECIKLARNA 2008 Zbiranje starih zdravil Društvo študentov farmacije Slovenije bo v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek v aprilu izvajalo akcijo zbiranja zdravil, ki jim je potekel rok uporabnosti, in neporabljenih zdravil iz gospodinjstev. Akcija, imenovana Leciklarna, bo letos potekala na Štajerskem, med drugim tudi v Celju in Velenju. Zbiranje starih in neporabljenih zdravil je v Sloveniji zakonsko zelo slabo urejeno, zato ta ponavadi končajo med komunalnimi odpadki, karje zaskrbljujoče, saj so zelo obremenjujoča za okolje, če se jih ustrezno ne uniči. Študentje farmacije zato upajo, da bo Leciklarna vsaj nekoliko prispevala k smotrnejši uporabi zdravil in hkrati k ohranjanju čistejšega ter bolj zdravega okolja. Zdravila bodo zbirali vsako soboto v aprilu od 9. do 14. ure na posebej za to postavljenih stojnicah. V Celju bosta stojnici v centru pri Zvezdi in v Citycentru, v Velenju pa bo postavljena na Cankarjevi cesti. Pristojna podjetja bodo poskrbela za odvoz odpadkov in njihovo primerno uničenje. ID Preprosta beseda je kot šopek poljskega cvetja. V navidezni skromnosti je več lepote kot v največji plantaži vzgojenih cvetov. Rudi Kerševan OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Rešitev v novem predsedniku Pomembni mejniki novejšeslovenske zgodovine so zakoličenitudi vZgom-ji Savinjski dolini, na kar so še posebej ponosni člani tukajšnjega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Na tem območju so bili med tistimi, ki so se med prvimi uprli ukazu JLA o predaji orožja Teritorialne obrambe in ga premestili na tajne lokacije po različnih krajih doline. Po skoraj dvajsetih letih od zgodovinskih dogodkov je delovanje veteranske organizacije zamrlo dote mere, da je s sklicem izrednega občnega zbora v (ne)dogajanje posegel predsednik nadzornega odbora Niko Purnat. Vodstvo območnega združenja s predsednikom Slavkom Napotnikom namreč v preteklem letu ni sklicalo red- nega občnega zbora, poleg tega se niti enkrat ni sestalo predsedstvo združenja. Lanskoletna edina ak-tivnostzdaj že bivšega predsednika je podpis listine o sodelovanju z ostalimi veteranskimi organizacijami vZgornji Savinjski dolini, ki pa do nadaljnjega ostaja mrtva črka na papirju. Po besedah predsednika pokrajin- Spominske znake sta podelila podpolkovnik Slovenske vojske Emilijan Pižorn in podpredsednik območnega veteranskega združenja Franci Kotnik (foto: Ciril M. Sem) NAZARJE Pozna, a ne prepozna zahvala vojnim veteranom V gradu Vrbovec v Nazarjah je bila v četrtek, 27. marca, podelitev spominskih znakov zaslužnim posameznikom, ki so s svojimi dejanji v letih 1990-1991 pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Kljub 17-letnemu zamiku od takratnih dogodkov se je podelitve udeležila velika večina vabljenih, žal pa nekateri niso dočakali javne zahvale za hrabra dejanja, ki so jih storili za svojo domovino. O dogodkih v času osamosvajanja Slovenije v Zgornji Savinjski dolini je uvodoma spregovoril predsednik nadzornega odbora območnega veteranskega združenja Niko Purnat, ki je v tistem obdobju vodil občinski sekretariat za ljudsko obrambo. Zbrane je nagovoril tudi nazorski župan Ivan Purnat in izrazil željo, da bi grad Vrbovec, ki predstavlja simbol upora Jugoslovanski ljudski armadi v naši dolini, ostal tudi v prihodnje kraj druženja veteranov vojne za Slovenijo. Spominske znake sta podelila podpolkovnik Slovenske vojske Emilijan Pižorn in podpredsednik območnega veteranskega združenja Franci Kotnik. Pižorn je ob tem osvetlil pomen Teritorialne obrambe in tajnih skladišč njenega orožja za zmago v vojni za samostojno državo ter dejal, da več kot desetletje in pol časovnega zamika od tedanjih dogodkov ne zmanjšuje njihovega pomena za nadaljnji tok zgodovine slovenskega naroda. CS Do rednega občnega zbora leta 2010 bo območno združenje veteranov vojne za Slovenijo vodil Franci Kotnik (foto: EMS) skega odbora združenj veteranov vojne za Slovenijo Zdenka Terpina je pasivnost zgornjesavinjskega združenja opazna tudi širše, zato je izrazil upanje, da se bodo s kadrovsko prenovo vodstva razmere spremenile. V nasprotnem bi se lahko zgodila ukinitev ali pripo- jitev kateremu drugemu združenju. Predsednik nadzornega odbora Niko Purnatje ob tem izpostavil tudi moralno odgovornost do vseh članov in lokalnih skupnosti, ki so pripomogli, da društvo sploh obstaja, ima svoj prapor in ostalo opremo terje tudi poskrbelo za izdajo knjige o dogodkih v Zgornji Savinjski dolini v času osamosvajanja. Po temeljiti razpravi je bil izoblikovan predlog, da vodenje območnega združenja prevzame dosedanji podpredsednik Franci Kotnik, in sicer do izteka mandata v letu 2010. Na podpredsedniško mesto je bil izvoljen Jože Hribernik, izpraznjeni mesti v predsedstvu pa sta zapolnila Drago Špeh in Alojz Hanžekovič. Prva naloga novega vodstva je uskladitev statuta združenja z novo zakonodajo, soglasno podporo pa je dobil tudi predlog, da na republiškem občnem zboru v Slovenskih Konjicah območno združenje zastopa predsednik nadzornega odbora Niko Purnat. Savinjčan Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet z nami Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 13. številke smo izžrebali odgovor Jožeta Vrečarja iz Vologa. Ime in Driimek: Naslov: a Telefonska št:------------------------------------- v 14* številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom: JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE (ZTKŠM) Znani Slovenci proti gospodarstvenikom Zgornjesavinjčanomsevpetek, 18. aprila, od 17. ure in 15 minut dalje v mozirski športni dvorani obeta pravi nogometni spektakel med ekipama znanih Slovencev in gospodarstvenikov. Prve bo s selektorske klopi vodil legenda slovenskega športnega novinarstva in pobudnik prireditve Ivo Milovanovič, ekipo slovenskih gospodarstvenikov pa bo sestavil gospodarstvenik iz Mozirja Peter Goltnik. Nogometno pravico bo delil eden najbolj priznanih slovenskih nogometnih sodnikov Vili Krajnc. Dogajanje sodi v okvir mozirskega občinskega praznika, celoten izkupiček prireditve, v kateri bodo sodelovali tudi številni znani glasbeni gostje, pa bodo namenili za nakup igral v mozirskem vrtcu. Ta letos praznuje trideseto obletnico, zato je po mnenju Iva Milovanoviča prav, da se denar nameni najmlajšim. »Mozirje postaja vse bolj razgiban in prepoznaven kraj na številnih področjih življenja, zato sem še posebej zadovoljen, ker so nekdanji in sedanji vrhunski športniki pripravljeni sodelo- Ključni akterji dobrodelne prireditve obljubljajo nogometni spektakel in obilo dobre zabave (foto: EMS) ju Milovanovičevi varovanci ne bodo odpravili z »levo« nogo. Pri tem je pomembno, poudarja Goltnik, da so vsi člani ekipe tudi donatorji prireditve. V Mozirju se bodo torej predstavili številni znani obrazi in ker je na razpolago samo 500 vstopnic (cena 10 evrov) priporočamo vsem, ki želijo uživati v nogometnem spektaklu in pri tem pomagati pri nakupu igral, da si svojo vstopnico zagotovijo na sedežu Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino v mozirskem upravnem centru. Savinjčan vati vtej dobrodelni akciji. Verjamem, da bomo izpolnili osnovni namen prireditve,« je na srečanju z novinarji dejal Milovanovič. Selektor gospodarstvenikov Peter Goltnik je sestavil ekipo iz direktorjev podjetij in članov uprav iz ljubljanske, štajerske in savinjsko-šaleške regije ter v moštvo povabil tudi štiri igralce malega nogometa, tako da jih po njegovem prepričan- Sport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Sovirji Tel. 03 838 10 30, GSM 041 752 111 Zaposlimo natakarja ali natakarico. Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111, DOBRODELNI KONCERT V VELENJU Bolero ob materinskem dnevu Na prireditvi Bolero 2008 so zbrati 7.348 evrov za postavitev dializnega centra Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v Zdravstvenem domu Velenje (foto: Jože Miklavc) V velenjskem kulturnem domu so Gradec. Z istim namenomje na odru 25. marca pripravili tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu, Bolero 2008. V programu so nastopili osemletni violinist Teofil Milenkovič, pianistka Urša Roškar in Zoran Milenkovič. Vesele tone so dodali člani Harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje, oktet Deseti brat, Manca Špik, ženski vokalni trio Katrinas in Tanja Žagar. Z besedno ali telesno govorico so nasmejali Ifigenija, Don Corleone, slikar Jože Napotnik (tudi avtor scene) in z navdušujočim plesom Plesni studio N iz Velenja. Zbrana sredstva od donatorjev in vstopnine, 7.348 evrov, so poklonili v sklad za izgradnjo dializnega centra v velenjskem zdravstvenem domu v okviru bolnišnice Slovenj ustvaril sliko tudi Jože Napotnik, ki bo krasila prostore dializnega oddelka. Center naj bi vzpostavili že v prihodnjem letu, da bi olajšal prevoze in koriščenje dialize bolnikom iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline - v tem času gre za 26 pacientov. Prireditev, ki je devetndjstič zapovrstjo privabila večino ženske, je tudi tokrat organiziral Marjan Marinšek, vodil pa jo je Andrej Hofer. Žlahtna predstava v okviru Kulturnega doma Velenje ni bila samo zabava, saj je privabila na lica mater in žena prenekatero solzo sreče in veselja. Cvetje za pozornost ob odhodu pa je razvedrilo mnoge udeleženke prireditve. Jože Miklavc ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Delo gasilcev premalo cenjeno Na kongresu Gasilske zveze Slovenije (GZS), 24. maja v Krškem, bodo delegati za obdobje petih let izvolili novo vodstvo osrednje slovenske gasilske organizacije. Ker se za funkcijo predsednika potegujejo trije, za poveljnika pa dva kandidata, je izid volitev precej nepredvidljiv. Je pa očitno, da si gasilci želijo sprememb, kar je bilo jasno izraženo na srečanju gasilcev izSavinjsko-šaleške regije v Šempetru s kandidatoma za predsednika in poveljnika, Antonom Podobnikom in Darkom Muhičem. je nepovratne solidarnostne pomoči. Precej boleča problematika je očitno tudi izobraževanje, saj naj bi tečaje za specialnosti organizirali po regijah in tako večjemu številu zainteresiranih gasilcev omogočili pridobitev vse bolj potrebnega znanja. Kandidat Kandidata sta predstavila svoj program in vizijo razvoja gasilske organizacije v prihodnjem obdobju in nakazala rešitve za nekatera pereča vprašanja ki niso bila razrešena v preteklih letih. Za Muhiča je bistvenega pomena statusno vprašanje gasilcev, saj se v zadnjih letih po njegovem mnenju na tem področju ni veliko storilo. Gre predvsem za znane težave z delodajalci, zato se operativci izobražujejo predvsem ob sobotah in nedeljah oziroma za usposabljanje koristijo svoj dopust, karje za poveljniškega kandidata nedopustno. Zakonsko so namreč ta vprašanja rešena, vendar se v praksi ne izvajajo, predvsem pa, tako Muhič, bi morali imeti gasilci prednost pri zaposlovanju pri redarskih službah, režijskih Kandidata za predsednika in poveljnika GZS, Anton Podobnik (levo) in Darko Muhič, sta enotnega mnenja, da je potrebno delo gasilske organizacije temeljito spremeniti (foto: EMS) obratih in podobnih službah. ton Podobnik meni, da se ni v pretek- Muhič nadalje razmišlja o ustano- losti nič naredilo za dodatno poko-vitvi fundacije za gasilce, za nuden- jninsko zavarovanje gasilcev. Ta strošek na bi po njegovem prevzela država, kar pa ne bo tako preprosto doseči. Podobnik razume tudi probleme delodajalcev, ki bi jih morala država motivirati in tako odpraviti vedno pereč problem zaradi gasilskih izostankov z dela. Večkrat poudarjen statusni problem je očitno rak rana gasilske organizacije, vendar se je potrebno samokritično ozreti tudi vase, je poudaril Podobnik in pri tem izpostavil zgled in lik gasilca, kjer so, po njegovem, padli na izpitu. V razpravi se je poveljnik nazorskega občinskega poveljstva Slavko Bric zavzel, da operativnih enot ne bi zmanjševali, kar na tak način izgubljajo sposobne ljudi in posledično tudi finančna sredstva, ki jih občine namenijo za delovanje društev. Kandidata sta tudi izvedela, da bo potrebno bolj odločno kot doslej zahtevati status in postaviti jasne pogoje, pod katerimi bodo gasilci opravljali vse bolj nevarno in izpostavljeno prostovoljno poslanstvo v dobrobit soljudi in celotne družbe. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE RK KO ŠMARTNO OB DRETI Novo vodstvo z lika Kramer (levo) se je zahvalila Ani Remic za dolgoletno delo v šmarski krajevni organizaciji Rdečega križa (foto: Marija Šukalo) Šmarska krajevna organizacija Rdečega križa je v petih letih delovanja pod vodstvom predsednice Ane Remic uspela zbrati več kot deset tisoč evrov in jih razdeliti tistim, ki so pomoči potrebni. A niso delili le denarja, temveč tudi prehrambene pakete, igrače in številne druge materialne dobrine. Da jim je to uspelo, so organizirali dobrodelne koncerte, prisluhnili pa so jim tudi donatorji. Skrbeli so za zdravstveno osveščenost krajanov in članovs predavanji o visokem pritisku, zdravi prehrani in raku na dojkah. Organizirali so tudi kontrolo sladkorja v krvi in merjenje krvnega tlaka. Med dobro opravljene naloge šmarske krajevne organizack programom je RK sodi krvodajalstvo. Med več kot petdesetimi darovalci prepotrebne življenjske tekočine so tudi takšni, ki so jo darovali tudi več kot 45-krat. Pri podelitvi zahval za darovanje krvi, ki ga je opravila sekretarka mozirskega območnega združenja RK lika Kramer Marolt, so izpostavili problem evidence darovalcev, ki svojo kri darujejo tudi v drugih krajih. Tako območno združenje v Mozirju nima vpogleda v vse evidence darovalcev, temveč le v tiste akcije, ki se zgodijo na njihovem območju. Za realizacijo programa dela za prihodnje petletno obdobje bo poskrbela nova predsednica Francka Ugovšek. Pomagal ji bo upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh zaselkov šmarske krajevne skupnosti. Marija Šukalo Test hoje V okviru svetovnega dneva zdravja se lahko udeležite testa hoje na dva kilometra. Gre za ugotavljanje vaše telesne zmogljivosti. Udeleženci testa bodo krenili na pot izpred nazorskega zdravstvenega doma 7. aprila ob 16. uri. Vse, ki ste se že kdaj prej udeležili testa hoje, vas organizatorji ponovno vabijo, saj boste lahko primerjali svoje prejšnje dosežke z letošnjimi. Test ni primeren za bolnike s svežim infarktom, vročino, hujšo astmo in zelo zvišanim krvnimtlakom. Priporočajo se športna obutev in udobna oblačila. V primeru padavin test odpade. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 839 24 45. Maja Gosar (foto: Benjamin Kanjir) V SPOMIN Alojz Žagar (12.5.1919 - 27.3.2008) Alojz Žagarje bil rojen 12. maja 1919 vTrbovljah. Junija 1944 je bil v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. Septembra 1957 je prišel v Mozirje in 1. januarja 1958 uradno prevzel mozirsko župnijo kot župnik. 0 svojem prihodu v Mozirje seje vedno rad pošalit da so na dan prihoda z drogov vihrale državne zastave. Sam pri sebi je pomislil, da tukaj gotovo ne morejo živeti slabi ljudje, če duhovnika pričakajo z zastavami. Kasneje je izvedel, da niso vihrale v čast njegovega prihoda, ampak ob praznovanju občinskega praznika. Alojz Žagarje bil povsod znan po svoji zmernosti, strpnosti in modrosti. Znal je ravnati z vsemi ljudmi, ne glede na njihovo versko pripadnost ali ateistični pogled na življenje. V burnih časih polpretekle zgodovine, ko politični sistem kristjanom ni bil naklonjen, je dobro vedel, kje so njegove meje. Znal je ob pravem času in na pravem mestu povedati svoje mnenje ali pa ga zadržati za drugo priložnost. To njegovo vrlino so cenili tudi lokalni oblastniki, s katerimi seje dobro razumel, ravno zavoljo njegove strpnosti, ob pravem trenutku pa tudi odločnosti pri skrbi za svoje župljane. Pogreb kanonika Alojza Žagarja je vodil celjski škof dr. Anton Stres (foto: Ciril M. Sem) Cenili so ga vsi, tako izobraženci, kot preprosti delavci, saj je bil vedno na voljo poslušati in se ob tem pravično odločiti. K njemu so prihajali na pogovor in po dragoceno mnenje ljudje iz vseh plasti družbenega ali političnega življenja. Bil je prijeten sogovornik, ki seje znal tudi pošaliti in ob primerni priliki zapeti svojo najljubšo pesem En starček je živel. Spričo njegove zmernosti je župnija živelo in dihala z njim, enako mnogi rodovi Mozirjanov in Šmihelanov, ki jih je spremljal od rojslva do odraslosti ali celo smrti. Svoj mir je vedno iskal v ljubezni do nebeškega Očeta in Matere Marije, kateri je bil stalni priproš-njik. Ob prostem času je obiskoval planine, v katerih je vedno znova odkrival znamenja božje prisotnosti, si tam krepil duha in nabiral moči za delo, ki mu je bilo zaupano. V letih 1972-1986je opravljal dekansko službo v Gornjegrajski dekaniji. Leta 1994je praznoval zlato mašo, imenovan je bil za častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja. Upokojil seje 1. avgusta 1995,27. junija 2004je obhajal slovesnost biserne maše, 9. septembra 2007 pa petdeseto obletnico prihoda in delovanja v župniji Mozirje. Septembra lani je zaradi zapletov z zdravjem odšel v Bolnišnico Topolšica, odkoder seje preselil v dom duhovnikov v Maribor, kjer je med sobrati duhovniki preživel zadnje mesece življenja. Vsak danje v kapeli s sobrati daroval sv. mašo, tudi še tistojutro, predenje umrl. 27. marca 2008je okoli devete ure z rožnim vencem v rokah mirno za vedno zaspal. Mozirjani so se od njega poslovili 29. marca. Pogrebno sveto mašo je v družbi štiridesetih duhovnikov daroval celjski škof dr. Anton Stres. Telo umrlega je bilo v sobotnem popoldanskem dežju položeno k večnemu počitku na pokopališču v Mozirju. Benjamin Kanjir 30-LETNICA PRIHODA SESTER KLARIS V NAZARJE »Bogomiselno življenje je za modernega človeka težko razumljivo« 1. aprila 1978 so se ob pomoči frančiškanskega provinciala Polikarpa Broliha v Nazarje naselile tri sestre klarise. Prvo njihovo domovanje je bil frančiškanski samostan, leto pozneje pa so se preselile v svoje prostore, ki so jih zgradile ob pomoči dobrotnikov na mestu starega cvetličnjaka. »Stanovalke« samostana drugega Frančiškovega reda - Reda ubogih sester svete Klare posnemajo predvsem Kristusa, ki moli, zato tudi živijo ločeno od sveta, v klavzuri, ki jo je oktobra 1982 blagoslovil mariborski ordinarij doktor Franc Kramberger. Strogi red, zapovedani posti, nočno bdenje in molitev, spokornost in molk ter trdo delo je njihov vsakdan. Poleg molitve se sestre posvečajo študiju duhovnosti in za to prevajajo tudi potrebne knjige, gojijo cerkveno petje ter opravljajo gospodinjska in razna ročna dela. Tako pod njihovimi prsti nastajajo vezene in klekljarske mojstrovine. Prav tako pečejo hostije, urejajo cerkveno perilo, obdelujejo vrt in se lotijo raznovrstnih drugih opravil. »Bogomiselno življenje je za modernega človeka težko razumljivo. Dejavnost menihov in nun je namreč povsem notranja: z molitvami, žrtvami in bdenji slavijo Boga in se použivajo za vse svoje brate in sestre,« nam je v pogovoru zaupala opatinja sestra Katarina Ambrož. Prve štiri sestre, ki so vstopile v samostan v Nazarjah, so doma iz Savinjske doline, potem so začele prihajati tudi od drugod in danesjih je že 16. Čeprav je pred osmimi leti iz Nazarij v Doln-ice pri Ljubljani odšlo pet sester, je bila kapela še vedno premajhna. Zato so dogradili novo in 7. oktobra 2005jo je škof doktor Jožef Smej blagoslovil. Marija Sukalo Molitev, spokornost in trdo delo je vsakdan sester klaris (foto: Marija Šukalo) GLASBENA SOLA NAZARJE Odlični tudi na državnem nivoju Potem ko so se učenci Glasbene šole Nazarje dobro odrezali na regijskem tekmovanju, so se izkazali tudi na državni ravni. Na koncertu nagrajencev v Mariboru sta zlati odličji prejela Ana Glušič in Marcel Rajgl. »Izbira učencev se začne že dve leti pred samim tekmovanjem, ko izvemo, katere kategorije bodo na vrsti v določenem letu. Poiščemo ustrezne učence in začnemo intenzivneje delati z njimi, seveda samo v soglasju s starši. Prav tako morajo biti za projekt vneti učenci, saj priprava na taka tekmovanja terja veliko discipline in prostega časa. Samo če je »trikotnik« učitelj-starši-učenec usklajen, se lahko nadejamo uspehov,« pravi Klemšetova. »Veliko morajo pri tem prispevati tudi starši, saj je otroke treba voziti na vaje in na predtekmovanja, tako so precej časa v avtu terna cesti. Vendar menim, da ta čas nikakor ni izgubljen. Starši in otrok imajo skupen cilj, h kateremu stremijo in to jih povezuje. V avtu se pogovarjajo, prepevajo, se učijo... To so dragoceni skupni trenutki, kijih brez glasbe morda družina ne bi nikoli doživela. Seveda so višek takih prizadevanj visoke uvrstitve na izbirnih in zaključnih tekmovanjih. Hkrati ne gre zanemariti še enega vidika. Otroci, ki se odrečejo delu svojega prostega časa zato, da se spoznavajo z glasbo, si na ta način širijo svoje splošno obzorje. Ne samo izobrazba, ki lahko postane tudi življenjski poklic, tudi srčna kultura in omika je tista, ki soje taki otroci deležni več kot ostali, da niti ne omenimo prijetnih druženj s sovrstniki,« je zaključila Olga Klemše. Marija Lebar Lari Voler za 10. rojstni dan Naj ti sreča, zadovoljstvo vsak dan cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita. Vsi, ki te imamo radi. Prejemnika zlatih priznanj Ana Glušič in Marcel Rajgl sta drug drugemu izrekla Čestitke (foto: Marija Lebar) Letošnje tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije je bilo že 37, po vrsti. Nanj seje iz Nazarij uvrstilo pet solistov in trio violin. Od tega so osvojili dve zlati, eno srebrno, dve bronasti plaketi in eno priznanje. Na zaključnem koncertu na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru sta tako prejela zlati priznanji dva učenca nazorske glasbene šoie. »To je za tako majhno šolo z nekaj več kot 200 učenci velik uspeh,« je dejala Tadeja Cigale, mentorica Ane Glušič. Pritrdila ji je ravnateljica Olga Klemše. Dodala je, da so glasbene šole v Sloveniji, ki imajo tudi čez tisoč učencev, pa nobenega, ki bi osvojil prvo mesto in zlato plaketo. Obe sta spremljali svoje nagrajene učence na podelitev in koncert v Maribor, kamor so prišli tudi starši ter sorodniki in ostali mentorji. Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. |R|!ff3n 5 LETNA [garancija; Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 TURMOSGDj IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57.041/642-643, E-mail: termo.sgd@emall.si www.termosgd.com STAVBNO / vi rn Ancnrim www.krovs -SANACIJASTREH -P -TESARSKA DELA B i vu IN KROVSTVO k Jože STROŽER s.p. tvo-strozer.com joze.strozer@siol.net OKRIVANJE S CREATON, ESAL, - VSA KLEPARSKA DEU RAMAC IN VSO PLOČEVINO - NOVO: EKO KRITINE - Kasaze 69e, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714-01-00 Gsm: 041/690-02C faks: 03/714-01-01 !, 041/608-312 POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ I3ADIO GOLD! Savinjski vai www.radioj»ldi.si m 106,2 Mhz nova frekvenca - stari prijatelji } V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | J LEPA NJIVA Izbrali prvo mis Savinjskih novic RECICA SAVINJI V nedeljo so otroci in mladi v dvorani podružnične osnovne šole na Lepi Njivi pripravili slovesnost ob materinskem dnevu. Ob nastopu najmlajših se je utrnila marsikatera solza, za smeh pa so poskrbeli člani Kulturnega društva Nagelj z izborom prvih letošnjih mis. Osnovnošolci so izvedli nekaj pesmi in recitacij na temo matere, nato so doživeto predstavili priredbo zgodbe Moj dežnik je lahko balon avtorice Ele Peroci. Igro so popestri- Člani KD Nagelj so najprej recitirali pesmi o mamah, nato pa so pripravili tekmovanje za leponjivsko lepotico. Izmed občinstva so izbrali strokovno komisijo in ji izročili ocen- Učenci POS Lepa Njiva so se predstavili v igrici Moj dežnik je lahko balon (foto: Marija Lebar) Mis Lepe Njive v družbi postavnih lepotic Kulturnega društva Nagelj (foto: Marija Lebar) li z igranjem na Orffove instrumente jevalne liste. Tekmovalke so se pred-in petjem. Pod mentorstvom svojih stavile v treh izhodih. Kandidatke, učiteljic so izdelali tudi scenske petjih je bilo, so se predstavile občin- pripomočke. stvu v večernih toaletah, nato še v center starejših gornji grad Nastop za vse matere 25. marca so v gornjegrajskem centru starejših pripravili prireditev ob materinskem dnevu. S prisrčnim programom so se (ponovno) predstavili najmlajši iz vrtca In kot posebna gostja devetletna Veronika Steiner kot nadvse obetavna glasbenica in pevka. Praznovanje materinskega dneva po vsej verjetnosti izhaja še iz antičnih časov, ko so Grki častili kult boginje Šibile, Rimljani pa praznova- li tako imenovani Matronalie v čast boginje Juno. Običaj je prevzelo tudi krščanstvo in ga umestilo na dan Marijinega oznanjenja. Na naših tleh je bilo praznovanje materinskega dneva v navadi predvsem med obema svetovnima vojnama, kasnejeje na račun dneva žena zamrlo in se ponovno začelo uveljavljati po osamosvojitvi. Savinjčan kopalkah. Tretji izhod je bil ob razglasitvi rezultatov. Komisija je imela nemalo težav, daje podelila številne prestižne naslove, občinstvo pa je brez prenehanja ploskalo. Nasmejali so se do solz, saj so bile mične gospodične v resnici postavni fantje, ki bi jim nastop in suvereno gibanje po odru lahko zavidala sama Naomi ali Claudia Schiffer. Stroga komisija je med napetim čakanjem, ki gaje popestril domači rock bend, pošteno preštela glasove. Tako so dobili mis Lepe Njive, njeno prvo in drugo spremljevalko, razglasili so tudi mis Kulturnega društva Nagelj. Prva mis Savinjskih novic pa je postala Natalija Oblakova iz Ukrajine. Novopečene lepotice sicer niso bile okronane, zato pa jih je komisija okitila s častnimi lentami. Marija Lebar V** l , \. i -I Devetletna Veronika Steiner je s svojim nastopom navdušila tudi sto dve leti staro Vido Pariš (foto: EMS) CENEJŠE IN VISOKOKVALITETNO GORIVO 24 UR NA DAN NA AVTOMATSKEM ItLlTTc: »ii, bencinskem 0 DOTAKNETE SE ZASLONA IZBERETE PLAČILNO SREDSTVO IZBERETE MAKSIMALNI ZNESEK ZAČNETE TOČITI GORIVO VZAMETE RAČUN VOZITE CENEJE! 2H-F1 /---N 12 ----✓ Ovčjereja, fbalstvo in sufenarstDO Piše: Aleksander Videčnik Tkalstvo je tudi v naših krajih zelo star poklic. Seveda je že dolgo od tistih časov, ko so ljudje kar doma skrbeli za obutev in oblačenje. Takoj, koje na trgu prevladovalo industrijsko blago, se je seveda marsikaj spremenilo, posebno tkanine industrijske izdelave so postopno vse bolj uporabljali. Pred drugo svetovno vojno so marsikje še doma strojili kože za usnje, ki so ga potem čevljarji v štiri predelali v obutev. Tudi tkali so še vedno, saj je bila doma narejena preja za tkanine, kot so raševina, laneno blago in platno, zelo ustrezna. KAKO SE JE RAZVIJALA OVČJEREJA? Posebno zanimivo je pogledati v preteklost, kako seje pri nas razvijala ovčjereja. Svinjereja je očitno veliko pozneje prešla v navado, to dokazujejo podatki iz benediktinskega urbarja, ko se relativno pozno pojavljajo prvi podatki o dajatvah svinjskega mesa ali svinj. Če upoštevamo podatke iz Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937, najdemo za srez Gornji grad navedbe o številu ovac v Zgornji Savinjski dolini. Največ so jih redili; v Solčavi - 546; pri Sv. Duhu - 410; v Krnici - 339; v Raduhi - 337; v Podvolovljeku - 309; v Konjskem Vrhu - 258; v Podveži - 261 ; v Šmihelu - 215 in tako naprej. Najmanj so našteli ovac v okolišu Gornji Grad. V leksikonu še navajajo, da je bilo torej največ ovac v hribovskih predelih na levem bregu Savinje, in to kar 64 % od vseh zajetih. SUKNO (LODEN) Po številu ovac si lahko predstavljamo, kjeje bilo suknarstvo in tkalstvo najbolj razvito. Trgovci so seveda modro ravnali, ko so na trgu govorili le o blagovni znamki "Mozirsko sukno" (Prassberger Loden), čeprav bi morali govoriti o "Gornjesavin-jskem suknu", kar bi bilo glede na razvitost ovčjereje bolj pošteno. Toda trgovci so želeli ustvariti sloves sukna pod imenovano blagovno znamko, ki je že bila znana po vseh deželah tedanje Avstrije. KAJ VSE SO TKALI? Franc Hribernik je v svojem članku o suknarst-vu, ki ga je objavil v Slovenskem etnografu leta 1949, omenil, da nekoč na gorskih kmetijah v okolici Mozirja niso izdelovali le sukna, temveč tudi raševino, kovtrovino in hodno, pa tudi pražnje platno, ne nazadnje še brisače, ponekod tudi manjše tekače (tepihe). Ker so na kmetijah redili ovce in pridelovali lan, so pripravljali tudi ustrezno prejo. Valhati pa so dali sukno, raševino in kovtrovino v leponjivsko valjalnico (Firberji). KAKO SO OVCE STRIGLI? Ovce so strigli po trikrat, prvič takoj, ko so prišle s planine. Drugič sojih strigli v času svečnice, tretjič pa, ko so se odpravljale na pašo v planino. Vedeti je treba, da je jesenska volna najdaljša in najboljša. Zimska je tudi še dobro uporabna, med tem koje letna zelo kratka, takrat pa dajo jagnjiči prav lepo volno. Običajno je, da jagnjičem ob prvi striži puste šopek volne na vrh pleč. PRANJE PRED STRIŽENJEM Ko pridejo ovce s planine, se pasejo v domačem gozdu in so potem polne smrekovih igel, pa tudi sicer je na njih precej umazanije. Prej, kojih ostrižejo, jih temeljito umijejo. Doma imajo dolgo in široko korito, vanj položijo ovco na hrbet, to delo opravljajo trije ljudje. Eden je pri glavi in drži z desno roko ovco za vrat, da ostane glava zunaj vode, z levo pa drgne po volni, dajo opere. Drugi stoji pri zadnjih nogah in jih drži z levo roko, z desno pa žuli volno. Tretji pa ima v rokah golido za vodo (žehtar) in poliva vodo po trebuhu ovce. Koje žival spodaj oprana, jo obrnejo, da stoji v koritu, tako jo lažje žulijo po hrbtu. Če je korito dovolj veliko, kar je pri večji čredi potrebno, perejo hkrati po dve živali. Pastir pazi, da ovce dobro operejo in jih nato žene past na sončne lege, da se čim prej in dobro osušijo. Pralci se med tem preoblečejo, saj se med pranjem dodobra zmočijo. STRIŽENJE Seveda strižejo najraje v toplem in suhem vremenu, ker ob takem lahko opravljajo svoj posel na mehki travi. Če je le mogoče, poiščejo primeren, malo nagnjen svet, da pride glava ovce višje, zadnji del živali pa nižje, ker mora žival med striženjem pač ležati, seveda ne ves čas enako. Najprej jo postrižejo po trebuhu, nato pa po hrbtu. Navadno strižeta dva, prvi (glavni) začne pri glavi in striže nazaj, drugi, nekakšen pomočnik, striže od repa naprej. Pri tem poslu prednji sedi, zadnji pa kleči. Med striženjem po trebuhu ima ovca proste noge, potem pajijih zvežejo. Če je le mogoče, delajo hkrati trije ali štirje pari strižačev. Kadar vreme ni ugodno, strižejo pod streho na dolgih stolih. Število strižačev je bilo največje v jeseni, ker domači operejo tudi tuje ovce, sprejete v pašo, ostrižejo jih pa ne. Za pranje svojih ovac se tuji gospodarji oddolžijo tako, da domačim pomagajo striči. Za strižo uporabljajo posebne škarje, ki so narejene iz enega samega upognjenega dela, taje na obeh koncih nabrušen kot škarje. Volno skrbno posušijo, jo dajo v vreče, da počaka do preje. ČESALNICE VOLNE Domačo volno so prečesali doma, če je niso imeli preveč. Če je bila količina ovac velika, so nosili volno v česalnice. Taka je bila na vodni pogon ob Ljubiji pri Ružmanu. Dobre česalnice so bile tudi na Koroškem, tudi tja so nosili volno česati. Le dobro prečesana volna seje tudi dobro predla. Situacija Firbarjeve valjalnice v Ljubiji: 1. valhe - valjalnica - stope za sukno; 2. shramba za sukno in raševino; 3. manga; 4. drog, na katerega obešajo sukno; 5. stanovanjska hišica. s N 13 Nasveti, Avtomobilski kotiček BOJANA ŠUMEČNIK vaditeljica fitnesa Takšen naj bo tudi vaš začetek dneva. Ne bo vam žal. Poskusite začutiti vse mišice vtelesu, ki se raztezajo in bodite hvaležni, da lahko čutite. Jutranje raztezanjeje kot kratka sprostitev, zbujanje in aktiviranje mišic ter uvod v nov dan. Izredno priporočljiva je telesna vadba v jutranjih urah. Čez noč je telo namreč v vodoravnem položaju in ni pritiskov na sklepe in tako se poveča količina medsklepne tekočine. S tem dosežemo manjšo obremenitev sklepov, saj pride do manjšega trenja med sklepnima površinama. Pomembno je, da se zavedate pomena vaj za posamezne sklepe. Kljub temu da se ukvarjate s tekom, kolesarjenjem, tenisom,... nikoli ne aktivirate vseh sklepov. Sklepi, ki so slabše gibljivi in jih pogosto obdaja- NOVOSTI NA CESTI Kia je požela velik upeh z večjo kopijo mercedesovega modela M. Kia sorentoje bil eden izmed modelov, na katerega so bili evropski kupci pripravljeni čakati dobrega pol leta, saj proizvodnja ni bila sposobna zagotavljati povpraševanja. Notranjost plastična, podvozje trdno in namenjeno terenom, rohneči ter požrešni dizelski motor in okorne vozne lastnosti. Toda veliko prostora in zunanji izgled mercedesa, ki se pravtako ni mogel pohvaliti s kaj boljšimi voznimi lastnostmi in ostalimi malenkostmi. Ampak ti časi so mimo in Kia prihaja močna kot še nikoli v srednji razred, kjer kraljuje vw golf, opel astra ter mnogo drugih. Kiin model cee'd predstavlja uspešnico v svojem razredu. Paleta modelov se širi in sedaj imamo na voljo poleg limuzine še cee'd sporty wagon in mladim ter športnim kupcem namenjen pro_cee'd kot kupe izvedenka. Prihaja še > Ste kdaj opazovali psa ali mačko, kako se zjutraj pretegne? jo še šibke mišice, so bolj dovzetni za poškodbe. Zato je pomembno, da postorimo nekaj preventivnih ukrepov, da jih zaščitimo. Najcenejši, najučinkovitejši in najpreprostejši način je izvajanje različnih oblik vaj za posamezne sklepe. Potrebujete le nekaj dobre volje in časa. Marsikatero vajo lahko izvajate v službi, ob čakanju v čakalnicah, ob vožnji (seveda, če ste kotsopotnik), ob kuhanju kosila... Kaj morate upoštevati, ko se odločite, da boste začeli s telesno vadbo? PRED VADBO Poskrbite za udobna oblačila in čevlje. Oblačila naj bodo ohlapna in udobna za lažje gibanje. Naj bodo primerna spremembam temperature in dobro vpojna. Čevlji naj vam nudijo dobro oporo in podplati naj bodo iz nedrsečega materiala, da ne pride do nepotrebnih poškodb. Ogrevanje: izvajajte nežne vaje v obsegih gibljivosti in vaje za raztezanje 10 do 15 minut pred bolj intenzivno vadbo za vzdržljivost. Začnite z nizko intenzivnostjo in jo nato počasi stopnjujte. Vzemite si čas za ogrevanje - to vam bo pomagalo preprečiti poškodbe. MEDVADBO Ne hitite. Vaje morajo ostati prijetne, v fazi, ko vam še dovoljujejo pogovor. Vadba te intenzivnosti omogoča sprostitev mišice med vsako ponovitvijo. Bodite pozorni na opozorilne znake! Prenehajte z vadbo in se nemudoma javite zdravniku če: - vas začne tiščati v prsih, - vam primanjkuje sape, - čutite omotico ali omedlevico, - čutite slabost v trebuhu. Dihajte - med vajami ne zadržujte diha. Izdihnite med vsako izvedbo vaje in vdihnite med sprostitvijo. Glasno dihanje med vadbo vam bo omogočalo nadzorovano in globoko dihanje. Zadrževanje dihanja vodi v pomanjkanje kisika v mišicah, ki se zato še hitreje utrudijo. Med vadbo vzdržujte pokončen položaj. Pokončen položaj, pri vzdrževanju katerega aktivno sodelujejo vse mišice, je izhodišče za vaše dobro počutje. S tem omogočite sprejemanje zraka v vaša pljuča in dotok zadostne količine kisika. Ob bolečini ali krču v mišici jo nežno masirajte in raztegnite. Ko bolečina izgine, ponovno začnite s počasnimi in blagimi gibi. Dobro pravilo je, da prenehate z vadbo, če postane bolečina ostra ali močnejša kot običajno. Bolečina je varnostni signal, ki sporoča, da je nekaj narobe. Poskrbite, da boste imeli vedno na razpolago dovolj tekočine za pitje. PO VADBI Ohlajanje: 5 do 10 minut. To omogoča počasno ohlajanje. Počasi se znižuje srčni utrip in pomaga sprostiti mišice. Izvajajte vaje z nizko intenzivnostjo ali počasi hodite. Pravtako izvedite nežne raztege, da se izognete otrdelosti ali bolečim mišicam naslednji dan. Evropa, pozor! Kia prihaja! excee'd, ki bo zadovoljil kupce pre- cenejši od opevanega vw golfa. Kia piha, saj bo nosil klasično platneno je svojega kombija dala na trg hitro, zložljivo streho. medtem ko je golf variant prihajal Za vsakdanjost in družine je seveda najbolj uporaben model sporty wagon in to ob podatku, da je lahko v osnovi kar do deset odstotkov celo večnost. Notranjostje korejsko opremljena z vsemi osnovnimi zadevami za varnost in udobje že v osnovi. Kar moramo pri evropskih modelih doplačevati, je tu enostavno v ceni. In tako se nam cenovna prednost le še poveča. Motorna paleta je za začetek ozka. Bencinski motor 1.4 litra in 109 KM in 2.0 ORDÌ z 140 KM in dolgimi prestavnimi razmerji, ki skrbijo za nizko porabo goriva, a ukradejo nekaj prožnosti in pospeškov ter s tem užitkov v vožnji. Podvozje je nastavljeno trdo in prilagojeno avtocestnim potovanjem, seveda pa posredno trpi udobje. Ampak, kot smo že omenili, pri Kiji se hitro učijo in še hitreje napredujejo. Torej so ti popravki le vprašanje časa in evropski konkurenci se obetajo težki časi. Posebno če upoštevamo, da sporty že v osnovi ponuja 543 litrov prtljažnega prostora, ki se ob podrti zadnji klopi lahko poveča na ponosnih 1.664 litrov, kar je kar 169 litrov več od golfa varianta. Igor Pečnik KNJIŽNICA MOZIRJE Zvezda Astrid in Marjan Marinšek Marjan Marinšek je spregovoril o številnih zanimivostih iz življenja Astrid Lindgren (foto: Tatiana Golob) Slovenski knjižni trg je bogatejši za slikovito biografsko zgodbo o slavni švedski pisateljici Astrid Lindgren, stvariteljici nesmrtne Pike Nogavičke. Njen avtor je Marjan Marinšek, ustvarjalec iz Velenja, oče Pikinega festivala v Velenju in nenazadnje osebni prijatelj sedaj že preminule pisateljice Astrid Lindgren. Svojo zadnjo knjigo. Zvezda Astrid, je sredi marca predstavil v Knjižnici Mozirje, zbranim pripravil ogled filma o Lindgrenovi in za konec še okusno švedsko presenečenje. Marjan Marinšek se ukvarja s številnimi raznolikimi dejavnostmi. Je zbiratelj; poznane so njegove zbirke Moje prvo berilo, zbirka knjig o Robinsonu Crusoeju, razglednice Maksima Gasparija, je glasbenik, popotnik in pobudnik za nastanek sedaj širom Slovenije priljubljenega Pikinega festivala. V svetu literatov je poznan kot pisec številnih romanov, spominov, biografij, kratke proze, nadalje kot prevajalec iz švedskega jezika, predvsem pa kot velik ljubitelj švedske pisateljice Lindgrenove in njenih svetovno poznanih književnih junakov. In ker smo v lanskem novembru praznovali stoto obletnico rojstva Astrid Lindgren, je večer posvečen pisateljici, katere knjižnejunake Pika Nogavičko, razbojniško hči Ronjo, brata Levjesrčna, Erazma in potepuha in še bi lahko naštevali, pozna tudi večina slovenskih otrok, pravzaprav samoumeven. Prav poseben pa je bil tokratni literarni večer tudi zato, ker je Marinšek dolga leta s pisateljico osebno prijateljeval, jo imel tako priložnost spoznati mno- go pobližje kot milijoni njenih oboževalcev in jo zato zbranim v Knjižnici Mozirje predstaviti nekoliko drugače. Marinšek je Lindgrenovo najprej predstavil skozi ogled filma, ki gaje o pisateljici in njeni deželi posnel sam, nato je spregovoril še o številnih zanimivih podrobnostih iz njenega življenja, o pisateljičinih starših in o ljudeh, ki so bili z Lindgrenovo tako ali drugače povezani. Knjiga Zvezda Astrid torej podrobno opisuje ne le pisateljico samo, ampak njeno širše okolje, ki je vplivalo na njeno ustvarjalno pot. Za popestritev večera je Marinšek zaigral na citre, za pravo okušanje Švedske, domovine Lindgrenove, pa je poskrbel s sladko pogostitvijo. Zbranim je ponudil tradicionalno švedsko pecivo, ki so ga poplaknili s krokkom, med Švedi zelo priljubljenim sladkim vinom. Tatiana Golob IZREDNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Franc Steiner odšel iz mozirske planinske zgodbe Potem ko že sedem let ni bilo rednega občnega zbora, je iniciativni odbor s predsedujočim Jožetom Kumrom sklical izredni občni zbor. Dosedanjemu predsedniku Francu Steinerju, kakor tudi ostalim organom društva, je po mnenju sklicateljev mandat potekel leta 2003, kar naj bi pomenilo, da so bili mozirski planinci pet let brez legitimnega vodstva. Novemu predsedniku PD Mozirje Zoranu Mazeju (desno) je prvi čestital podpredsednik PZS Stanko Gašparič (foto: EMS) Po Kumru naj bi v društvu vztrajala samo še četrtina nekdanjega članstva. »Z nelegitimnim podaljševanjem takšnega stanja bi še naprej kršili pravila društva. Izhod je v podelitvi novih mandatov. Biti moramo dostojni dediči 115-letnice organiziranega planinstva v Mozirju,« je mnenje iniciativnega odbora povzel Kumer, prepričan, da je del društvenih aktivnosti kljub vsemu živelo samo po zaslugi vztrajnih posameznikov. Kot je bilo pričakovati, je Steiner v izčrpni razpravi ovrgel trditve o nezakonitem delu in temeljito razložil, zakaj ni skliceval občnih zborovter se obenem zahvalil vsem, ki so za društvo storili kaj dobrega. »Iskanje novega predsednika ni prepros- to. Gre za ugled in imovino, nenazadnje tudi denar,« je med drugim dejal dosedanji predsednik in pri tem okrcal podpredsednika Planinske zveze Slovenije Stanka Gašpariča, ki naj bi brez njegove vednosti izvedel kontrolo društvene blagajne. Slednji je pojasnil, da je pregled opravil na podlagi pisnega pooblastila predsedstva osrednje slovenske planinske organizacije. Obenem se je zavzel, da vsi skupaj uprejo pogled v prihodnost, kar je edina garancija da bo mozirsko planinsko društvo prebrodilo sedanjo krizo. Gre za izredno pomembne zadeve, je v razpravi izpostavil župan Ivan Suhoveršnik, saj so po njegovem prepričanju društva obraz kraja in celotne občine. Na nek način gre torej za začetek nove poti, so bili razpravljavci enotnega mnenja, zato so vodenje društva zaupala precej pomlajenemu trinajstčlanskemu upravnemu odboru, predsedniško funkcijo pa bo v naslednjih štirih letih opravljal Zoran Mazej. Savinjčan Matična kronika za mesec marec 2008 ROJSTVA: Rodilo seje osem deklic in šest dečkov. POROKE: Janez Otorepec in Anastasiya Kan iz Šentjurja pri Celju SMRTI: Franc Tevž iz Šmartnega ob Dreti, Stanislav Horvat iz Mozirja, Marija Ger-melj iz Solčave, Viljem Svet iz Robanovega Kota, Jožefa Bevc iz Gornjega Grada, Florijan Cajner iz Pustega Polja. KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE »Biti starš je danes najtežji poklic« Da bi obeležili materinski dan, so člani Kulturnega društva Jurij zadnjo marčevsko soboto pripravili prireditev Mati bodi luč. V uvodu je obiskovalce pozdravil predsednik društva Jure Re-penšek, ki je izpostavil, da velja gojiti vrednote starševstva in veselje do življenja ter ga poudariti tudi s tovrstno prireditvijo ob prazniku z željo, da poslušalci doživijo utrip pristnosti vseh nastopajočih. Obiskovalci so lahko uživali v različnih zvrsteh glasbe in recitacijah, ki sojih pripravili mladinski pevski zbor pod vodstvom Marjane Glušič, vnuki družine Atelšek ter recitatorja. Za tem so se zabavali ob spevoigri Kovačev študent v izvedbi članov KD Jurij. O pomenu starševstva je spregovoril nekdanji mozirski kaplan Janko Strašek. Prepričan je, da je mati za otroka zelo dragocena, in izpostavil veličino njene ljubezni. Prav zaradi nje ji ni nič pretežko narediti za svojega sina ali hčer. Janko Strašek: »Starši, bodite luč svojim otrokom.« (foto: Marija Šukalo) »Dragi starši, tudi če vam v življenju ni vse jasno, nič zato. To bo postalo, če boste živeli svoje poslanstvo, kakor je potrebno - prav za svoje potomce. Pri tem ne rabiš velikih besed. A starš postati ni težko, to biti pa je danes najtežji poklic, a zelo lep. Pri opravljanju naloge starša naletiš na različne preizkušnje in ovire, ki jih je mogoče premagati le z veliko mero ljubezni in potrpežljivosti. Zato, starši, bodite luč svojim otrokom, ta se ne more skriti, temveč jim je vodilo na njihovi poti odraščanja. S svojimi zgledi poskrbite, da bodo šli za vami,« je med drugim dejal Strašek. Marija Šukalo Mladinski pevski zbor je prepeval ljudske pesmi (foto: Marija Šukalo) TOPLICA - DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA LJUBNO OB SAVINJI Pomembno izobraževanje na različnih področjih Članice Društva podeželskih žena Toplica, kijih vodi Margareta Atelšek, so bile v preteklem letu s svojim izdelki prisotne na sejmih v naši dolini in tudi širše. Sodelovale so pri pripravi občinskega praznika občine Ljubno in številnih razstavah. S svojimi kulinaričnimi dobrotami so poskrbele za pogostitve v domači občini. Tekmovale so v izdelavi velikonočnih pirhov na Ljubnem ob Savinji in si z umetelno pobarvanimi jajci prislužile prvo in drugo mesto. Na Dobrotah Slovenije na Ptuju so za marmelado prejele zlato medaljo. V društvu se zavedajo, da je izobraževanje zelo pomembno. Zato ni naključje, da so bile na tečaju peke kruha, slikanju na steklo, izdelavi voščilnic, peki peciva in jedi iz ajdove moke. Prisluhnile so tudi predavanjem o biološki pridelavi in prede- lavi hrane. Učile so se klekljanja, obiskovale računalniške tečaje. Njihova tedenska srečanja so že vrsto let stalnica. Tu si izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo znanje. Lani so se podale tudi na strokovne ekskurzije in ohranile stike s sorodnimi društvi iz domovine in tujine. Omeniti velja, da Topličanke še vedno tradicionalno izdelujejo pletene copatke za vse novorojenčke v občini, za občino in morebitne druge interesente pripravijo priložnostna darila, predvsem novoletna, kakortudi unikatne, ročno izdelane novoletne voščilnicezvezenimi in kvačkanimi motivi. To bodo delale tudi v prihodnje, so sklenile na rednem občnem zboru, ko so poleg pregleda dela pripravile prijetno druženje ob dnevu žena. Marija Šukalo KULTURNO UMETNIŠKO-DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Ekipe, ki zmaguje, se ne menja Za člani rečiškega Kulturno-umetniškega društva Utrip, ki ga vodi Jože Skončnik, so štiri leta uspešnega delovanja. Da so na pravi poti, je dokaz tudi priznanje mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki so ga prejeli letos. V letih delovanja so namreč z raznovrstnimi prireditvami povečali kulturno ponudbo v kraju in dolini ter si pridobili publiko, ki se dokaj redno udeležuje njihovih prireditev. V lanskem letu so uspeli organizirati dvanajst prireditevz gosti z različnih področij. Tako so gostili glasbene, literarne in likovne ustvarjalce. Na odrske deske so postavili gledališko predstavo Darilo za rojstni dan in z njo gostovali po večih krajih. S proslavami so se spomnili tudi našega največjega pesnika Franceta Prešerna, in sicer decembra ob obletnici rojstva in februarja ob obletnici njegove smrti. Tudi na druženje in izobraževanje niso pozabili. Tako so za člane poleti pripravili piknik, jeseni pa se podali na strokovno ekskurzijo v prestolnico, prisluhnili so tudi predavanju dr. Jožefa Muhoviča. Na volilnem občnem zboru so dosedanjemu vodstvu društva podaljšali mandatza eno obdobje, saj so prepričani, da se ekipe, ki zmaguje, ne menja. Marija Šukalo Dragi Božo! Vse najboljše ti želimo. Ostani tak, kot si. Tvoji: Rok, Marinka, Jurc Tožibabe otroške folklorne skupine KD Lojze Savinšek iz Nove Štifte (foto: Tatiana Golob) iz OŠ Griže pa je mentorica Vlasta Po-lenik pripeljala Griške veseljake. Dobro razpoložene plesalce je pozdravil predsednik sveta JSKD, 01 Mozirje Anton Venek, ki je izrazil veselje nad tako številno udeležbo otroških folk- lornih skupin in poudaril pomen prireditve, saj otroke uči spoštovanja do slovenske kulturne dediščine. Pr-iredilve seje udeležila tudi strokovna spremljevalka srečanja Erika Krašek. Tatiana Golob Ringa raja, ples nastaja Zadnjo soboto v marcu se je po dvorani Doma kulture Nazarje razlegala prešerna pesem, slišalo se je copotanje bosih otroških nogic. Bilo je veselo in kaj ne bi bilo, saj se je na območnem srečanju otroških folklornih skupin osnovnih šol in kulturnih društev Zgornje Savinjske doline Ringa raja zbralo lepo število mladih plesalcev in obiskovalcev prireditve. Srečanje Ringa raja vsako leto or- mentorici sta bili Vanja Hofbauer in ganizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje. Letos sta pri pripravi dogodka pomagala tudi KD in OŠ Nazarje. Nastopilo je sedem otroških folklornih skupin iz doline in izven. Iz nazorske osnovne šole sta prišli skupina Urška in skupina t. razreda, njihovi Karla Jeromel Rednak. Iz OS Gornji Grad so prišli Mali tački in Facki, ki delujejo pod mentorstvom Marije Vincek, iz Luč Navihanci z mentorico Sašo Vrabič. Srečanja seje udeležil tudi podmladek KD Lojze Savinšek Nova Štifta, katerih mentorica je Marta Tesovnik, KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Darilo staršem Ob materinskem dnevu so bočki kulturni ustvarjalci pripravili koncert, ki so ga posvetili lani preminuli kulturni delavki Mariji Ročnik, zbirateljici ljudskih pesmi, in seveda vsem materam ter očetom. V Bočni je bilo darilo staršem razigranost otrok (foto: Marija Šukalo) Na odru kulturnega doma v Bočni so svojo razigranost in radost pokazali otroci iz vrtca in podružnične šole ob pomoči vzgojiteljic in učiteljic. Iz grl pevk in pevcev ženskega ter moškega pevskega zbora pod taktirsko palico Jožeta Pustos-lemška in Matjaža Železnika je bilo slišati tako slovenske narodne kot ponarodele pesmi ter pesmi številnih domačih avtorjev. Zapeli so tudi Fantje treh vasi in ljudske pevke Pušeljc. Ob tem je nekaj misli o materinstvu in starševstvu nanizal moderator programa Marko Potočnik. Poudaril je, da je trud, ki ga starši vlagajo v vzgojo otrok, vsekakor poplačan. Teh trenutkov z njimi naj mati in oče ne zamudita, saj so najbolj dragoceni. Menil je, da tudi starih staršev ne smemo pozabiti, saj se razdajajo tako otrokom kot vnukom. Marija Šukalo OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Trgovina a modno konfekcijo Kar in s»» vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KaMn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POŠTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL: PODPIS: •i Priloga: barvna fotografija celotne postave Frizerske storitve in svetovanje Armin Kani rnehič s.p. jtSt . Na trgu 7, 353<|MoziijtL • j GSM: 040 279 448 Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com V CrabnerjeS/^« vkMozifcjjj smo za vas éliSFrizerski stüdWArmin Vabljene vsefpranke (ženske in ni vseh starosti in različnih stilov. / V mesecu aprilu za vse študente - in dijake z veljavno študentsko ali dijaško izkaznico 10% popust Delovni čas: torek-pc-tek 9 -13. ur$, ter od 14.-19.ure sobota 8.-17. ure ponedeljek, nedelja in prazniki zaprto na vse storitve. Frizerski studio A Odkrivajte razno www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE v soboto 26. aprila, 24. maja in 28. junija NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL: 03/898 07 00, FAX; 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hoielpaka.com v Sest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. smEr okna in vrata Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 www.simer.si ((C* 08010 %T) Frizerski studio Acrmir» DARKO REPENŠEK IN MARTA BON Rokomet - osnove pravil, sojenje in organizacija tekem Na ljubljanski Fakulteti za šport so pred dnevi predstavili knjigo Darka Repenška in Marte Bon z naslovom Rokomet - osnove pravil, sojenje in organizacija tekem. Knjiga je za slovenski rokomet izjemnega pomena, saj gre za prvo tovrstno strokovno literaturo v našem jeziku. Po besedah enega od recenzentov knjige, izrednega profesorja na Fakulteti za šport in predstojnika katedre za rokomet dr. Marka Šibile, predstavlja delo Repenška in Bonove pomemben prispevek strokovni rokometni literaturi. Knjiga zajema podrobna pojasnila pravil rokometne igre, posebno vrednost pa ji dajejo številni primeri igralnih situacij, obsežno slikovno gradivo in jasni poudarki z navodili za sodnike začetnike oziroma manj izkušene sodnike. Drugi recenzent knjige Janko Požežnik, mednarodni rokometni sodnik in dolgoletni Repenškov sodniški partner, dodaja, da smo vSIoveniji pogrešali priročnik, ki bi bil v pomoč športnim pedagogom in rokometnim sodnikom, saj so do sedaj morali informacije otej igri iskati vsuhoparnih pravilih, kijih je izdala mednarodna rokometna organizacija. Požežnik še dodaja, da oba avtorja v tem trenutku sodita med najbolj kompetentne poznavalce rokometne igre v Sloveniji. Darko Repenšekje vrhunski mednarodni rokometni sodnik, ki je sodil najpomembnejše tekme vseh stopenj, od olimpijskih iger in svetovnih prvenstev do derbijev evropske lige prvakov. Dr. Marta Bon, profesorica rokometa na Fakulteti za šport, je bila vrhunska igralka inje svoje igralske izkušnje nadgradila v trenersko delo. Že nekaj časa je v vrhu slovenske trenerske stroke, poleg ostalih moštevje vodila tudi slovensko žensko reprezentanco. Pogosto se sliši, da so rokometna pravila preveč nedorečena in sodnikom prepuščajo preveč vpliva na dogajanja na igrišču. Avtorja knjige Rokomet - osnove pravil, sojenje in organizacija tekem menita, da največja težava ni v pravilih samih, ampak v njihovem (ne)poznavanju, dojemanju, predvsem pa interpretaciji. Prav sodniki so namreč tisti, ki na igrišču postavljajo meje dovoljenega oziroma nedovoljenega. V rokometni igri so prisotni številni elementi: hitrost, spretnost, usklajeno delovanje misli, mišičevja, trupa, nog in rok, različne oblike gibanja, neposredni telesni stiki, poseben način igre, kjer se s telesom preprečuje ravnanje nasprotnika,... Vse se dogaja zelo hitro, zato je vloga sodnikov težka in zahtevna. Dobro jo lahko opravijo le psihično in telesno dobro pripravljeni sodniki, čemurje v knjigi namenjeno posebno poglavje. Prvič so v knjižni obliki predstavljena pravila mini rokometa, ki temeljijo na pravilih rokometne igre, vendar niso strogo določena in jih je mogoče prilagajati znanju udeležencev in pogojem dela. V knjigi je mogoče najti tudi podrobne informacije o organiziranosti rokometnih sodnikov in organizaciji rokometnih tekem. Knjiga Repenška in Bonove bo odslej študijsko gradivo študentov kineziologije in športa ter udeležencev trenerskih usposabljanj in izpopolnjevanj, namenjena pa je tudi igralcem in igralkam, rokometnim sodnikom, ljubiteljem rokometne igre, poročevalcem z rokometnih tekem in drugim rokometnim delavcem, saj je prav nepoznavanje pravil igre velikokratrazlog negativnega odzivanja gledalcev in neobjektivnega poročanja novinarjev. Franci Kotnik POHOD NA OJSTRI VRH Prijetno druženje kljub vremenskim nevšečnostim Na velikonočni ponedeljek so se najbolj vztrajni pohodniki podali na pohod na Ojstrski Vrh. Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje je omenjeno drugo tovrstno druženje pripravilo v spomin na svojega dolgoletnega člana Franca Ropa, kije bil planinec in gasilec z dušo in telesom. Ljubitelje rekreacije je pot vodila od grušoveljske-ga gasilskega doma mimo cerkve v Šentjanžu, Jermančnika in vse do Žirovnic, kjer so se ogreli s šilčkom domačega ali toplim napitkom. Nato so pot nadaljevali preko Negojnice vse do Ojstrega Vrha. Kljub temu da jim vreme ni bilo naklonjeno, se po mnenju vodje poti Janeza Kuharja niso dali. Gasilci morajo biti namreč pripravljeni na vse vremenske nevšečnosti - tudi če "padajo sekire". Ker je bil Franc Rop tudi ljubiteljski pesnik, ni bilo naključje, da so se ga prav na Ojstrskem Vrhu spomnili z njegovo pesmijo Pozdrav je gasilski na pomoč. Druženje so potem nadaljevali ob malici iz nahrbtnika in prijetnem kramljanju. Marija Sukalo Pohodniki so si privoščili počitek na Žirovnici (foto: Marija Šukalo) RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Nepremišljeno ravnanje z vodami Osnovna naloga ribičev je ohranjanje živalstva in rastlinstva v rekah in pritokih. Temu podrejajo vse svoje obveznosti, zagotavlja predsednik ljubenske ribiške družine Franc Bakšič, ki ima občutek, da občani premalo poznajo in še manj cenijo njihova prizadevanja, da bi bilo v vodah čim več ribjega življa. Samo v preteklem letu so od Zavoda za ribištvo kupili 3,5 tone rib in doma vzgojili več tisoč potočnih postrvi in lipanov. Problem je, ker sez vodami ravna nepremišljeno, zato prevečkrat prihaja do onesnaževanj in zastrupitev večjega števila rib. Pri tem se dogaja, da odgovorne službe nočejo oziroma ne znajo korektno opraviti svojega dela. »Nivo Savinje je zaradi dolgoročnih vplivov bislveno nižji, kot pred leti. Temperatura vode seje dvignila, v njej je posledično manj kisika, to pa pomeni, da se ribe selijo višje, v bolj hladno vodo. Na vodni živelj pogubno vplivajo tudi regulacije, ki ribam za daljše obdobje odvzamejo zračno in posledično tudi vodno hrano. Vsaka regulacija namreč spremeni reko ali potok v kanal, interesa za predhodno posvetovanje z ribiči ali naravovarstveniki pa pri snovalcih in izvajalcih projektov praktično ni,« ocenjuje razmere Bakšič. Ribiči tudi težko razumejo, ker še vedno ni sprejet odlok o plovbi po Savinji, čeprav so vsem občinam na območju zgornjesavinjskega ribiškega območja posredovali pobudo za enotno reševanje plovnega režima. Bakšič pravi, da so Občinam Ljubno in Luče posredovali celo strokovno mnenje o posledicah nenadzorovanega čolnarjenja, ven- dar očitno brez učinka. »S čolnarji oziroma ponudniki teh storitev smo se dogovorili, zato je žalostno, ker občinski sveti niso v stanju zadev spraviti na papir in sprejeti odlok o plovbi na Savinji,« dodaja predsednik ljubenske ribiške družine in dodaja, daje problemov še več, saj imajo odprtih nekaj odškodninskih zahtev do lastnikov malih hidroelektrarn, povzročiteljev pogina rib pri Igli in nerešeno lastništvo ribogojnice v Podvolovljeku. Savinjčan Franc Bakšič: »V preteklem letu smo zgradili ekološko greznico z lovilcem olja pri ribiškem domu ter delno asfaltirali parkirni prostor pred ribiškim domom.« (foto: EMS) DRUŠTVO INVALIDOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prijetno združujejo s koristnim V invalidskem društvu, ki povezuje člane iz vse doline, že nekaj časa pripravljajo zanimive kopalne izlete. Tako so se sredi marca podali na kopanje v Ptujske toplice in si ogledali proizvodnjo kmetijskih strojev. To je bil že osmi, hkrati pa zadnji, družba in skrb za zdravje sta bila pov-kopalni izlet v letošnji zimski sezoni. Or- od, da je bil avtobus vedno poln. ganizirali so jih vsak drugi četrtek. Po kopanju se podajo še na ogled Člani zgornjesavinjskega društva invalidov so si ogledali tovarno poljedeljskih naprav Franca Piška (foto: Ciril M. Sem) Nekaj časa so za kopanje izbirali različna termalna kopališča in toplice, nazadnje pa se odločili, da jimje v Ptujskih toplicah najbolj všeč. Prijetna kake kulturne ali druge zanimivosti. Tokrat so obiskali tovarno poljedeljskih naprav Vitli Krpan v Jazbinah v občini Šmarje pri Jelšah. Zasebnik Franc Pišekje med največjimi izdelovalci traktorskih vitlov pri nas. Poleg izletništva v društvu skrbijo tudi za rekreacijo in šport. V prostorih, ki si jih delijo z Društvom upokojencev Mozirje, imajo tedenske treninge pikada in šaha, udeležujejo pa se tudi športnih tekmovanj, ki jih prirejajo sosednja invalidska društva. Izredno obiskane se ročnodelske delavnice, saj je zanimanje članic obeh društev tolikšno, da so letos oblikovali kar pet skupin. Od tega so v dveh skupinah klekljarice, za katere vodi »pouk« velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje. Marija Lebar MOZIRJE Pred veliko očiščevalno akcijo V tem tednu so člani mozirskega turističnega društva pod okriljem občine povabili člane vseh društev, da se jim pridružijo na tradicionalni spomladanski očiščevalni akciji. Med najštevilčnejše udeležence bodo gotovo tudi letos sodili ribiči, lovci, upokojenci, čebelarji, turistični delavci in drugi, ki bodo napolnili največ vrečk. Te se dobijo brezplačno v prostorih Komunale Mozirje. Letos so najbolj prizadeta rečna obrežja, saj je jesenska poplava počistila bregove in odpadke raztresla po grmovju, ki raste ob vodah. Ribiči se bodo zato v Savinjo podali s čolni. Drugače teh »zastav«, ki vihrajo z vej, ne bo mogoče odstraniti. Največ teh smeti so deli folij, v katere so sicer ovite silažne bale. Čistilne akcije bodo potekale ta konec tedna, v petek in soboto. Občani so vabljeni, da se jih udeležijo čim bolj številčno, in s tem dokažejo, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Športni cilji usmerjeni navzgor šestih V Murski Soboti se je 26. marca odvijalo zadnje, četrto kolo lige Zveze paraplegikov Slovenije v streljanju s serijsko zračno puško za paraplegike in tetraplegike ter hkrati državno prvenstvo. Nani (Gorazd) Tiršek iz Gornjega Grada je s 377 zadetimi krogi prehitel vse tekmece in se v svoji tekmovalni kategoriji SH2 tudi tokrat povzpel na najvišjo stopničko. Po uspešnih nastopih v državni ligi seTiršekže pripravlja na novo preizkušnjo, saj bo 19. aprila nastopil na odprtem državnem prvenstvu invalidov v streljanju. Irena Drobež MURSKA SOBOTA Zlato za Tirška skih subjektov, podjetju KLS z njihovim direktorjem Mirkom Straškom na čelu. Strašekje tudi ob tej priložnosti navezal poslovne rezultate njegovega podjetja s športnimi dosežki mladih športnic, kajti brez odrekanja in ambicioznih načrtov ni dobrih rezultatov niti na poslovnem niti na športnem področju. Dobri športni rezultati v vseh selekcijah, uvrstitev Valentine Založnik v državno kadetsko in mladinsko reprezentanco, razvoj lastnega trenerskega kadra (njihova igralka Lucija J. Zupančič študira na Fakulteti za šport - trenerska smer) in vse večja popularizacija odbojke po mnenju predsednika Sotoška pomeni, da je lahko pot razvoja kluba kljub padcem, na katere je v športu pač treba računati, usmerjena samo še navzgor. Predvsem zaradi športnic samih in njihove motivacije, v dobršni meri tudi zaradi pridobljenega zaupanja staršev, ki svoja dekleta zaupajo trenerjem, in ne nazadnje zaradi zvestih navijačev, ki vzpodbujajo mlada dekleta na njihovih tekmah. Franjo Atelšek Nastop članic v 3. državni odbojkarski ligi, nastopi kadetinj in deklic, nastopi na raznih turnirjih in prijateljskih tekmah, junija nastop na mednarodnem turnirju v Celovcu, za povrh pa še številni treningi (v lanskem letu jih je bilo v vseh kategorijah kar 116) so načrti za letošnjo sezono, ki so si jih zadali v ljubenskem odbojkarskem klubu. in popularizacijo odbojkarskega športa na Ljubnem in širšem območju doline, od koder prihajajo članice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. Že omenjeno pošteno in trdo delo z mladimi športnicami, ki daje tudi dobre športne rezultate, je pomembno tudi z druge plati, kije za razvoj tovrstnih športnih aktivnosti še kako pomembna. To so prijatelji, ki finančno pomagajo pri razvoju in delu kluba, za kar se zahvaljujejo predvsem posluhu vodstva »paradnega konja« ljubenskih gospodar- Za uspešno izvedbo je bilo na občnem zboru še posebej naglašeno zgledno sodelovanje z osnovnima šolama Ljubno ob Savinji in Luče, ki omogočata treninge deklet v njihovih telovadnicah. Številčna udeležba članic kluba, njihovega vodstva s trenerji in nekaterimi starši na zboru je pokazatelj resnega dela v klubu, začetega pred petimi leti, je poudaril predsednik Gorazd Sotošek. Omenil je, da so optimistični načrti ob ustanovitvi, v nadaljevanju pa pošteno in trdo delo poglavitni vzroki za ponovni razvoj Po mnenju predsednika Gorazda Sotoska (v sredini) je pot razvoja kluba usmerjena samo še navzgor (foto: Franjo Atelšek) Končni vrstni red 1. Picerija 902 2. Picerija Izoles 3. Picerija Četara 4. Picerija Turky 5. %ostilna Čujež 7. Gostilna Zadružnik Solcava o V. L'tlO Kumru 10. Gostilna Kmet 11. Gostilna Vid 12. Restavracija Gaj 13. Športni center Prodnik 14. Penzion Raduha FrOSlgpSKaJSb 0) OIO ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga ostala doma V drugi tekmi drugega kroga v 3. državni odbojkarski ligi je ekipa KLS Ljubno (članice) igrala doma z ekipo Mežice in zmagala z rezultatom 3:0 (25:13; 25:20; 25:20). Po odlični igri v vseh treh setih je ekipa KLS Ljubno zanesljivo premagala Mežičanke in bila v skupnem seštevku boljša od gostujoče ekipe. V naslednjem kolu ekipa KLS Ljubno gostuje v Vuzenici. V soboto je nastopila tudi ekipa mlajših deklic in sicer na turnirju v Mariboru, kjer so izgubile z ekipo Prevalj z rezultatom 3:0, ter z ekipo Nove KBM Maribors3:0. Premagale pa so ekipo iz Ljutomera z rezultatom 2:1 in osvojile tretje mesto na turnirju. Franjo Atelšek MED NAJBOLJ OGROŽENIMI UDELEŽENCI V PROMETU SO KOLESARJI IN VOZNIKI MOTORNIH VOZIL Nevarni že prvi toplejši dnevi Med prvim aprilom in tridesetim oktobrom lani se je na območju Policijske postaje Mozirje zgodilo dvanajst prometnih nesreč z udeležbo motoristov in kolesarjev. Dejstvo je, da je preveč udeležencev končalo v bolnišnici s hudimi telesnimi poškodbami in samo spletu okoliščin ter sreči se je potrebno zahvaliti, da v tej kategoriji udeležencev ni bilo smrtnih žrtev. Mozirski policisti so v omenjenem obdobju izvedli predvidene poostrene nadzore nad kolesarji in motoristi, pri tem so v večini primerov sodelovali tudi policisti Prometne CRNA KRONIKA • VOZILO NA STREHI Gornji Grad: 25. marca malo pred polnočjo seje v bližini strelišča v Gornjem Gradu zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je iz neznanega vzroka zapeljal s cestišča na travnik, kjer je vozilo obstalo na strehi. Posredovali so nazorski gasilci, ki so vozilo obrnili na kolesa, razsvetlili prostor in odklopili akumulator. Poškodovanega voznika je osebje nujne medicinske pomoči iz Mozirja odpeljalo na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Rečica ob Savinji: 25. marca zvečer so v dimniku stanovanjske hiše na Rečici ob Savinji zagorele saje. Posredovali so domači gasilci, ki so preprečili večjo materialno škodo. Mozirje: Do dimniškega požara je prišlo 28. marca zvečertudi v Mozirju. Zagorele so saje stanovanjske hiše na Prešernovi ulici, s hitrim posredovanjem so člani domačega prostovoljnega gasilskega društva preprečili širjenje požara. • FIZIČNO NAPADENA Gornji Grad: 27. marca je bila občanka v Gornjem Gradu fizično napadena od znane osebe. Napadena seje zglasila na policijski postaji, kjer je zoper storilca podala predlog za pregon kaznivega dejanja. Z osumljenim so policisti še isti dan opravili zaslišanje. • OSTALI BREZ ŽLEBOV Bočna: V noči na 24. marecje neznani storilec z mrliške vežice v Bočni ukradel 20 metrov bakrenih žlebov in sedem metrov bakrenih odtočnih cevi. Logarska dolina: 26. marca je ostal brez dvanajstih metrov bakrenih žlebov lastnik stanovanjske hiše v Logarski dolini. Florjan: 29. marca je neznani storilec z vikenda v Florjanu pri Gornjem Gradu ukradel dvanajst metrov bakrenih žlebov in osem metrov bakrenih odtočnih cevi. POZIV POLICISTOV V zadnjem času policisti beležijo veliko tatvintako imenovanih barvnih kovin, predvsem tatvin bakrenih izdelkov. Ugotavljajo, da storilci tatvine izvršujejo predvsem z objektov, ki so odmaknjeni od zaselkov (cerkve, kapele, lovski domovi...), vendar pa v zadnjem obdobju izvršujejo tatvine tudi v samih naseljih. Policisti pozivajo občane, da so pozorni na pojav sumljivih oseb ali vozil in da o tem takoj obvestijo Policijsko postajo Mozirje. Prav tako lastnike zgoraj navedenih objektov in počitniških hiš pozivajo, da pogosteje nadzirajo objekte, na katerih imajo bakrene izdelke. 22 ___ razmere nekoliko izboljšale, saj se je zgodilo manj prometnih nesreč, predvsem voznikov motornih koles. Poleg tega so posledice prometnih nesreč v primerjavi z letom 2006, ko je umrla sopotnica na kolesu z mo- policijske postaje Celje s službenimi motornimi kolesi. Pomočnik komandirja, zadolžen za promet, Matjaž Sem sicer ugotavlja, da so se v primerjavi s preteklimi leti varnostne Matjaž Sem opozarja, da so kolesarji poleg pešcev in motoristov najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev (foto: EMS) torjem, in letom 2005, ko sta umrla dva motorista, ugodnejše. Med najpogostejše vzroke prometnih nesreč z najhujšimi posledicami Sem navaja neprilagojeno hitrost, nepravilno smer in stran vožnje, nepravilno prehitevanje ter neupoštevanje pravil prednosti. Zaradi slabega varnostnega stanja v cestnem prometu uporabnikov koles in različnih vrst motornih vozil so slednji kot ena najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa vključeni tudi v izvajanje programa aktivnosti, ki se izvaja med 1. in 14. aprilom. Policija sicer vsako leto do konca oktobra izvaja posebno načrtovane aktivnosti, kar po besedah direktorja Policijske uprave Celje Stanislava Venigerja ni naključno izbran čas, saj se s prvimi toplejšimi dnevi prične množična uporaba koles in motornih vozil, ki traja nekje do prvih hladnejših dni. Veniger ugotavlja, da vtej množici kot najbolj agresivni izstopajo mlajši vozniki, ki iščejo svojo potrditev tudi skozi neprimerno vožnjo. Če se k temu doda še precejšnja mera neizkušenosti in prevelikega izkazovanja poguma, ni več daleč do usodnega trenutka, ko se takšnemu vozniku »zalomi« in pride do nezaželenih posledic. Seveda je ob tem potrebno povedati, da kritičnih situacij ne povzročajo samo motoristi in kolesarji, res pa je, da so bolj kot drugi ogroženi tudi s strani drugih udeležencev v prometu. Savinjčan pogrebne stojim Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Starovaška ul. 12 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 WWW. .net mama - stara mama Jožefa VRTAČNIK (3.3.1912 -19.7.1961) mož - ati Stanko STROJANŠEK (16.11.1942 - 12.4.1986) V SPOMIN Dragi naši, mnogo prezgodaj ste nas zapustili in odšli k večnemu počitku! Ni vas na pragu, ne v hiši nihče več vaših glasov ne sliši ostalo je le grenko spoznanje, da to je resnica, niso sanje, da vas nič več nazaj ne bo, saj ste za vedno vzeli slovo. Solze se dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ata - stari ata Leopold VRTAČNIK (4.2.1898 -13.2.1978) brat - stric Leopold VRTAČNIK (12.11.1939 - 31.5.1989) botrček Franc KRIVEC Zadrečka cesta 56 (I.9.1935 - 12.5.1995) Hvala vsem, ki se jih spominjate in jim prižigate sveče Domači sin - brat - ati Damijan STROJANŠEK (17.5.1970 - 3.7.1999) Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta in dedija Franca SEDOVŠKA s Prihove (2I.8.I927 - 25.3.2008) Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Hči Pavla z družino Portal Savinjske doline V tihoti sameva zdajRavnski dom, rože na oknih večne cvetijo, solze v očeh nas še vedno skelijo, zdaj pesmi nam poje lefarni naš zvon. ZAHVALA Marija GERMELJ Ravnska Mimica (10.4.1939 - 20.3.2008) Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebej pa pevcem, glasbenikom, govornikoma in g. Vikiju, ki ste poskrbeli, da smo na zadnjo pot našo drago Mimico nekoliko lažje pospremili. Hvala tudi zdravstvenemu osebju za vso nego in zdravstveno oskrbo, katere je bila naša Mimica deležna vse do svoje prerane smrti. Vsi njeni Cvetke to koprive ' n-y, PLANINSKA RAZMIŠLJANJA Sandi Grudnik, član nazorskega planinskega društva (levo): »Dušan, kaj že pravijo, zakaj si človek podpira glavo?« Dušan Basti, član istega društva: »Jaz si skrivam mozolj, ker me fotografirajo, zate pa mislim, da se bojiš, da ti bo glava omahnila, če boš zaspal.« PREDVOLILNI NASVETI Franc Rakun, član stranke SD (desno): »Si videl, kako si je šef naše stranke Borut Pahor nabiral predvolilnetočke voddaji As ti tud not padu!?« Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS (levo): »Mislim, da si dviguje popularnost po zgledu Lojzeta Peterleta.« Lojze Peterle, član stranke NSi (v sredini): »Kar tako naprej. Takšen pristop toplo priporočam vsem, ki niso v naši stranki.« PESMICA ZA FINANCMINISTRA Vida Petrovič, članica mozirskega občinskega sveta (NSi): »Miha, katero bova zapela našemu ministru Bajuku, kije končno opazil, da utegne biti inflacija resen problem?« Miha Kovač, član stranke Nova Slovenija: »Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol...« Človek v vodi! Človek v vodi! Ni pomoči ljudem, ki jih prvega aprila zagledate v Dreti ali Savinji. To so ribiči, ki se jim je začela prostolovnase-zona. S svojimi mušicami so navalili v vodo, kot ribe na mušice. Aktivist na delu ‘‘Me čisto nič ne zanima, če ste se pridružili čistilni akciji,” reče policist sumljivemu tipu. “Lepo povejte, od kod vam ta prikolica polna žlebov!” Razlog neuspeha Sramota za dolino mizarjev, tesarjev in ostalih lesarjev, da se naši nogometaši niso mogli uvrstiti višje na lestvici malega nogometa samo zato, ker so imeli “prekratko klop”. Hugo Mušnik Ste vi naročili malo Pizo? Koplji pod brezo Sprehajalca ob nabrežju reke Drete v občini Nazarje opazita polno lukenj v nasipu. “Zakaj je pa tu toliko lukenj? Kot da bi nekdo kopal...” ugiba prvi. “Prav imaš. Kaže, da nekateri, ki so slišali, da je Občina Nazarje vložila veliko denarja v sanacijo brežin ob Dreti, iščejo občinski denar.” Lovska je ta Katere ženske so najbolj prehvaljene? Tiste, ki sojih ujeli ribiči. Slab ulov Žena povabi moža na zagovor: “Žene tvojih prijateljev so mi povedale, da njihovi možje vedno prinesejo ribe z ribolova, ti pa se običajno vrneš praznih rok. Kako to?” "Moja pot domov pač ne gre mimo ribarnice.” Sreča naša! Uf! Imamo pa res srečo, da je sneg skopnel. Težko se je boriti z zimsko zaspanostjo, ko te muči spomladanska utrujenost. Hej, Marta, aii lahko dobim ključe od sladkorja? Priložnost zamujena, ne vrne se nobena “Zadnjič mi je ravno prijela riba, ko sem s kančkom očesa ujel, da se je izza gozda, kjer stanujem, povečal oblak dima, ki je prihajal iz dimnika naše hiše,” pove ribič ribiču. “In kaj si storil?” “Pustil sem ribo in palico ter odhitel reševat, kar se je rešiti dalo, saj je ogenj že zajel streho.” “Si pa karakter! Jaz bi najprej spravil ribo na suho, šele potem bi šel pogledat, če tisti dim res kaj pomeni.” “Saj sem tudi jaz tako naredil, ampak ne morem se zdaj hvaliti okoli, kakšno ribo sem ujel, ko nam je hiša do tal pogorela.” Blenda Tavrl Mali oglas Samski fantje Zgornje Savinjske doline sporočajo sanjski ženski, ki jo čakajo, da zdaj pa res že krepko zamuja. NEKDANJA VZHODNO- NEMŠKA GRAMOFONS. TVRDKA MESTO V LATVIJI KRŠČANSKA MOLITEV ZELENKAST OKSID NA BAKRU ESTONSKI SLIKAR, GRAFIK- POST IZDELEK IZ SPLETENIH RASTLINSKIH VLAKEN ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE MESTO V ITALIJI ZAKLJUČEK GESLA NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV PISMENI ODPOKLIC MESTO V EVROPSKEM DELU RUSIJE ŽENA, KATERE MoŽ JE UMRL NAKUP, PRESKRBA (EKSPR.) MADŽARSKI PISATELJ- GABOR ESTONSKI KOLESAR- PIKKUUS IZDELOVALEC SIRA NEOBČUT- LJIVOST ZA ZUNANJE DRAŽLJAJE ORAZIO VECCHI KRISTALNA SNOV V URINU TENIŠKI LOPAR LIRSKO PESNIŠTVO PREBIVALEC KRAJA, DOMAČIN NEKDANJA AMERIŠKA ČASOPISNA AGENCIJA GLINASTA, JAJČASTA PIŠČAL SKOK S PREMETOM ROPARSKA PTICA IZ REDA VRANOV ZAPOREDNI ČRKI NAMEN (ZAST.) ESTONSKI ESTR. PEVEC-GEORGIJ DOBESEDEN PREVOD BESEDE POLET, ZANOS, VNEMA NAMEN, NAMERA, NAKLEP DELOVNO PODROČJE, STROKA STARO- RIMSKI POZDRAV EVROPSKA DRŽAVA, NAŠA SOSEDA NEKDANJA DENAR. ENOTA V ITALIJI IVAN OMAN AMERIŠKI INŽENIR, IZUMITELJ REVOLVERJA- SAMUEL LETALEC, PILOT SLOVENSKA TV-NOVINARKA-ALENKA PLIN ZA RAZSVETLJAVE (POG.) PRITRDIL- NICA (DOMAČE) Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: ATRI- mesto v Italiji ETERNA- nekdanja vzhodnonemška gram. Tvrdka INS- nekdanja ameriška časopisna agencija APE- mesto v Latviji murni LAKI Navihan in živahen 8-mesečni mešanček s španjelom manjše srednje rasti (15 kg) potrebuje nov dom ter skrbnega, ljubečega in aktivnega človeškega prijatelja. Je zdrav, razglisten in kastriran. V prihodnjih dneh bo tudi cepljen in čipiran. Nahaja se v začasni oskrbi v Velenju. Kontakt: 040/729-015 (Irena), 031/370-798 (Andreja), poziv.velenje@gmail.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov____________________________________j J j j j Napovednik dogodkov • Sobota (5. april), ob 10.00, Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Elektra (pionirji do 14 let) • Nedelja (6. april), ob 14.00. Večnamenski prostor Gmajna, Radmirje Pozdrav materam in pomladi_________________________________ • Ponedeljek (7. april), ob 16.00. Zdravstveni dom Nazarje Test hoje na 2 km__________________________________________ • Torek (8. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Kirni___________________________ • Torek (8. april), ob 18.00. Restavracija Gaj Mozirje Zdravi na poti (predavanje z Zoranom Simonovičem, dr. med) • Sreda (9. april), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Zgodbe iz stolpa________________ • Sreda (9. april), ob 18.30. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje Kako se pogovarjati z mladostnikom_____________ • Četrtek (10. april), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov (predšolski in mladinski pevski zbori)_____ • Četrtek (10. april), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Preplah ob Nilu_________________ • Petek (11. april), ob 16.00. Kulturni dom Mozirje Območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov (otroški pevski zbori)_____________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, rjave pasme, starsedem dni; gsm 040/973-931. Prodam prašiča ali menjam za bukova drva; tel. 572-23-96. Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 041/354-694. Prodam 2 bikca, sr in Is, težka 130 in 110 kg; gsm 031/855-186. Prodam kravo ciko, kravo s teletom, brejo telico, telico, staro 10 mes.; gsm 041/830-403. Prodam 1 teden staro teličko friziko; gsm 041/783-489. DRUGO - PRODAM Prodam krmilni in jedilni krompir; tel. 04/ 252-26-37. Prodam suhe konjske salame; gsm 031/316-822. Zgornjesavinjske želodce in 15 m3 mešanih drv - prodam; gsm 041/294-462. Prodam drva - bukev in gaber, suha ali surova, metrska; gsm 031 /585-735. Prodam hlevski gnoj - ovčji, možna dostava; gsm 041 /868-633. Prodam ostrešje za streho - več dimenzij; tel. 583-40-19. Prodam novo diaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041 /596-584. Prodam pvc cisterno, 1.000 I, je ojačana z alu. ogrodjem in zaščitena s pocinkano pločevino, primerna za vodo ali vse vrste goriv; gsm 031/ 430-583. Prodam pvc cisterno, 1.000 litrovza meteorno vodo; gsm 041 /637-526. Prodam nov protibolečinski aparat in ekonom lonec, 81, komb. sokovnik; tel. 583-16-25. Prodam črno fantovsko obleko za birmo; gsm 031 /655-378. Prodam 8-dnevni izlet v Španijo, cena 250 eur; gsm 031/220-311. Prodam 3 gobeline z okvirji, vel. 50 x 35 cm, cena 100eur/kom.;gsm 031/525-269. Prodam žago za razrez kovin, hlajenje rezalnega lista; gsm 041/783-530. Prodam kombinirko - kity (hobi) - 5 operacij; gsm 041 /817-040. Prodam puhalnik - tela; gsm 051 /377-041. Prodam nakladalko 16 m3, minirezkar, kupim obračalnik za kosilnico bes; gsm 041/783-005. Otroško fantovsko kolo od 8 do 12 let, izpravno, prodam - ugodno; gsm 041/ 783-448. Prodam elemente za dimnik šidl (9 m), dimna odprtina ti 25 cm; tel. 583-50-07. Prodam lita alu platišča, z novimi gumami (letnimi), dim. 195x60x15 za ford fokus; gsm 041/783-446. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com: gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/ 839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/429-755 in tel. 03/583-36-70. Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Individualno ali skupinsko izobraževanje in svetovanje o učinkovitem načinu prehranjevanja po metodi 7 ključev. Info: 031 642 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. IZKOPI Z MINI BAGROM Če pofrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč..., pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. DRUGO - IŠČEM Iščem pomoč za nego starejše gospe; 583-16-58. Prosim, če mi kdo odstopi otroški jogi in jogi rjuhe; tel. 041 /793-063. DRUGO - KUPIM Polo od 1.4 - 1.9 dizel, letnik 2000 -kupim; tel. 584-15-23. VOZILA - PRODAM Prodam R19, RT 1.4, let. '93, dobro ohr., cena po dogovoru; gsm 041 /763-853. Prodam R dio, 1.4,16 V, let. 2001, veliko opreme, klima, odi. ohr.; gsm041/709842. NEPREMIČNINE V najem vzamem njivo na relaciji Mozir-je-Ljubno; gsm 041/405-621. OSEBNI STIKI Uspešen moški išče zvesto življenjsko družico za trajno razmerje; gsm 041/ 959-192. KV-»'?» .'Sijil iftYt 4. V; S-, Se vidimo doma. Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! Oglasi ..."N> jijčjlŽUl Golf Rabbit. Samo 250 nas je! Lov je odprt! Predstavljamo vam legendarni model Golf Rabbit. Tokrat smo ga opremili s klimatsko napravo, štirimi vrati, tempomatom in ostalo bogato opremo. Izbirate lahko med štirimi privlačnimi barvami in dvema zmogljivima ter varčnima motorjema, s katerima se bo vsaka vožnja spremenila v popoln užitek in kar je najpomembneje -cena je izjemno ugodna. Obiščite naše salone in čimprej ujemite svojega najljubšega Rabbita! Avtocenter Meh d.0.0. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Število vozil in modelov je omejeno. Slika vozila je simbolna. Skupna poraba: 5,0-7,41/100 km. Emisije C02:132-176g/km. PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 sistenca doma Brezplačno vodenje transakcijskega računa za eno leto, če sklenete: modro ali rentno varčevanje za 5 let banka celje Ponudba velja do 31.12.2008, če sklenete modro ali rentno varčevanje najmanj v višini S0€ na mesec. Celje - skladišče COBISS D-Per • 7/2008 5000022014,14 Doživite višji nivo tehnologije vožnje v novem BMW 318d pod posebej atraktivnimi finančnimi pogoji. Že za tri obroke po 10.050,00 EUR* lahko postanete lastnik BMW tehnologije prihodnosti in vrhunskih storitev, posebej ustvarjenih za BMW voznike. *V treh obrokih po 10.050,00 EUR. Prvega plačate ob nakupu, drugega čez 12 mesecev in tretjega šeie čez 24 mesecev. Na dan 07.03.2008 je EOM 0,00% in se lahko spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Izračun finančnega leasinga je zgolj informativen in velja zavozilo 318d (MPC = 30.150,00 EUR). Ponudnik BMW Rnanciai Services v Sloveniji je Summit Leasing