Celje - skladišče
D-Per
III 19/1990
III
1119900824.9
lili
COBISS e
MERK
VESTNIK
1 Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merc
Številka 9 - Leto X - September 1990
s* ssmrtoisirgr
podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov m slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Obrtni sejem v besedi in sliki
Letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju (potekal je od 7. do 16. septembra) je bil ponovno dobro obiskan. Tudi letos je med številnimi domačimi in tujimi razstavljalci sodelovalo nekaj članic Merxa: Avto Celje, Avtotehnika, Blagovni center in Savinja Mozirje.
, «
'm.
L a' 11
$ 1A „
-
S v*
Klasično prodajo, tudi svojih proizvodov, Blagovnega centra po diskontnih cenah, je letos popestrila še degustacija Asana čaja in pite iz kalčka. Ob tej degustacijski akciji, bila je dvakrat dnevno vsak dan, so veliko prodali. Številni obiskovalci pa so bili navdušeni nad mrzlim napitkom Asana čaja in kalčko-ve pite. O tem priča tudi tale posnetek in podatek, da kljub velikim količinam blaga za degustacijo, nobena ni trajala dalj kot deset minut.
Res je, da zadnje čase vedno težje shajamo z denarjem, ki ga prinesemo domov v »plačilni kuverti.«
Pa vendar se nekako znajdemo . . .
Zdaj je jesenski čas, čas velikih izdatkov, čas priprave ozimnic. V družinah, takšnih ali drugačnih, se skrbno pripravljajo na dolge zimske dneve. Posebno vlogo pri tem imajo žene - gospodinje. Tu pridejo do veljave njihove spretnosti in iznajdljivosti. Uporabiti morajo vse načine, da svoj družinski proračun uspešno pripeljejo do konca meseca. Kajti tudi tu se poznajo tanjša denarnica in visoke cene.
Pa vendar se nekako znajdejo . . .
Jesensko pripravljanje ozimnice je lahko tudi drugačno, tako da ni povezana z velikimi denarnimi stroški. Sprašujete kako? Preprosto in učinkovito. Treba je le pobrskati po spominu, se zavedati svojih korenin. Pa se že znajde kakšen sorodnik, znanec, prijatelj, ki živi na podeželju. Daleč od mestnega hrupa, nesnage, ki smo je mi deležni. Uživa v zdravem okolju pa še hrane za ozimnico mu ni treba kupovati.
Če ga obiščemo, nam bo rade volje odstopil nekaj svojih pridelkov. Pohvalili jih bomo, mu malo polaskali, pa bo. To bo zanj najlepše plačilo. Mi pa bomo brez velikih stroškov napolnili domačo klet.
Pa vendar se nekako znajdemo . . .
Kaj pa tisti, ki nimajo ne debelih »plačilnih kuvert«, ne sorodnikov na deželi, ne koščka zemlje, kjer bi si lahko pridelali nekaj hrane?
Njihovo bogasjvo so le bivalni prostori v stolpnici, sredi mesta, brezplačen pogled v sinje nebo ter kup lačnih ust. Te gospodinje so v najslabšem položaju. Karkoli bodo uspele pripraviti za svojo družino, jih bo stalo veliko truda in iznajdljivosti. Čeprav bodo klel napolnite le s krompirjem, čebulo, zeljem, bodo zadovoljne.
Za njih prav gotovo ne velja pregovor, ki smo ga zapisali v naslovu. Bolj bi jim ustrezal: Jesen rumena - problemov polna žena.
Avto Celje je na letošnjem sejmu, poleg že znanih prodajnih programov Fiat, Ford in Lancia, predstavil še vse modele novega programa Toyota. Gre za program, obiskovalci na sejmu so se za razstavljene modele že na veliko zanimali, ki bo na slovensko tržišče in še posebej na celjsko, prinesel nekaj »svežine«, saj bodo tudi cene, tako vsaj zatrjujejo v Avto Celju, dokaj konkurenčne ostalim dosedanjim programom. Kakšne pa bodo, zaenkrat še ne vedo, čeprav avtomobili že čakajo v luki Koper. Naj povemo še to, da v Avto Celje Že sprejemajo evidenčni vpis za program Toyota. Vse ostale informacije pa dobite na Ipavčevi 21, telefoni 31-919, 33-521, 34-865, v Velenju na telefonu 851-060, v Žalcu na telefonu 712-116 in »’ Slovenskih Konjicah na telefonu 752-212.
Veliko razstavljenih avtomobilov je imela Avtotehnika Celje iz svojega programa IM V, Renault, Cimos, Citroen. Še prav veliko obiskovalcev se je vsak dan vrtelo mimo lepo okrašenega rdečega avtomobila Renault 5, ki ga je Avtotehnika podarila za sejemsko igro Rumenega Novega tednika, in izpolnjene kupone metalo vanj. Sreča se je nasmehnila Ljubu Zeliču iz Dobrne, zaposlenemu p Zdravilišču Dobrna kot hotelski natakar. Sreča pa taka, ostala je kar p Merxu.
Dobitnica Fista Pande, ta avto je za nagradno igro darovalo Merxovo podjetje Avto Celje, pa je postala Alja Ocvirk iz Škofje pasi. Obema nagrajencema sta čestitala tudi Konrad Vrečko, pomočnik direktorja Avtotehnike Celje in Vili Kregar, komercialni direktor Avta Celje ter obema novima voznikoma zaželela srečno vožnjo.
Pa vendar se nekako znajdejo . . .
A.P.
Market
v Podčetrtku bo
Precej dolgo načrtovana naložba podjetja Jelša Šmarje, izgradnja marketga v Podčetrtku seje končno začela uresničevati.
Sredi avgusta je gradbeno podjetje Ingrad, enota v Rogaški Slatini, pričelo z deli. Temelji so že narejeni in, v kolikor ne bi bilo večjih zastojev, bi market v Podčetrtku že lahko pričel s poslovanjem v začetku decembra.
Naj še enkrat ponovimo, da gre za market s približno 500 kvadratnih metrov površine in za manjšo okrepčevalnico. Ker bo market v sami bližini bazenskega kompleksa in na novo
zgrajenega turističnega naselja, v Jelši pričakujejo, da bo poslovanje tega objekta dobro in da bo dalo zaželene rezultate.
V marketu bodo lahko številni turisti kupili vse, kar bodo potrebovali za prijeten in lep dopust. V njem bo velika izbira živilskega blaga, galanterije, tekstila, akustike in podobno.
Upamo samo lahko, da bo market resnično ponudil današnjemu vse bolj zahtevnemu turistu tisto, kar bo potreboval, ter da bo opravičil svojo naložbo in ime Mera.
HHH
MBWL
VESTNIK
SEPTEMBER 1990
Brez razvoja ni uspeha
Pogovor z Zvonkom Straškom
Eden izmed sklepov, ki jih je poslovodni odbor Merxa sprejel na zadnji seji, se glasi: »Potrebno je vsa strokovna opravila organizacijsko zaokrožiti v samostojne pravne subjekte s samostojnimi viri financiranja, z usmerjeno poslovno politiko in večinskim deležem Merx SP v osnovnem kapitalu in upravljanju.« Prosim za vaš komentar!
Sistem Merx bo v naslednjem krajšem obdobju doživljal pomembno preoblikovanje. Tako statusno, organizacijsko kot tudi v poslovnem smislu. V to nas sili zakon o podjetjih in zakon o družbenem kapitalu. Čeprav lahko oba zakona smatramo v Sloveniji še za nedokončna, pa je vendarle bistvo znano.
Skupina poslovodnega odbora že dalj časa pripravlja teze o novi organiziranosti. V naslednjih dneh bodo pripravljene teze o novi organiziranosti. V naslednjih dneh bodo pripravljene za razpravo. Omenim lahko le to, da je jedro tez organiziranje čvrstega poslovnega na kapitalskih povezavah in ureditvijo medsebojnih poslovnih odnosov z bistveno bolj razčiščenim motivom za sodelovanje v sistemu.«
Ali to pomeni, da se bodo morala tudi sedaj povezana podjetja v Merx SP temu primerno organizirati?
»Osnova našega koncepta je vsekakor preoblikovanje družbenih podjetij, tako statusno kot tudi lastninsko. Le tako organizirana podjetja bodo lahko tvorila poslovno učinkovit sistem, ki bi se postopoma oblikoval na osnovi posebnih pogodb. Seveda pa moramo temu primerno preoblikovati tudi posamezne funkcije na nivoju sedanjega sestavljenega podjetja.«
Ta proces preoblikovanja poslovnih funkcij je še v teku. Glede na to, da je področje dela, na katerega ste zadolženi kot podpredsednik, mislim na razvojni inženiring, najdlje s svojim preoblikovanjem, bi verjetno kazalo spregovoriti nekaj besed o tem.
»Razvojni inženiring bo v bodoče v skladu s sedanjimi pogledi organiziran v dve družbi z omejeno odgovornostjo: izobraževalni center in center za razvoj in podjetništvo (razvojni inženiring). O izobraževalnem centru lahko kaj več izveste iz intervjuja z vodjem centra, kije prav tako objavljen v tej številki. Center za razvoj in podjetništvo pa se bo v svoji dejavnosti bistveno preusmeril. Razdelili bi ga lahko na dve področji dela. Prvo po-
dročje bo obsegalo dela na investicijah kot kompleksen pristop. Gre torej za inženiring znotraj in zunaj sistema. Drugo področje dela pa bi na osnovi zakona o družbenem kapitalu za prestrukturiranje podjetij in rekapi-talizacijo družbene lastnine dalo poudarek celotni dejavnosti. Šlo bi za kompleksen pristop za vse v sistem vključene članice, kar predvideva tudi zakon o družbenem kapitalu (agencija). V tem primeru bi se skupina strokovnih delavcev ukvarjala z izdajo internih delnic, kapitalskimi povezavami in splošnim preoblikovanjem podjetij v razne oblike mešane lastnine. Iskala bi tudi oblike pridobivanja svežega kapitala za razvoj podjetij. Skrbela bi tudi za ocenjevanje premoženja podjetij. Vsekakor bodo v to področje dela spadala tudi sanacije, prestrukturiranje podjetij, odpiranje novih delovnih mest, razreševanje tehnoloških viškov na manj razvitih področjih in še bi lahko naštevali. Z eno besedo bi lahko rekli, da so to vse aktivnosti na razvoju drobnega gospodarstva oziroma podjetništva. Kajti le na teh področjih, z ozirom na hitro ukinjanje nekaterih delovnih mest v nekaterih podjetjih, so možne in nujne aktivnosti.«
Po rokovniku, ki ste ga izdelali, bi naj bil postopek za registracijo pripravljen že do 1. oktobra. S poslovanjem pa naj bi pričeli najkasneje s prvim januarjem prihodnjega leta.
»To je točno. Naj povem še to, da pripravljamo za ti dve področji izobraževalni center in center za razvoj in podjetništvo, ustanovitev mešanih firm z večinskim deležem Merx SP in deleži zaposlenih, tako v ustanovitvenih deležih, kot pri zagotavljanju poslovnega kapitala. Po zakonskih določilih bi sicer drugo področje dela centra za razvoj in podjetništvo (agencija) moralo biti javno podjetje. To bo znano v prihodnje. To pa vsekakor ne spreminja koncepta dela tega področja, ki si bo moralo za lastno »eksistenco«, bivše »svobodne menjave« ne bo več, ustvarjati lastni dobiček. Zato bodo morali v svoje dejavnosti vključiti tudi nekatere pri-dobitvene posle, kot so stanovanjska zadruga, delo z obrtniki, računalništvo v trgovini in gostinstvu.«
Gre torej za temeljito preoblikovanje poslovne funkcije razvojnega inženiringa. Verjetno se bo v toku razprave ta koncept še dopolnjeval. Morda ga bo spremenilo nenapovedano zakonsko določilo. Toda jedro je znano in aktivnosti bodo potekale naprej, kajti čas nam ni bil nikoli prevelik »prijatelj«.
Gostinci pozor!
Poostrili
bodo
stan
darde
V	razpravi je klasifikacija in kategorizacija objektov turistične ponudbe v Sloveniji in Jugoslaviji. Študijo o tem je pripravil Inštitut za turizem Zagreb in se po svoji vsebini nanaša na prenočitvene objekte in restavracije oziroma na hotele in motele ter penzione.
V	primerjavi s prejšnjo, gre pri tej študiji za bistvene spremembe. Poostrili bodo standarde za pridobitev kategorije, torej zvezdice, in predvsem poenotili kriterije v celotni Jugoslaviji. Prav tako klasifikacija in kategorizacija, ki je v razpravi določa, da bodo morali v času dveh let po sprejetju tega pravilnika o minimalnih pogojih in kategorizaciji gostinskih objektov, vsi gostinsko turistični objekti prilagoditi svoje standarde bodočim zahtevam. To pa ne bo tako enostavno, kajti potrebno se bo poenotiti in prilagoditi standardom Evrope, tako vsaj študija nakazuje. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kako to izpeljati. Kategorizacija Evropskega standarda bi namreč za sabo potegnila tudi cenovni vidik, kako pa so naši gostje to tudi pripravljeni plačati, pri neevropskih plačah, pa še ni znano.
PRODAJNI CENTER ŠENTJUR
Toper
Dve novi podjetji
Toper - proizvodno Merxovo podjetje, ki se že kar dalj časa, zaradi številnih vzrokov, ukvarja z najrazličnejšimi težavami pri poslovanju. Kaj je trenutno novega v tem podjetju, kako napreduje izdelava programa za izboljšanje poslovanja in prestrukturiranje, smo izvedeli iz »prve roke« od Zvonka Straška, vodje delovne skupine za sanacijo in prestrukruriranje Topra.
»Izdelava programa za sanacijo in predvsem prestrukturiranje Topra je pri kraju. Sočasno potekajo razgovori o tem, kako bomo te zamisli izpeljali v praksi. V bistvu gre za neprestano izvajanje in dopolnjevanje sanacijskih ukrepov večletnih prizadevanj. Težave so v tem, da se pogoji v poslovanju tako hitro spreminjajo, da so potrebne stalne prilagoditve.
Bistvo programa oz. poslovne preusmeritve je dolgoročno prestrukturiranje proizvodnje. Na eni strani proizvodnega progra-ra in na drugi racionalizacija modernizacija poslovanja, govorili smo se, da se proiz-nja za domače tržišče ijša iz 50 na 20 odstotkov se istočasno proizvodnja
v kooperaciji z zunanjimi partnerji poveča iz 50 na 80 odstotkov, ne glede na trenutno podcenjen dinar. Torej se pomembno mesto v proizvodnem in prodajnem programu namenja posebnim programom raznih artiklov v kooperaciji s tujimi partnerji. To se je pokazalo kot izredno zanimivo, saj se v prodajnem programu sorazmerno hitro povečuje delež.
Na področju prestrukturiranja proizvodnega procesa smo dali poudarek modernizaciji proizvodnega procesa, saj vemo, da so v Topru tehnološki postopki še dokaj zastareli in terjajo nujno posodobitev. V to smo vključili tudi računalniško vodenje procesov in evidence.
Predmet sanacije in ukrepov pa je tudi racionalizacija, ki se odraža posebno pri ugotavljanju presežka delavcev, tako v skupni in proizvodnji režiji. Proces zmanjševanja presežka delavcev je že v teku.
V obdobju izdelave sanacijskega programa, pa je bilo mnogo pozornosti usmerjeno prav k nov’ organiziranosti Topra. Prevladovalo je mnenje, kar predlaga tudi program, da se
ustanovita dve novi podjetji kot družbi z omejeno odgovornostjo. Gre za Toper in Elegant v mešani lastnini, kar bi dosegli z razpisom internih delnic. Ta postopek bi pričeli takoj, tako da bi ga lahko zaključili do konca leta. Tudi Kemična čistilnica je dala pobudo o organiziranosti svojega podjetja, čeprav program predvideva za to enoto drugačno obliko organiziranosti.
S podrobno proučitvijo koncepta organiziranja Topra in angažiranjem vseh odgovornih struktur pri preoblikovanju, je že stekel postopek dodatne ra-
cionalizacije, ki bo pa seveda prinesel še dodatne učinke in interese. Seveda pa je za nadaljnji razvoj za obe predvideni družbi odločilnega pomena dodaten, sveži kapital tujih in domačih sovlagateljev in pa hitra in dosledna izpeljava prestrukturiranja in racionalizacije, saj so pogoji dela v tej panogi izredno težki.«
V dneh, ki so pred nami, pa bo delovna skupina svoj elaborat predstavila tudi že na delavskem svetu Topra, ki bo dal končno piko na vse predvidene ukrepe, reorganizacije, racionalizacije in prestrukturiranje.
Postanite naš kupec Z NAKUPNO KARTICO
e
TEKO-
•_________________________________________________________________________________________________________
Sklepi in stališča poslovodnega odbora Merc SP o aktualnih tekočih in razvojnih vprašanjih ter usmeritvah
Poslovodni odbor SP MERX vsestransko in angažirano spremlja proces dograjevanja nove zakonske re-gulative v Jugoslaviji in Sloveniji.
Iz celotne vsebine dela PO je v tem času, ko še niso znana dokončna stališča slovenske skupščine, do objavljenih novih in renoviranih zakonov, predvsem Zakona o podjetjih in Zakona o družbenem kapitalu, potrebno izpostaviti nekatere najpomembnejše informacije in sprejeta izhodišča za vsebinsko celostno prilagajanje novim družbenim tokovom in razmeram.
Poslovodni odbor MERX SP je v zvezi s temi vprašanji na svojih zadnjih sejah sprejel nekatere
sklepe in stališča:
1. Na podlagi vsebine 13. člena SaS o povezanosti v MERX SP in vsebinski podpori 145. člena noveliranega Zakona o podjetjih, PO pospešeno nadaljuje izdelavo strokovnih podlag za izvajanje kapitalske preobrazbe v bodoči podjetniški zasnovi poslovanja. Aktivnosti so v vsebini usmerjene na dva temeljna sklopa, in sicer:
a) večino vseh strokovnih opravil organizacijsko zaokrožiti v samostojne pravne subjekte kot d.o.o., s samostojnimi viri financiranja, z usmerjeno poslovno aktivnostjo in večinskim deležem MERX SP v osnovnem kapitalu in upravljanju.
-	Pred dnevi je zaključen postopek ustanovitve in registracije mešane družbe z omejeno odgovornostjo MERX EVRODAN s sedežem v Ljubljani, katerega poslovni predmet temelji na marketinški zasnovi ter široko paleto drugih možnosti za vse naše članice. Vložek je v razmerju 66,6 % s strani MERX-a in 33,33 % s strani zasebnega vlagatelja.
-	PO ugotavlja, da so aktivnosti za oblikovanje d.o.o. s področja izobraževanja v zaključni fazi in da bo Izobraževalni center v jesenskem obdobju že pričel delovati v novi organizacijski formi.
Sporazumno z bivšimi potrošnikovimi podjetji se izvajajo pospešene aktivnosti za formiranje identičnih organizacijskih oblik, tudi za področje pravne in AOP dejavnosti, kjer bodo osnovni vlagatelji podjetja bivšega POTROŠNIKA in MERX SP.
-	V pripravi so strokovne podlage za ustanovitev hranilnice in posojilnice po Zakonu o bankah in drugih finančnih organizacijah. Hkrati pa je v strokovni pripravi ocena možnosti sodelovanja H KS s hranilnico in posojilnico.
-	Poslovodni odbor proučuje možnosti oblikovanja Agencije za kapitalsko preobrazbo v sestavljene oblike povezanih podjetij, katerih ustanavljanje omogočajo določila 2. in 2.a člena Zakona o družbenem kapitalu.
a) Zakon o podjetjih ne vsebuje nobenih časovnih opredelitev za izvedbo preobrazbenih aktivnosti, zato s tem sklopom dejavnosti namenoma ne hitimo, saj je pričakovati še nekatere korekcije in prilagoditve zvezne zakonodaje republiški, kar se načrtuje do konca letošnjega leta.
Upoštevajoč določila Zakona o podjetjih in Zakona o družbenem kapitalu bo proces podjetniške preobrazbe MERX-a lahko stekel na preobrazbenih zasnovah povezanih podjetij.
Ocenjujoč celovite zakonske možnosti in interes povezanih podjetij, je PO mnenja, da bi bil holdinški princip povezanosti in poslovno razvojne usmerjenosti najustreznejša varianta.
Aktivnosti usklajuje poslovodni odbor.
Poslovodni odbor je na svojih zadnjih sejah obširno razpravljal o vrsti vprašanj, pomembnih za celovito in usklajeno vodenje poslovne aktivnosti ter zavzel svoja stališča.
2. PO načrtuje sklic redne seje POSLOVODNEGA SVETA najpozneje do sredine oktobra. Vsebina bo temeljila na opredelitvi uspešnosti posameznih temeljnih področij dejavnosti MERX SP ter predstavitvi globalne zasnove podjetniške preobrazbe MERX-a. s po-
MERK
VESTNIK
SEPTEMBER 1990
sebnim poudarkom na kapitalsko zasnovani poslovno razvojni orientaciji.
Za realizacijo skrbi POSLOVODNI ODBOR.
Načrti so veliki
3.	Razvojni projekti Zdravilišča Dobrna so z razpisom obveznic dobili skupaj z izrazi konkretnega sovlagatelj st va poslovnih partnerjev novo in realno vsebino. Poslovodni odbor se zavzema za podporo MERX-a SP in FO pri nakupu obveznic, hkrati pa poziva vse članice, da ta projekt po svojih možnostih podprejo na enak način.
Aktivnosti koordinira podpredsednik PO Tone GU-ZEJ in vodstvo DO ZDRAVILIŠČA Dobrna.
4.	PO SP MERX Celje je poglobljeno in vsebinsko proučil zastavljen »PROJEKT« izgradnjo »Centra drobnega gospodarstva« v Šentjurju, katerega nosilec je ŠPIK Šentjur. Na podlagi opravljenih ocen in vodenih razgovorov PO ocenjuje, da je projekt zanimiv in razvojno perspektiven, zato daje izgradnji vso podporo s konkretnim angažiranjem pri tem.
Aktivnosti koordinira projektnj team, ki ga vodi podpredsednik PO Zvonko STRAŠEK.
5.	Po uskladitvi pogledov z vodstvom občine Celje, SP MERX takoj pristopi k ustanovitvi konzorcija za izgradnjo FITNESS centra v Celju, pri Hotelu MERX.
Aktivnosti koordinira PO SP MERX.
6.	PO obvezuje operativno delovno skupino pod vodstvom namestnika predsednika PO Jožeta GRAČ-NARJA, ki je vodila aktivnosti ob oblikovanju MERX SP, da v bilateralnih razgovorih s podjetji, ki so najavile svoj umik iz MERX-a, opredeli temeljne argumente za izraženo namero ter hkrati indentificira poslovni interes posameznih podjetij v vsebinski zasnovi kapitalsko zasnovanih razvojnih in poslovnih namerah MERX-a.
Aktivnosti usmerja namestnik predsednika PO Jože GRAČNAR.
Rok: 5. okotber 1990.
7.	PO spremlja pojave negativnih trendov na področju organiziranosti kmetijstva v regijskem prostoru, še zlasti v kmetijskih zadrugah. PO MERX SP se bo zavzemal za takšne aktivnosti v kmetijskih zadrugah, povezanih v MERX, ki bodo zagotavljale strokovno raven izvajanja nalog in obseg poslovanja vsaj na dosedanji ravni.
Aktivnosti usmerja namestnik predsednika PO Jože GRAČNAR.
8.	Ob izdatni strokovni podpori Skupine za preobrazbo, ki jo usklajujeta PO ŠP MERX in vodstvo DP TOPER, doživlja razvojno sanacijski program TO-PRA fazo realizacije (do konca leta 1990). Vsebinsko izhodišče projekta se manifestira v razdelitvi TOPRA v dva tehnološko in gospodarsko samostojna subjekta (TOPER Celje in ELEGANT Šentjur) z definiranim proizvodnim in tržnim programom.
PO vodi ustrezne aktivnosti za vložek republike Slovenije v obliki delnic.
Aktivnosti usmerja strokovna ekipa, ki jo vodi podpredsednik Zvonko STRAŠEK.
9.	PO sprejema izražene interese povezanih podjetij gostinstva in turizma, da se najde oblika usklajevanja aktivnosti izvajanja kontinuiranega preobrazbenega procesa in opredeljevanja poslovne orientacije ter razvojne skladnosti teh podjetij. Načrtovana oblika »POSLOVNE SKUPINE« gostinstva in turizma naj bi na iniciativo direktorjev dobila svojo vsebino v novi Mer-xovi podjetniški zasnovi.
Aktivnosti usmerja PO MERX SP.
10.	Poslovodna odbora MERX SP in LB Celje sta v vsebinsko bogato zasnovanem poslovnem dogovoru definirala in uskladila nekatera temeljna strateška vprašanja in usmeritve nadaljnjega poslovnega sodelovanja. Definirane so bile nekatere konkretne aktivnosti in usmeritve na področju kreditiranja investicij, potrošniškega kreditiranja, konto korenta, nove organiza-iranosti LB, ustanavljanja Štajerske banke obrti in podjetništva v Celju ter preobrazbenih procesov v MERX-u.
Aktivnosti koordinira PO SP MERX.
11.	PO ocenjuje, da obseg plasmaja sredstev v Finančni organizaciji MERX, dosega svojo kulminacijo. Odločeno je, da bo poleg že formirane likvidnostne komisije, ki usmerja globalne relacije na področju obvladovanja likvidnostnih odnosov, operativno delo dnevno izvajala operativna skupina. PO je tako imenoval likvidnostni odbor v sestavi Jože GRAČNAR, Tone GUZEJ, Marija KOVAČEC, Cveta KOVAČIČ in Ivan GROBLER. Skupina bo dnevno usklajevala potrebe in možnosti ter zavzemala stališča do plasmana denarja.
Likvidnostni odbor vodi podpredsednik PO Tone GUZEJ, v njegovi odsotnosti pa Marija KOVAČEC.
12.	PO je soglašal z opredelitvijo podpredsednika za trženje Alojza FORŠTNERJA, da kot direktor DP TEKO, ki je zabredlo v določene težave, izpelje program sanacije te firme, ki ga je pripravila strokovna skupina MERX SP. Do preobrazbe bo naloge poslovne politike na področju trženja opravljal namestnik predsednika PO Jože GRAČNAR, operativno izvajanje nalog pa bo vodil Ivo GROBLER.
Pogovor ob imenovanju Alojza Forštnerja za direktorja Teka
Že v prejšnji številki glasila smo zapisali, daje delovna skupina za sanacijo Teka zaključila svoje delo. Delavski svet je razpisal delovno mesto direktorja, ki ga od 17. septembra dalje zaseda Alojz Forštner. Mislim, da nam ga ni potrebno posebej predstavljati. Prav gotovo se še vsi spominjate, da je bil Alojz Forštner direktor Tkaninine maloprodaje, da je nato prevzel direktorsko mesto v Potrošniku. Nazadnje pa je opravljal nalogo podpredsednika poslovodnega odbora Merxa za trženje. Obiskali smo ga na njegovem novem delovnem mestu in mu zastavili nekaj vprašanj.
Najprej nas zanima, zakaj ste se odločili za odhod v Teko, v firmo, ki se trenutno ne more pohvaliti z dobrimi rezultati?
»Kot podpredsednik poslovodnega odbora za trženje sem se počutil preveč neustvarjalno. Zato sem se odločil, da se še enkrat preizkusim v bazi, v podjetju, ki je zašlo v težave. Pri tej moji odločitvi je bilo odločilno predvsem to, da je moj osnovni poklic tekstilec in da sem vseskozi deloval v tej branži.«
Verjetno ste si ob odhodu v Teko začrtali delovne smernice za rešitev firme. Delavci Teka, tako sem lahko vsaj razbrala iz razgovorov z njimi, so bili zadovoljni z vašim prihodom. Istočasno pa jih je strah za svoja delovna mesta. Kaj menite, v kolikem času bo firma lahko spet normalno posloval, kaj bo s presežkom delovne sile, kakšni bodo osebni dohodki?
»Mislim, da kar dobro poznam razmere v tej hiši. Trdno sem prepričan, da bomo skupaj s sodelavci v šestih mesecih pripeljali podjetje Teko v tak položaj, da ne bo imelo več izgub in da bomo dosegali nadpovprečne osebne dohodke v svoji branži. Posebej pa želim poudariti, da se bom kot direktor Teka zavzemal za to, da bo vsak zaposleni delavec imel občutek, daje soustvarjalec vsega tistega, kar bo dobro in tudi kar bo slabo. Zato želim vzpostaviti najtesnejše vezi z vsakim delavcem in jim dati zaupanje, da je vsako razmišljanje in vsak predlog posameznika tudi naš skupni rezultat. Okrog presežka delovne sile pa samo to. Nihče ne bo ostal brez službe, seveda pa bo šlo za nekatere notranje prerazporeditve. Mislim, da sem to dovolj jasno povedal tudi na delavskem svetu ob mojem imenovanju.«
Prej ste omenili, da boste po šestih mesecih že poslovali brez izgube. Pa vendarle me zanima, kakšni so ukrepi, na katerih nalogah temelji ta vaša trditev?
»Seveda moramo za to najprej spoznati dosedanjo delovno usmerjenost, ki je pripeljala Teko v takšen položaj. Trenutno največ pričakujem od Teko-vih dobaviteljev. Seveda moramo najprej medsebojne odnose pripeljati na »fair play«, in sicer na področju krajšega zamika neto plačilnih rokov. S tem bi podjetje lahko kredite uporabljalo izključno le za obratna sredstva.«
To je le en izmed trenutnih ukrepov. Ali ste razmišljali tudi kaj o mednarodni menjavi dela?
»Verjetno tudi vi dobro veste, daje imel Teko v preteklem obdobju primat nad celjsko trgovino. Tudi danes, v tržnih pogojih, želimo dati Teku mesto, ki mu pripada. To se pravi, da bo možno trgovati oziroma kupovati najširšo paleto domačega in uvoženega blaga. To blago pa bo imelo kvaliteto, design in ceno.
Zato bomo seveda morali zelo skrbno selekcionirati dobavitelje, tako domače kot tudi tuje. Še letos se bo na Tekovih policah pojavilo blago iz Italije, Nemčije, Francije. Proizvajalci teh dežel kažejo velik interes za prodajo pri nas, pa tudi za sovlaganja. To pomeni, da ne gre samo za enkratne nabave, ampak za dolgoročno sodelovanje. Kakšno pa bo to sodelovanje, pa ni odvisno samo od nas, ampak od jugoslovansko-slovenske politike.«
Podjetje Avtotehnika je prišlo na dobro idejo in pred kratkim v samem centru mesta v ulici Trg Oktobrske revolucije odprlo prodajalno IDEJA.
Gre za majhen prostor, prej so bile tu pisarne, ki so ga s skoraj minimalnimi stroški opremili in čez noč spremenili v prodajalno, s katero so znatno popestrili ponudbo uvoženega blaga v tem delu mesta.
Za izpeljavo tako zastavljenih ciljev pa boste morali najverjetneje tudi v sami hiši kaj postoriti?
»Najprej bomo seveda morali jedro Teka, blagovno hišo, temu primerno preurediti. Pripravili smo že projekte za izvajanje prenove kletnih prostorov in pritličja. Računamo, da bodo dela opravljena do začetka decembra. V prihodnjem letu pa bomo prenovili tudi prvo in drugo nadstropje blagovnice, kjer bi prodajali predvsem tekstil in vse za šport kot posebni oddelek poznanih inozemskih firm. Seveda smo se že tudi takoj na začetku mojega prihoda dogovorili o manjšem številu dobaviteljev, o načrtu prihodkov in odhodkov finančnih sredstev, o postavitvi določenih ljudi na odgovorna mesta, o maksimalnem izkoristku inter-
V	prodajalni IDEJA lahko kupite najrazličnejšo blago iz uvoza, od televizorjev, radijev, otroških iger, jedilnih priborov, številnih pripomočkov za gospodinjstvo in še bi lahko naštevali.
Na otvoritvi se je zbralo malo občanov, pa vendar ji je svoj ton dal s prisotnostjo direktor Avto-tehnike Alojz Selič.
V	novi prodajalni Avtotehni-
nega računalnika in še bi lahko našteval. Zelo pomembno je tudi, da bomo pristopili v najkrajšem času k novemu organi-gramu podjetja. Tako bi v času, ko bomo podpisovali pogodbe o delu, že tudi sprejeli novo organiziranost, po kateri bo večja osebna odgovornost za opravljeno delo.«
Ali bi ob koncu najinega pogovora še kaj dodali?
»Še veliko imamo v načrtu. Naj ostane to zaenkrat poslovna tajna. Mislim, da bi bilo prav, da bi se čez šest mesecev ponovno srečala in ocenila, če smo vse to, kar ste danes zapisali, tudi realizirali. Takrat bi lahko več o naših prizadevanjih povedali tudi sami delavci.«
Hvala za pogovor. Srečno in nasvidenje čez šest mesecev.
ke lahko uvoženo blago kupite tudi na kredit, zato vam ni potrebno utrujajoče potovanje v Avstrijo in strah pred plačilom carine. Nekateri izdelki so namreč v tej prodajalni še cenejši, kot pa če bi jih kupili v Avstriji.
Ne pozabite! Nova prodajalna IDEJA v ulici Trg Oktobrske revolucije vas bo prijetno presenetila, zato jo čimprej obiščite.
Nova prodajalna Avtotehnike
MERK
VESTNIK
SEPTEMBER 1990
Trideset let podjetja Savinja Mozirje
Ekonomski položaj trgovine nikakor ni rožnat
Tridesetletno obdobje obstoja in razvoja gospodarskega subjekta je po eni strani kratko, po drugi pa lahko tudi dolgo obdobje. Savinja Mozirje je začela samorastniško pot leta 1960, ko so se združila takratna podjetja Prodaja Mozirje, Planina Nazarje, Rožnik Ljubija in Golte Mozirje. Takrat je bilo zaposlenih 30 delavcev in 7 vajencev v osmih organizacijskih enotah. Nato se je leta 1962 k Savinji priključilo podjetje Splavar iz Rečice ob Savinji. Leta 1964 je Savinja postala lastnik bivše Pavčeve hiše, kjer so leta 1965 odprli prvo samopostrežno trgovino v mozirski občini, prostore v nadstropju pa so preuredili za vodstvo podjetja.
Leta 1967 seje priključila še Pekama Mozirje, podjetje pa je registriralo tudi avtoprevozni-
ško dejavnost. Tega leta je bila odkupljena tudi Klančnikova domačija v Mozirju, ki so jo usposobili v prodajalno Železnina.
Pomemben razvojni mejnik se je zgodil v letu 1969, ko so odkupili trgovski paviljon v Rečici ob Savinji. Istega leta je bilo odkupljeno šolsko poslopje v Mozirju, kjer stoji sedaj blagovnica.
Prelomno leto je bilo tudi leto 1976, ko je bilo razširjeno poslovanje na proizvodno kooperacijo in leto 1981, ko je bila otvoritev nove blagovnice v Mozirju. Po otvoritvi blagovnice je sledilo skoraj predolgo, trajno zatišje v razvoju podjetja. Vzrokov je bilo več, vendar čas je zamujen.
Orisali smo vam le grob zgodovinski prerez razvoja podjetja
Savinja Mozirje. Še marsikaj zanimivega bi lahko zapisali iz njegove krohologije, pa vendar smo se odločili, da bomo malo več vrstic tokrat namenili viziji in razvoju vnaprej, ki je v današnjih časih še kako pomemben.
O razvoju podjetja Savinja Mozirje pa nam je nekaj več povedal direktor Frane Miklavc. Koncept poslovodnega razmišljanja razvoja je pred kratkim predstavil delavskemu svetu ob svojem imenovanju za direktorja podjetja: »Koncept je zelo dinamično naravnan in bo zahteval od celotnega kolektiva, posebno pa še od vodilnega (strokovnega) kadra, veliko prizadevanja in odgovornosti. Naše podjetje se bo še naprej ukvarjalo s trgovino kot osnovno dejavnostjo in sicer s trgovino na drob-
S »Savinjo turizem« na izlet
Poceni in zanimivo
Se boste kljub težkim časom odločili za jesenski izlet?
Potem vas vabimo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer bomo poskrbeli, da vam ne bo dolgčas, in da boste izvedeli nekaj o naši dolini, o načinu življenja tukajšnjih ljudi nekoč in danes. In kaj vam ponujamo?
1. DAN:
-	Naš izlet bomo pričeli v Mozirju, v Savinjskem gaju, ki je najlepša razstava cvetja na planem pri nas.
-	Pot nas bo vodila naprej po dolini do vasice Radmirje. Tu si bomo ogledali cerkveno zakladnico prečudovitih mašnih plaščev iz 18. stoletja, ki sojih ugledne osebnosti tistega časa darovale cerkvi sv. Frančiška.
-	Ustavili se bomo tudi na Jamnikovi kmetiji, kjer je naša agencija uredila zbirko izdelkov iznajditelja in samouka Antona Jamnika. Zbirka je namenoma urejena v kašči, ki je ostala nespremenjena od časa, ko je v njej ustvarjal in delal Anton.
-	Polni lepih vtisov se bomo odpravili v bližnji Gornji grad, kjer si bomo ogledali znamenito mogočno baročno katedralo, ki jo je dal postaviti škof Attems, v njej pa so dela znamenitih slikarjev tedanjega obdobja.
-	Poleg katedrale je tudi nekaj prijetnih gostiln. Ustavili se bomo v eni od njih in si privoščili pozno kosilo.
-	Po kosilu bomo nadaljevali pot proti Logarski dolini, ki je ena izmed najlepših alpskih ledeniških dolin pri nas (kava party).
- Po ogledu se bomo vrnili nazaj po dolini, in sicer nas bo pot popeljala z gondolo na Golte, kjer bomo imeli večerjo in prenočišče (po želji zabava).
2. DAN:
- Dan bo namenjen ogledu Golt. Savinjske Alpe namreč že od nekdaj pritegujejo številne obiskovalce, alpska flora je v tem delu Savinjskih Alp zelo bujna, z roba Mozirske planote pa se nudi tudi zelo lep razgled. S kosilom bomo naš program zaključili in se z gondolo odpravili v dolino.
Prepričani smo, da boste zadovoljni, saj boste videli veliko lepega in izvedeli marsikaj zanimivega.
Priporočamo vam, da se primemo oblečete in obujete za hojo po planini. Po želji lahko program tudi spremenimo in ga prilagodimo vašim željam.
Cena programa znaša le 350,00 din po osebi, odvisno od vaših posebnih želja.
TERMIN: po vaši izbiri
V ceno je vključena organizacija in vodenje vaše skupine.
Vse informacije dobite v »Savinja turizem« v Mozirju, Ulica na trghx34, tel. 063/831 -842
no, trgovino na veliko, kooperacijo, ki že sedaj prinaša eno tretjino celotnega prihodka in z zunanjo trgovino, za katero pa se prav sedaj pripravlja postopek registriranja. Mislim, da smo dobro začeli z delom v turistični dejavnosti. Pred kratkim smo odprli svojo agencijo Savinja turizem, uredili Jamnikovo kaščo. Pripravljanto se v smeri prestrukturiranja občinskega gospodarstva v turistično: gostinstvo, turistično posredovanje in razvojni inženiring.«
Pa vendarle delegati delavskega sveta niso potrdili vaš razvojni koncept, ki se delno nanaša na gostinstvo. Mislim na tisti del, ki je zajemal vključevanje Turista v vaše podjetje. Kako boste potem lahko obvladovali lokalni trg?
»Koncept povezovanja Turista in podjetja Mozirje je še vedno pomembna naloga mojega poslovodnega razmišljanja. Ta firma je nekako »uredila svoje vrste«, saj nima najetih nobenih bančnih posojil, »očistila« je svoje kadrovske vrste. Priključitev prek samoupravnih organov nismo mogli izpeljati zaradi tega, ker so glasovalne listke izpopolnjevali tisti, ki se ne razumejo na tržno gospodarstvo. Ni jim jasno, da so gostinstvo, turizem in trgovina prav gotovo komplementarne dejavnosti. Prav tako bi ta priključitev pomenila dodatno rast in razvojni impulz združene organizacije Savinja. Mislim, da bo čas pokazal svoje. Ljudje bodo razumeli, da bi bila to pravilna pot v
da pa se bo moral pri tem spremeniti tudi odnos med trgovino in proizvodnjo.«
S 1. 1. 1990 ste se preoblikovali v podjetje, napravili nove programe razvoja, imenovali vodilne kadre. Toda zakonodaja se spreminja. Tržno gospodarstvo je polno presenečenj. Ali tudi pri vas ponovno načrtujete spremembo v organiziranju?
»Mi nameravamo z januarjem prihodnjega leta postati delniška družba. Tako, da bomo prvenstveno poskušali prodati premoženje med lastne delavce. Tudi delavec mora imeti možnost, da bo tržil. To pa bo lahko počel le, če bo imel delnice. Morda sem malo preveč obremenjen s preteklostjo, toda svoje sodelavce želim materialno zaščititi. Zaradi delničarstva se bo moral tudi delavski svet postopoma prestrukturirati v delniške samoupravljalce. Z uresničitvijo tega koncepta, gre za kombinacijo zapadnega tipa. Vsekakor pa se bo zaostrila odgovornost vseh poslovodnih struktur. To pa je zelo pomemben cilj, ki sem si ga zastavil v svojem razvojnem konceptu vodenja »združene organizacije«. Seveda bomo morali ob tem spremeniti tudi sistem nagrajevanja, ki bo odvisen od rezultatov gospodarjenja še bolj kot do sedaj.«
Zgomjesavinjski dolini, če hočemo razvijati turistično gospodarstvo. Zato v tem trenutku ne mislimo hiteti s priključitvijo.«
Kaj pa vaša osnovna dejavnost, trgovina? Ali ste izpolnili vse načrte in želje kupcev?
»Do sedaj smo bili bolj ali manj le distributerji. Zato smo leto, ki je pred nami, poimenovali leto kakovosti. Veliko več želimo narediti v odnosu prodaj lec-kupec. Nismo imeli pravega koncepta izobraževanja delavcev, tudi v Merxu ne, zato se prodajalec nikoli ni posvetil kupcu. Mislim, da bi se tudi naš zaslužek nekoliko izboljšal, če bi se več posvetili potrošniku, da bi zanj naročili tisto, kar bi on želel ali pa potreboval. Seve-
Prodajne pogoje in ponudbo so r Savinji prilagodili trgovinam v večjih nakupovalnih središčih. Zato ni vzroka, da bi kupci hodili po nakupih v večja mesta.
Imajo sezonska znižanja, lastna posojila. Na bančna potrošniška posojila pa dajejo še 3 odstotke popusta. V mesecu septembru pa so nudili tudi kredit za vse vrste blaga na tri mesece brez pologa. Imeli so organizirano tudi prodajo blaga za ozimnico, za katero so prav tako nudili ugodne kredite.
Franc MIKLAVC, direktor podjetja v svojem govoru ob proslavi 30-letnice: »Ekonomski položaj trgovine nikakor ni rožnat. Že dlje časa oporazjamo na to, da se nikakor ne moremo usposobiti za pravega povezovalca med proizvodnjo in potrošnjo, nasprotno se večkrat trdi, da je trgov-vina kriva za velike podražitve. Naj navedem podatek, da mi v maloprodaji delamo z okrog 16 % razlike (marže) glede na prodajno ceno. Od tega zaslužka pa damo za neto osebne dohodke le okrog 11,5 %. Ker je rezultat na koncu skoraj enak ničli, je jasno, da so vsi stroški poslovanja previsoki, pri čemer bi omenil, da za vse obveznosti namenjamo kar okrog 44 % zaslužka (marže). Za pokritje ostalih materialnih stroškov ostane tako le 35 % zaslužka. Upamo, da se bodo zadeve spremenile na boljše in, da bo trgovina mogla postati resnični servis proizvodnji in potrošnji.«
Izobraževalni center Merx
v mesecu oktobru organizira
ZAČETNE IN
NADALJEVALNE
TEČAJE NEMŠKEGA,
ANGLEŠKEGA,
ITALIJANSKEGA in
FRANCOSKEGA
JEZIKA
CENA TEČAJA, ki traja 60 ur je 1.800,00 din in ga lahko plačate v TREH OBROKIH
PRIJAVITE SE NA: MERX SP, IZOBRAŽEVALNI CENTER, telefon 063/21-552
Tečaji bodo potekali v stavbi Merx SP, Ulica 29. novembra 16 v popoldanskem času.
Vse zainteresirane Merx IZOBRAŽEVALNI CENTER tudi obvešča, da v centru nudijo prevajanje strokovne in druge literature iz slovenskega v tuje jezike in obratno (nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina).
iiiirec
VESTNHC
SEPTEMBER 1990
Serijska številk
V
OBVEZNICA
MA PRINOSNIKA
u
1000 DIN
Tc obveznico je izdal MERK - RTC GOLTE m jo bo izplačal v svojem imenu in na svoj račun v.obliki smučarskih kart od sezone'1990196! in dalje.
Rok veljavnosti kuponov je 10. 10.1895.
Na to obveznico se plačujejo 20 % obresti. M se takoj splačajo v obliki smučarskih kart ob vplačilu obveznice. Za obveznosti po tej obveznici jamči z vsemi sredstvi
MEroC |||| RTC GOLTE
Mozirje - Zekovec
Direktor RTC GOLTE /'j Marjati^Prelog
1/. S 1990	\
Golte izdale
obveznice
Prodaja se je že pričela
Z nakupom obveznice RTC Golte boste pomagali smučarskemu centru pri sanaciji in tudi sebi zagotovili ugodne pogoje smuke, kajti del sredstev od prodanih obveznic bodo v centru porabili za izgradnjo primarnega vodovoda za zasneževanje prog.
Prav v teh dneh je podjetje RTC Golte pričelo s prodajo pet tisoč komadov svojih obveznic v vrednosti 6.200.000 dinarjev. Tako je v prodaji 3000 obveznic po 1.400 din za odrasle in 2000 obveznic po 1.000 din za otroke.
Smisel obveznic, ki bodo visoko obrestovane, obrestna mera obveznice znaša 20 odstotkov za pet let in pomeni 50 odstotkov popusta pri normalnih cenah dnevnih kart, pa bo predvsem v tem, da si bodo vsi ljubitelji smučanja, ki bodo kupili obveznice, že danes zagotovili število kart, v obliki kuponov, ki bo ustrezalo vrednosti glavnice in obrestim za obdobje petih let.
Pa si poglejmo nekoliko podrobneje. Cena dnevne karte za odrasle je 140 din in 100 din za otroke. Pri nakupu obveznice za 1.400 din odrasle in 1.000 din za otroke, si boste kot kupec zagotovili pri vsaki obveznici posebej dvajset dnevnih kart. Prednost za kupca je torej več kot ugodna, saj si ob nakupu obveznice zagotovi enkrat cenejše karte, kijih koristi dokler jih ne porabi. Karte se izdajajo na osnovi kuponov, ki so na obvez-
nicah. En kupon pomeni eno dnevno karto, ki jo kupec dobi na osnovi danega kupona pri blagajni v Žekovcu.
Poleg tega pa obveznice Golt dajejo še veliko ostalih ugodnosti. Tako vsak kupec obveznice dobi kot nagrado še pet povratnih kart za gondolo za obisk centra v letnem času.
V primeru povečane inflacije ali spremembe cene dnevne karte in ostalih primerih, se bodo kuponi zamenjali za dnevno karto brez doplačila. Z nakupom obveznice si zagotovite tudi 5-odstotni popust pri koriščenju penzionov v smučarskem centru. Vsi tisti ljubitelji smučanja na Golteh, ki ste že imeli sezonsko karto 89/90, boste pri nakupu obveznice imeli še dodaten 15-odstotni popust.
Če ste prispevek dobro prebrali, potem ste se lahko sami prepričali o številnih prednostih, ki jih nudi nakup obveznice RTC Golte ljubiteljem belih smučin. Če ste se odločili zana-kup, potem pohitite, kajti število obveznic je omejeno. In kje jih lahko kupite? V vseh Kompasovih poslovalnicah, Monte-negroturistu, na Merx SP pri Slavku Liscu in seveda na upravi podjetja v Žekovcu.
Republiški organi zasedajo
Počitnice so za nami in spelje zaživelo delo posameznih republiških organov in sekcij. Tako je bila 29. septembra tudi seja sekcije za gostinstvo in turizem Slovenije, kjer so obravnavali analizo pogojev in rezultatov poslovanja dejavnosti turističnega posredovanja, zdravilišč in žičnic v prvem polletju letošnjega leta. Ob tem so se seveda dotaknili tudi vprašanja ukrepov
za izboljšanje poslovanja te dejavnosti.
Nekaj besed so namenili tudi novo izdelani študiji o kategorizaciji in klasifikaciji gostinskih objektov ter osnutku kolektivne pogodbe te dejavnosti. Na koncu pa so se dogovorili tudi o pripravah in poteku letošnjega že 38. gostinsko-turističnega zbora Slovenije.
Šola za menežerje
Prvi tečaji so se že pričeli
Mihael Knep je vodja Izobraževalnega centra Merx od 1. septembra 1990. Je diplomirani inženir z osemnajstletnim delom v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Pred zaposlitvijo v Merxu je bil zaposlen na srednji kovinarski šoli v Štorah kot predavatelj matematike in fizike ter še ostalih tehničnih predmetov. Že dobrih sedem let pa je bil tudi pomočnik ravnatelja in vodja enote teoretičnega pouka. Vsa leta pa je bil tudi zunanji sodelavec več srednjih šol na celjskem področju
Novi načrti, nova oblika dela, novi kadri. Izobraževalni center Mera je pričel z delom. Podpisane so prve pogodbe, razpisani prvi tečaji, organiziran je prvi dislociran oddelek Srednje agro-živilske šole v Celju. Kaj vse je še novega v Meraovem izobraževalnem centru ter kakšni so njihovi načrti v prihodnosti, smo želeli izvedeti od vodje centra Mihaela Knepa.
Mogoče bi za uvod najprej na kratko predstavili dejavnost Izobraževalnega centra, ki se nekoliko razlikuje od prejšnjega koncepta tako po vsebini, kakor tudi po organiziranosti. Aktivnosti za preoblikovanje centra v podjetje v mešani lastnini so namreč v zaključni fazi.
»Na prvo mesto bi postavil organiziranje stalne šole za izobraževanje menedžerjev, to je vrhunskih direktorjev, na Dobrni v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto iz Maribora. Šola bo poleg klasičnega izobraževanja nudila tudi zdravstveni pregled vseh udeležencev. Kot pomembno nalogo smo si tudi zastavili izobraževanje poslovodnih delavcev, predvsem trgovske dejavnosti. Izobraževanje bo potekalo v Motelu Šentjur. Pogodba je že podpisana v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto iz Maribora. V ta sklop izobraževanja smo zajeli tudi izobraževanje trgovcev za prihajajoči Jana sistem. V teh dveh primerih gre torej za seminarja dopolnilnega in specifičnega usposabljanja. Načrtovano pa imamo še družbeno in strokovno izobraževanje. V prvem primeru gre za organizacijo predavanj z aktualnimi temami iz ekonomsko finančnega področja s predavatelji, ki so priznani gospodarstveniki. V drugem primeru pa bomo organizirali razne tečaje in seminarje, ki so potrebni posameznim delavcem za opravljanje svojega dela. Seveda bomo organizirali še razna tekoča izobraževanja na željo članic. Trenutno imamo v načrtu za področje gostinstva in turizma splošna izobraževanja kot so tečaji tujih jezikov. Za to je že objavljen razpis. Kot dopolnilno dejavnost bomo organizirali Mera Avto šolo. Na koncu pa bi rad še posebej predstavil prvi uspeh našega dogovarjanja z Agroživilsko šolo Maribor. Ustanovili smo dislocirani oddelek srednje živilske šole v Celju pod organizacijo Meraovega izobraževalnega centra. Gre za izobraževanje ob delu in iz dela za naslednje smeri: mesar, predelovalec živil rastlinskega izvora. Več o tem pa lahko vsi bralci preberejo v oglasu, ki bo objavljen v tej številki glasila.«
Merxov izobraževalni center in da se bodo verjetno na začetku za potek dela uporabila določena združena sredstva Merxa, imeli kakšen popust oziroma nižjo ceno, kot ostali udeleženci pri posameznih oblikah izobraževanja?
»Prav gotovo. Mislim, da so že same cene tako konkurenčne, da bodo privabile veliko Mer-
Izobraževalni center Merx
63000 Celje,
Ulica 29. novembra 16
tel. 063/21-352
xovih delavcev, ki so se želeli izpopolnjevati, pa jim finančne možnosti to niso dovoljevale. Naj navedem samo en primer. Ko bo organizirana Meraova Avto šola, bo možnost tudi obročnega odplačevanja.«
Kje bodo prostori novega izobraževalnega centra, kdaj se bo pričela prva oblika izobraževanja?
Dobrodošli na Jamah
šolo, pa se bo takoj pričelo tudi izobraževanje le-teh.
Kako 'boste pri Merxovih podjetjih dosegli večjo zainteresiranost, tudi vodilnih struktur za izobraževanje. Sedaj namreč niso pokazali dovolj velikega interesa?
»Že sedaj obiskujemo nekatere direktorje večjih podjetij in se z njimi dogovarjamo. Včasih jih tudi preprečujemo o nujnosti vlaganja sredstev v izobraževanje kadrov. Kajti le-to jim je največji kapital za jutrišnji vstop v tržno gospodarstvo Zaenkrat smo naleteli na razu mevanje obiskanih sredin ir. upam, da bo tako tudi v bodoče Seveda pa bo ob vsem tem po trebno še veliko propagande. Tc pa bomo dosegli preko udeležencev na dobrih seminarjih ir. predavateljih, preko medijev Skratka mislim, da bomo morali v prihodnosti tudi malo več pozornosti posvetiti izobraže valnemu marketingu.«
Torej dragi bralci, danes sme vam predstavili zanimiv in vse binsko bogat program dela izobraževalnega centra Merx. Vs> vaše interese za dodatne oblike izobraževanja sporočite na center. Kot pravi vodja Mihael Knep, jim bodo radi prisluhnili in vas tudi obvestili o tem, ali bodo organizirali predavanja ali ne.
Savinja Mozirje uredila zapuščino iznajditelja Jamnika
Torej bo izobraževalni center namenjen tudi ostalim podjetjem in posameznikom v tej regiji, ki bodo čutili potrebo po dopolnjevanju in izpopolnjevanju znanja?
»Po konceptu je izobraževalni center Meraa prvotno namenjen članicam Meraa, predvsem tu mislim na menedžersko šolo v Dobrni. Če pa bodo izražene želje, pa bomo organizirali izobraževanje tudi za ostale uporabnike na celjskem območju in to po zelo konkurenčnih cenah v primerjavi z ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.«
Ali bodo Merxovi delavci, glede na to, da je to vendarle
»Center bo imel svoje upravne prostore še vedno v Ulici 29. novembra 16. In kje se bo vršilo izobraževanje? Nekaj sem že omenil. Menedžerska šola bo na Dobrni, šola za poslovodje v Motelu Šentjur. Veliko bomo uporabljali sejno sobo na samem sedežu v Ulici 29. novembra 16. Dogovarjamo pa se še za pridobitev velike dvorane v Gledališki ulici 2. Ja, prva oblika izobraževanja je že pred nami. S prvim oktobrom se namreč pričnejo jezikovni tečaji iz tujih jezikov, seminarji za mentorje pripravnikov, seminarji za inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse. Kakor hitro pa bo dovolj prijavljenih kandidatov za srednjo agroživilsko
Savinjaturizem iz Mozirja je novo odprta turistična agencija _ podjetja Savinja. Najdete jo lahko v samem centru mesta, v bivših prostorih Kompasa. V njej je urejena skromna predstavitev zapuščine iznajditelja in samouka Antona Jamnika. Zbirko so uredili namenoma v kašči, ki je ostala nespremenjena od časov, ko je v njej delal Anton Jamnik.
Anton Jamnik (1868-1942) je bil telesno prizadet in ni mogel opravljati težkih kmečkih del. Zato je iskal možnosti za delo in zaslužek doma. Veliko je bral, dolge ure v noč razmišljal. Saj mu, kot je sam pripovedoval, bolečine v poškodovani nogi niso dovoljevale počitka. Prav v teh nočeh so se mu porajale ideje, ki jih je nato skušal uresničiti. Največkrat je ustvarjal v lesu. Loteval se je vsega. Naučil se je fotografiranja, urarstva, rezbar-stva. Poleg tega pa je izdeloval
zelo uporabne predmete, denimo leseni fotoaparat, mikroskop, vrtalni strojček, fotoopre-mo, razna glasbila in še bi lahki naštevali.
Njegova zbirka v kašči na Jamah je zato urejena ozirom razdeljena v tri glavne skupine urarsko, fotografsko in izumi teljsko oziroma predstavitev iz delkov po Antonovi zamisli. Tc so predmeti, ki so plod njegove inovativnosti. Seveda je v okolici Radmirja in Gornjega gradi še marsikaj, kar bi sosilo v te zbirko in je delo Antona Jamni ka. Vendar so že razstavljen predmeti dovolj, da si razmiš-ljujoč človek lahko predstavlja prizadevanja in napor prepro stega človeka v teh lepih hribih.
O tem, kako se ljudska iz najdljivost nazorno kaže rav no Antona Jamnika, se lahke prepričate sami, kajti ogled njegovih del je možen vsak dan.
MERK
VfSESTNBK
SEPTEMBER 1990
r
v
NASVETI ZA VSAKDAN
"N
y
Nasvet za zdravo življenje
Visok - nizek pritisk
Če ste že bili na morju in niste kupili olivnega olja, ne skrbite preveč. Z veseljem in dobičkom vam ga bodo prodali v vsaki lekarni. A če z morja niste prinesli oljkinih listov, ste naredili skoraj nepopravljivo napako, ki jo lahko popravite le, če imate naslov kakšne Dalmatinke ali Dalmatinca. Torej vsi, ki imate zvišan krvni pritisk (nad 160/190), takoj pišite in prosite za nekaj oljkinih listov. Žličko posušenih in zdrobljenih listov zvečer namočite v skodelici hladne vode, zjutraj prekuhajte in z medom osladkano popijte.
Če sodite v skupino tistih desetih odstotkov, katerim čaj oljkinih listov ne pomaga, poskusite enega od naslednjih načinov:
-	jejte veliko česna ali uporabljajte česnovo tinkturo, lahko pa ga jemljete tudi v obliki ampul, kijih dobite v lekarni,
-	uporabljajte čim več peteršilja, surovega ali v obliki čaja,
-	pijte čajni preliv iz bele omele in melise,
-	deset kapljic švedske grenčice v čaju pred spanjem.
V vseh primerih se izogibajte slane hrane, mesa, alkohola,
kave, preveliki količini mineralne vode in podobno. Upoštevajte čim več navodil za zdravo življenje: pravilna prehrana, telesna aktivnost ipd.
Če imate nizek krvni pritisk uporabljajte čim več zelene (npr. v solati) ali v obliki tinkture (nadzemni del namakamo 10 dni v 60-odstotnem alkoholu), ki jo pijemo trikrat po 10 kapljic. Razen zelene pomaga čaj iz plešca (piti ga ne več kot tri mesece), rožmarinovo vino ali rdeča pesa.
Previsok ali prenizek krvni pritisk je lahko izredno resna
bolezen, ki je ponavadi posledica resnih različnih obolenj (ledvice, srce ...), povzroča pa še hujše bolezni. Zato se o načinu zdravljenja obvezno posvetujte s svojim zdravnikom.
Če se vam krvni pritisk zvišuje zaradi dogajanj na delovnem mestu, ne sezite po nobenem zdravilu. Po kriterijih zahodne civilizacije ste popolnoma normalni. Če se vam pritisk zviša zaradi nizkih udarcev, udarjajte visoko. Pomagalo bo vsem.
Zdravo
novo gnojilo na tržišču
Organo -
Tovarna dušika Ruše bo svoj program specialnih gnojil že to jesen obogatila z novim organsko mineralnim gnojilom, ki ga bodo imenovali ORGANO. Že s samim imenom so nakazali njegovo sestavo in namembnost. Gnojilo ORGANO izvira iz Avstrije, tovarni dušika Ruše pa ga bo posredovala firma Chemocommerc.
ORGANO je naravni organski proizvod, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji penicilina. To je posušen in predelan micelij glivic, ki že sam po sebi vsebuje organsko vezan dušik in fosfor. Je povsem nenevarna in nestrupena oprganska snov, celo užitna, saj deloma služi tudi kot živalsko krmilo, ki pa vsebuje silovit rastni in mikrobiološki potencial.
Da bi izboljšali njegovo začetno gnojilno vrednost, mu bodo dodali še kalijev - magnezijev sulfat, tako da končni proizvod ORGANO vsebuje:
-	organsko snov 80 %
-	dušik (N) 6 %
-	fosfor (P) 2 %
-	kalij (K) 4,5 %
-	magnezij (Mg) 1,2 %
-	kalcij (Ca) 3,6 %
-	poleg tega pa še vrsto bio-genih mikroelementov.
Irena in Miran Prezelj, kooperanta Kmetijske zadruge Celje, sta bila letos zadovoljna s svojim pridelkom jabolk. Pravita, da je bila dobra letina, skorajda zelo ugodna, kar se pozna tudi na samih jabolkah. Kemijska analiza jabolk je pokazala, da jabolka vsebujejo vse elemente vrhunskega sadeža ter da bi jih lahko izvažala, seveda če bi imela za to sklenjene ustrezne pogodbe.
Deset obiralcev obira vsak dan na približno desetih hektarih. Irena in Miran Prezelj ocenjujeta, da bosta letos na teh površinah pridelala približno 180 ton jabolk sort jonagold, idared, mutzu, gloster, zlati delišes in inel rosse.
Toda Irena in Miran Prezelj
ORGANO je granuliran in bo kot tak enostaven in lahek za uporabo. Z njim bomo lahko gnojili vrtove in vse specialne kulture v kmetijstvu nasploh. Neprecenljiva bo uporaba tega gnojila na brežinah cest, na smučarskih progah v visokogorju, kjer bomo želeli spomladi površine hitro zatraviti, oziroma ozeleniti.
In kako ga bomo uporabljali?
Uporabljali ga bomo lahko vse leto, razen pozimi, ko ne bi imelo nobenega učinka, če bi ga trosili po snegu. Ker bo v obliki granul, ga bomo lahko trosili ročno, s stroji, pa tudi s pomočjo avionov in helikopterjev (smučišča, golf igrišča).
Pri uporabi nam tovarna dušika iz Ruš priporoča naslednje količine:
-	okrasne rastline, balkonske rože 4-6 g/l zemlje
-	okrasno grmičevje, okrasna drevesa 200 g/m2
-	listavci, iglavci 100 do 150 g/m2
-	mlada drevesa ca. 100 g/sadiko
-	zelenjava 100-200 g/m2
-	sadno drevje 50-100 g
načrtujeta naprej. Letos spomladi sta zasadila nov sadovnjak jabolk. Sadike King jona-golda sta uvozila iz Belgije od predsednika svetovne sadjarske zveze. Gre za sadike, ki so tudi do 3,5-krat dražje od domačih, toda Irena in Miran Prezelj sta se odločila, da bosta v prihodnje delala še samo na kvaliteti, ki jima bo dala tudi dohodek.
Vsi, ki še niste nabavili jabolka za ozimnico, imate še čas. Oglasite se pri Ireni in Miranu Prezelj v Rakovi stezi 10 na Frankolovem. Jabolk je še dovolj po ugodnih cenah. Za nabavo večje količine jabolk preko sindikata je možno tudi obročno odplačevanje z manjšim popustom.
-	vinska trta 60-80 g/m2
-	okrasna trava 100 do 250 g/m2
-	športni tereni 150 do 200 g/m2
-	oplemenitev komposta 4 do 6 g/l komposta
-	priprave gredic za sadike 50-100 g/m2.
Fižol in kislo zelje -prijatelja zimske hrane
Obe živili imata v naši domači hrani zgodovinsko mesto, saj smo ju jedli že daleč nazaj v pretekosti, priljubljeni pa sta še danes. V času, ko moramo gledati na vsak dinar in ko stiska krči tudi denar za hrano, vse bolj segamo po preprostejših živilih, ki so malo cenejša. Obe za danes izbrani živili se odlikujeta po okusu, bogati prehranski vrednosti in možnosti za številne kombinacije z drugimi živili. Pogosto so to krompir, testenine, riž, kaša, pa tudi meso ali mesni izdelki. S temi zadnjimi sedaj varčujemo, zato jih dodajamo malo, včasih pa jih sploh opustimo. V tem primeru moramo manjkajoče živalske beljakovine dopolniti z drugimi živili, bodisi v istem obroku ali v kakem drugem še isti dan.
Notranjska mešanca
1/2 kg fižola, 25 dag rdečega korenčka, 30 dag krompirja, sol, 8 dag ocvirkov ali zaseke.
Slan kuhan in topel fižol odcedimo in pretlačimo. Posebej skuhamo narezano korenje in krompir. Odlijemo nekaj vode in oboje zmečkamo ter zmešamo s pretlačenim fižolom. Po potrebi prilijemo malo fižolovke. Naložimo v skledo v obliki širokega stožca. Zabelimo z ocvirki ali zaseko. Nekaj zabele lahko zamešamo že v mešanico. Ponudimo s kislim zeljem ali repo.
Kmečka zloženka
8 dag masti ali olja, 1/2 kg kislega zelja, 2 do 3 brinove jagode, 2 žlici paradižnikove mezge, 3/4-1 kg krompirja, 30 dag suhe svinine, 2 skodelici kuha-
Naj povemo še to! ORGANO oziroma biosol je trenutno najbolj popularno gnojilo v Avstriji, Nemčiji in Švici in to zaradi odličnih rezultatov.
Prepričajte se sami o njegovi kvaliteti. Poiščite v trgovinah, nemenjenih za prodajo gnojil, novo gnojilo ORGANO.
nega fižola (ne preveč kuhanega), 1 debela čebula, sol, majaron.
Od celotne količine maščobe je damo polovico v kozico, kjer bomo jed kuhali. Najprej vložimo vanjo polovico kislega zelja. Začinimo z brinovimi jagodami in polovico paradižnikove mezge. Prekrijemo z rezinami krompirja in osolimo. Na krompir damo drugo polovico zelja s paradižnikovo mezgo, nanj pa fižol, pomešan z drobnimi koščki suhega mesa. Zalijemo z mešanico fižolovke, vode ali juhe iz kocke. Primerno osolimo in začinimo z majaronom. Pokrijemo in počasi kuhamo 1 do 1 in 1/2 ure. Na ostanku maščobe zarumenimo na rezini-ce narezano čebulo in z njo jed zabelimo, ko je že v skledi. Količino suhe svinine lahko povečamo ali pa jed pripravimo tudi brez mesa.
Fižol z gobami
30-35 dag fižola, sol, 5 dag olja ali masti, 1/2 čebule, 30 dag svežih gob ali dobro pest suhih, zelen peteršilj, 1 žlica moke, malo popra, 1/2 dl kisle smetane.
Namočen fižol skuhamo. Med kuho ga osolimo. Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na rezini-ce narezane gobe in jih tudi pražimo. Ko se sok posuši, potresemo z moko, jo nekajkrat z žlico obrnemo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem, zalijemo z mrzlo vodo in razkuhamo. Zlijemo k fižolu. Vre naj še dobre četrt ure. Po okusu popopramo. Nazadnje primešamo kislo smetano. Kadar uporabimo suhe gobe, jih najprej operemo, namočimo, da se napoje, drobno razrežemo in prepražimo kot sveže. Jed je prej kuhana, če uporabimo fižol iz pločevinke ali ga skuhamo v loncu na zvišan pritisk.
Jabolka za ozimnico
Pri Prezljevih jih je še dovolj
\lcrxova kuhinja
Tri desetletja v Merxu
Predčasno upokojeni Zinka Veber in Katica Žolnir
Zinka in Katica sta se zaposlili kot delavki v izdelovalnici bonbonov pred dobrimi tridesetimi leti. Obe sta povedali, da je bilo delo trdo, saj so bili izredno težki delovni pogoji. Ni bilo delovnih pripomočkov, utesnjeni delovni prostori. Vse to je v dolgih letih pustilo posledice tudi na njunem zdravju in sta zaprosili za predčasno upokojitev.
Katica Žolnir in Zinka Veber
Ob odhodu so obema sodelavci pripravili nadvse prisrčno in ganljivo slovo. Obe sta namreč bili izredno pridni, marljivi in vestni delavki. Opravljali sta različna dela in naloge, predvsem pa pakiranje blaga. Kadar je bilo potrebno, sta priskočili na pomoč tudi v skladišču sadja in zelenjave.
Radostno in s solzami v očeh pa obe hkrati zatrjujeta, da je bilo lepo kljub težavnemu življenju. Trdo delo, malo denarja. Ker so se dobro razumeli in so bili ves čas kot ena družina, ni bilo težko opravljati naloženih nalog. Seveda pa sta se tudi po svojih močeh vključevali v samoupravno delo v svoji delovni sredini.
Ob slovesu je bilo ganljivo. Sodelavci so se jima zahvalili za njuno dolgoletno odgovorno opravljanje delovnih nalog s šopki in darili. Obe sta mi omenili, da si želita še malo počitka, da pa čakajo doma tudi že vnuki na svoje babice. Še enkrat obema iskrena hvala z željo, da bi bili zdravi in srečni v krogu svojih najdražjih.
ak
Izobraževalni center Merx
v mesecu oktobru organizira
SEMINAR ZA MENTORJE PRIPRAVNIKOV (18 ur) -630 din
Udeleženci bodo dobili potrebna znanja za uspešno delo z mladino in osvojili metodologijo izdelave pripravniških programov
SEMINAR ZA INŠTRUKTORJE PROIZVODNEGA DELA IZ DELOVNE PRAKSE (18 ur)-630 din.
Seminar obsega znanja s področja psihologije, pedagogike, metodike.
Seminarji bodo potekali v stavbi MERX SP, Ulica 29. novembra 16. Pričetek seminarjev bo 5. oktobra ob 7. uri. Vse ostale informacije dobite po telefonu 063/21-352, Izobraževalni center
Za seminarje prijavite kandidate s tem, ko plačate 630 din na žiro račun številka: 50700-601-13955 na naslov: Merx SP, Izobraževalni center Celje.
MERK
VESTNIK
STRAN 7 SEPTEMBER 1990
triglav © PROSIM, PRIPNITE SE
Samo preprost gib je potreben, da si pripnemo varnostni pas in naredimo nekaj zase, le malo je potrebne za večjo varnost naših najbližjih.
MERK Šjl llllllu*.
Majr Titova 4
63270 Laško
graditelji, za vas posebna ugodnost!
Trgovsko podjetje IZBIRA Laško, poslovalnica DEBRO (tel. 731-335) vam nudi:
-	DEMIT fasade ter ostali TIM-proizvodl po tovarniških cenah
-	ugodne cene za ostali gradbeni material člani stanovanjskih zadrug ter ostali kupci vabljeni - vse dobite na 6-mesečno ugodno potrošniško posojilo!
Rešitev križanke iz prejšnje številke
Vodoravno:	PLODNOST,
RADETZKV, ETEN, OL, PRST, KEPA, EIS, SEDANJOST, ČRNA GORA, TA-STER, UREA, ILI, LEKTIRA, STRANKA, LEL, NATRON, ESMA, TROTOAR, CMOK, KT, ERATO, OB, RADOV-NA, ISSA, ONEGA, OLIB, IGO, OTS, NATKO, IRA, SNOVAČ, TAPETA, BJ, ATAKA, NIAGARA, ANIMATOR, SCOTT, TARO, IKO, RT, IRAČANKE, AARON, NOJ, MU, ALS, AIDA, ASTA, KADET, PETER USTINOV, TAMAR, ITA, VRATA, LATIMERIJA, SEN, OONA, OMA, ANANAS, KRT.
Izžrebani nagrajenci:
I. nagrado 500 din prejme
Ani Tašner, Mariborska 110, 63000 Celje,
2.	nagrado 300 din prejme Ana Rupnik, Šercerjeva 10, 63325 Šoštanj,
3.	nagrado 200 din prejme Maja Jurač, Na produ 19, 62391 Prevalje,
4.	nagrado 100 din prejme Anica Pegane, Jerajeva 5, 63000 Celje
5.	nagrado 50 din prejme Biba Jožica Vuk, Trubarjeva 53a, 63000 Celje.
Nagradni razpis:
1.	nagrada 500 din
2.	nagrada 300 din
3.	nagrada 200 din
4.	nagrada 100 din
5.	nagrada 50 din
Vsi, ki boste hoteli s svojimi rešitvami priti v boben za žre-
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
obvešča cenjene kupce, da bo v DISKONTU v Laškem in v trgovinah Rimske Toplice ter Jurklošter imela akcijsko prodajo živil in LAŠKEGA PIVA.
Po izjemno ugodnih cenah boste kupili:
- OLJEt SLADKOR, MOKO, MESNE IZDELKE ZADRUŽNE KLAVNICE, LAŠKO PIVO in ostalo.
V trgovinah s kmetijsko mehanizacijo in repromateriali dobite vse potrebno za kmetovanje in gradnjo, nudimo konkurenčne cene in ugodno posojilo.
AKCIJA BO TRAJALA od 20. 9. do 20.10. 1990.
NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI!
banje bogatih nagrad, pošljite rešitev križanke v zaprti kuverti in z vašim naslovom na naslov uredništva, ki se glasi:
SP MERX
63000 Celje
Ul. 29. novembra 16
Na kuverto napišite obvezno ' Nagradna križanka.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvo prišle najkasneje do 15. septembra 1990.
Veliko užitkov pri reševanju
uredništvo
mm
uživajte ob pitju kakovostnih aromatiziranih pravih čajev
MIERK.
r
*
Izobraževalni center Merx, Celje
in
Srednja
agroživilska
šola
Maribor
organizirata
dislocirani oddelek Srednje agroživilske šole v Celju za izobraževanje ob delu in iz dela iz vzgojno-izobraževalnega programa živilstvo, in sicer za naslednje smeri izobraževanja:
A - mesar (predelava mesa, prodajalec mesa, IV. stopnja)
B - predelovalec živil rastlinskega izvora (mli-nar-pek, slaščičar-konditor, pivovar, predelovalec sadja in zelenjave, IV. stopnja)
C - mlekar, sirar, IV. stopnja
D - živilski tehnik, V. stopnja
Pogoj za vključitev v program je končana osnovna šola in ustrezno zdravstveno stanje, ki ga kandidat dokaže z zdravniškim potrdilom.
Izobraževanje bo potekalo v učilnici Merx, Sestavljenega podjetja, Ulica 29. novembra 16, Celje.
Cena šolnine po osebi za letnik je 11.400 din in jo kandidat lahko plača v 12 mesečnih obrokih po 950 dinarjev.
Prijave sprejema Merx SP Izobraževalni center, Ulica 29. novembra 16, 63000 Celje, telefon 063/21-352.

AVTO CELJE SPOROČA VSEM PRIJATELJEM ZELENE IN ČISTE SLOVENIJE, DA PRODAJA NOVE PROGRAME AVTOMOBILOV:
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
® AVTO CELJE p o
63001 CELJF, LJUBLJANSKA C. 11
FIAT PANDA, UNO, TIPO, GROMA IN KMALU TUDI TEMPRA, LANCIA Y 10, DELTA, THEMA IN DEDRA.
FORD FIESTA, ESCORT, ORION, SIERRA IN SCORPIO.
Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi bencinski motorji so opremljeni s katalizatorji, na pogno z neosvinčenim bencinom, zato ne onesnažujejo okolja. Izberete lahko tudi z diesel ali turbodiesel motorji. Na vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni pasovi. Pri različnih modelih lahko izbirate različno dodatno opremo - ABS zavorni sistem, okno na strehi, vgrajen radio aparat, centralno zaklepanje vrat, električno dviganje šip itd.
Avtomobile lahko naročite po svoji želji in izbirate barvo. Pri avtomobilih FORD možnost doplačila garancije za drugo in tretje leto.
Oglejte si razstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajalnah Avto Celje v Celju, Žalcu in Velenju.
POOBLAŠČEN SERVIS V CELJU, RAVNO TAKO OSKRBA Z REZERVNIMI DELI, TAKŠNE AVTOMOBILE PRODAJA LE AVTO CELJE!
Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila carine in prometnega davka z bančnim kreditom. Dobavni rok od nekaj dni do nekaj tednov.
ODGOVORITI VAM MORAMO ŠE NA VPRAŠANJE: ZAKAJ BI AVTOMOBILE FORD, FIAT in LANCIA KUPILI PRI AVTO CELJE?
Po veljavnih predpisih ga lahko namreč brez težav uvozite sami! Najmanj tri prednosti dosežete, če ga kupite pri AVTO CELJE:
1.	Pregledali smo vse oglase tujih firm iz Avstrije in Italije in ugotovili, da so naše cene nekoliko nižje.
2.	Avtomobile FORD, FIAT ali LANCIA lahko pri AVTO Celje kupite tudi po sistemu staro za novo in dosežete davčno olajšavo, kar pri samostojnem uvozu ne morete.
3.	Za avtomobile FORD, FIAT in LANCIA smo uredili pooblaščeni servis in oskrbo z rezervnimi deii v Celju, če pa avto uvozite sami, morate vse te stvari sami urejati v inozemstvu.
INFORMACIJE IN PRODAJA:
AVTO CELJE, IPAVČEVA 21 TELEFONI 31-919, 33-521, 34-865 IN VELENJE PARTIZANSKA 3 TELEFON 851-060, ŽALEC, CANKARJEVA 7, TELEFON 712-116, SLOVENSKE KONJICE, PARTIZANSKA 27, TELEFON 752-212
VUGO
'NOVOST:
AVTO CELJE
STRAN 8
MERK
VESTNIK
SEPTEMBER 1990
ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE
Dragi bralci!
Obratovalnica VAFRA je pripravila^za vas v teh jesenskih dneh VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE.
Odtočni filter za odplake - neuničljiv, higienski, estetski in večnamenski - smo vam že predstavili v naši številki. In to celo dvakrat.
O kvaliteti filtra, seveda če ste ga kupili, ste se verjetno prepričali že sami.
Če pa FILTRA VAFRA še niste kupili, storite to takoj (kupite ga lahko v vseh Merxovih prodajalnah), kajti v NAGRADNI IGRI bodo lahko sodelovali le tisti bralci, ki bodo do 16. oktobra poslali v kuverti kartonski ovitek, v katerem je VAFRA FILTER in nagradni kupon iz Vestnika na naše uredništvo.
Tričlanska komisija bo izžrebala 22 bogatih nagrad obratovalnice VAFRA v vrednosti prek 5.000,00 dinarjev.
Nagrade so:
1.	nagrada: Novi proizvod obratovalnice VAFRA
UNIVERZALNI BRISALEC ZA ČIŠČENJE vseh
vrst tal (parketa, keramičnih ploščic, toplega poda, te-raco ploščic, podov iz umetnega in naravnega kamna)
2.	nagrada: »MOČO« - Vedro z odcejalnikom in čistilec za mokro čiščenje tal
3.	pet kompletov odtočnega filtra za odplake, 10 kompletov brisalcev za čiščenje stekla (30 cm, 20 cm in 16,5 cm)
nagrada: 5 kompletov podložkov za plin
---------------NAGRADNI KUPON -------------
Ime in priimek: ..........................
Naslov: ..................................
Srečanje
Sončno nedeljsko dopoldne. Hodim po tržnici. Ogledujem si bogato ponudbo. Pogled se mi ustavi na polici kioska, kjer je zložena čokolada. Začne se boj. Moja nečimrna stran pravi: »Nikar! Pojdi stran! Že tako imaš preveč kilogramov!« Vendar kot že tolikokrat prej, tudi zdaj zmaga »sladka skušnjava«. Stopim na rep dolge vrste in se tolažim, da bom odvečne kalorije izgubila s pešačenjem. Pred menoj stojijo pretežno ženske, le dva možakarja sta vmes. po nekaj minutah se za menoj ustavi še nekdo. Nato ob moji levici iztegne debelušasta ženska roko in dregne tisto pred menoj. Ta se ozre in odraz se ji raztegne v širok, srečen nasmeh. Zakliče: »O, zdravo Mici. Ja, tebe pa nisem vedela že sedem laških let. Kje pa hodiš?«
»Pozdravljena Rozi! Ne boš mi verjela, koliko sem mislila na tebe. Bova pa sedajle šli na kofetek, če imaš čas, da malo poklepetava.«
»No, si ga bom že vzela. Zate vedno. Veliko novic imam. A boš kaj kupila? Jaz bom vinček in mineralno vodo, da moj dedec ne bo sitnaril. Saj mora tu pa tam kaj srkniti - za moč in kri. Pa tudi meni ne bo škodil kakšen kozarček. Pri tej draginji si ga lahko privoščiš le po malem. Kaj pa tvoji ta mladi? Kaj pridejo? Moji so bili ravno včeraj.«
»O ja, pridejo! Vedno takrat, ko kaj rabijo. Veš, da jih imam rada. Moja vnukinja pa me včasih nervira. Ta smrklja ima tisto majhno flikco na zadnjici, da jo komaj za silo pokrije. Ko pa sede - ojej, ni za povedat! Pa še
mazati se je začela, da je včasih taka kot indijanka. Velikokrat ji rečem, da je vsak mlad človek lep, da zanj ni potrebno mazanje. Pa se mi ta smrklja le smeji in mi pravi, zamisli, da nisem napredna in da še živim v srednjem veku.«
»Mici, moraš pa razumeti, da so drugi časi. Tudi jaz sem imela iste težave. Ko pa sem videla, da moje besede nič ne zaležejo, sem bila raje tiho.«
»Oh, saj vem, da se bom tudi jaz morala sprijazniti s tem. Iz svoje kože pa ne morem.«
»Rozi! Kaj pa tvoja soseda? Se je pomirila z možem? Še ponoči vedno ni miru? Pa tako mlad zakop. Jej, jej preveč dobro gre tem mladim, pa se takole dolgočasijo. Jaz za kaj takega nisem imela časa. Poleg šihta, družine, sem delala še honorarno, da sem lahko kaj kupila.«
»Prav si rekla. Res smo živeli drugače. Jej, zdaj sem pa že skoraj na vrsti. Vidiš, kako je hitro minilo, ko sva malo poklepetali. Rada pa bi te še marsikaj vprašala, saj se mogoče zopet dolgo ne bova videli.«
»No, hitro mi še povej! Je Hanzi že dobil službo?«
»Dobil, dobil! pa ni bil zadovoljen in jo je zapustil po dveh mesecih. Navaden delavec noče biti, direktor pa ne more biti. Ta dedec sam ne ve, kaj bi rad.«
»Povem ti, kriva sta stara dva. Jaz mulcu ne bi dala niti dinaija, če ne bi hotel delati. Onadva pa ga kar naprej zalagata in mu dajeta potuho. Ja, zakaj bi se pa mučil in delal, če pa pride do denarja brez truda.«
»Točno tako Rozi! Tako je kot praviš. Svet je pokvarjen, ti rečem. Brez odgovornosti. Jaz bi jih poslala delat na kmete,
naj se pošteno spotijo in vidijo, kako se služi kruh.«
»Vidiš, vidiš! Pametna misel. Včasih smo obdelovali vsako ped zemlje. Tudi danes, ko smo v takšnih težavah, ne bi nič škodilo. Ljudje menda mislijo, da bomo lahko živeli kar od umetne hrane. Takole - tabletko v usta - pa si sit za nekaj ur. Mladi že o tem fantazirajo, ko vidijo takšne stvari na televiziji.«
»Ni čudno, če potem vsak dan slišimo ali beremo o raznih groznih stvareh. Svet je čisto ponorel, Mici! Kaj pa misliš o naši »ta novi« vladi? Si bila na volitvah?
»Ja, seveda sem šla. Tako sem se veselila, da bomo imeli zdaj »na vrhu« pametne glave, ko je skoraj pred vsakim priimkom kandidata pisalo dr. ali ing. ali dipl. oec. Ponosna sem bila, da smo Slovenci tako pameten narod. Zdaj pa me že ta ponos in veselje minevata. Sem že kar precej razočarana.«
»Mene tudi jezi, da se je vse tako spremenilo. Saj se samo kregajo. Kot otroci. Zdaj pa počakaj, da kupim. Sem že na vrsti.«
Naša Rozi kupi par stvari. Na vrsti sem še jaz. Za seboj spet slišim znana glasova. Pogledam. Rozi se je postavila ob Mici in z njo čaka, da bo tudi ona na vrsti.
Slišim še: »Moram iti. Mudi se mi, sicer bo doma vse narobe.«
Oddaljim se. Ko pridem na drugo stran tržnice, se ozrem. Mici in Rozi še naprej stojita nedaleč od kioska in vneto krilita z rokami. Nič ne kaže, da bi vsaj za trenutek pomislili na to, da »bo doma vse narobe«.
Nana
VAFRA
Griže 125, 63302 Griže pri Celju
izdelovanje drobnih kovinskih in plastičnih predmetov, orodjarstvo in ključavničarstvo