PoStnina platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, {etrtek in soboto.
Cena posamezni Številki Din. —'50.
TRGOVSKI
IST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDU^i KI JO IN OBRT.
Uredništvo In upravnIStvo Je v Ljubljani, Gradišče Slev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — štev. telefona 552. Naročnina ta ozemlje SHSi letno D 60‘—, za pol leta D 30*—, za četrt leta D 15'—, mesečno D 5‘—, za Inozemstvo D 90*—. — Plača In toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 8. junija 1922.
ŠTEV. 68.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Varanje kmeta.
Parlamentarna kronika beleži, da se je velika skupina poslancev iz vladnih strank in opozicije izrekla proti 200% povišanju zemljarine in da je vsled tega načrt finančnega ministra dr. Kumanudija po zvišanju obdavčenja zemljiške rente propadel.
Poslanci so s svojim uspehom lahko zadovoljni.. Kajti vrnili se bodo med kmete in na shodih zmagoslavno povdarjali svoje zasluge, da so kmeta-volilca obvarovali velikih gmotnih žrtev s tem, da so preprečili nameravano obdavčenje. Nočemo se toliko spuščati v ponavljanje dokazov, da je bilo nameravano povišanje zemljarine, ki bi moralo biti vsekakor diferencirano po kulturah zemlje, gospodarsko utemeljeno in opravičeno. Omejiti se hočemo na ugotovitev, kako se danes kmeta vara in indirektno v mnogo večji meri obdavčuje, kakor pa bi znašala njegova obremenitev pri primerni prireditvi direktnih davkov.
Indirektna obdavčitev je v naši državi sistem, ki smo ga podedovali od Srbije. Tudi tam so imeli politiki interes, da pripovedujejo kmetu dan na dan bajke o uspehih njihove vztrajne borbe za kmetske interese in proti davčni obremenitvi. Vzgojili so ga s to demagogijo tako daleč, da ni država niti zemljiškega katastra imela in da se vse poslovanje vrtelo okrog topij.
Zato pa plača kmet davek na sto indirektnih., načinov. Ko kupi blago, plača uvozno carino in prometni davek, eventuelno še davek na vojne dobičke, v trafiki plača monopolne takse, pri špeceriji in kolonijalnem blagu plača trošarino, v vsakem državnem uradu plača nebroj taks, toda vse to več ali manj neopaženo, dasi znaša skupaj morda desetkratno svoto tega, kar on plača na realnih direktnih davkih.
Direktni davki, ki jih danes plača kmet direktno, so tako smešno neznatni, da ne igrajo v celotnem državnem proračunu nikake vloge. Tako znaša na primer zemljiški davek v Sloveniji v zadnjem finančnem letu 1920/21 7,606.814 kron in državni pribitek na zemljarino pa 10 milijonov 992.774 kron, medtem ko plačajo mnoga posamezna industrijska podjetja po 5 do 8 milijonov kron davkov. Pri skupni vsoti vseh direktnih davkov v Sloveniji, v znesku 192,883.610 kron, znaša zemljiški davek komaj eno desetino. Devet desetin se vali na trgovino, industrijo in obrt.
Pri tem pa še ni vpoštevan med direktnimi davki davek na poslovni promet, od katerega odpade na Slovenijo delež v znesku 160 milijonov kron, torej skoraj toliko kot vsi drugi direktni davki in doklade z vojnim davkom skupaj. Povdarjamo, da se je ta skrajno nepravični in nemoralni davek vpeljal brez posebnih težkoč in da on bremeni predvsem
trgovino in industrijo, kateri nalaga vodenje knjig in inkvizitomo kontrolo. Kmet je bil tega davka pri nas oproščen in naši politični prijatelji kmeta vseh strank imajo nov predmet, kako bodo hvalili svoje zasluge za kmetski stan, češ da se je njihovi vztrajni borbi posrečilo obvarovati ga tega občutnega obdače-nja. Poglejmo, kako je pa na Češkem. Tam podlega prometnemu davku kmet ravnotako kakor obrtnik in trgovec, kar je tudi gospodarsko edino pravično in utemejeno, ker je kmet ravnotako producent blaga, kakor obrtnik odnosno industrijec in trgovec, v kolikor donaša svoje izdelke na trg ter direktno kupčuje ž njimi. Na Češkem mora voditi kmet knjigo o poslovnem prometu, v katero tedensko zapisuje, koliko prometa je napravil. In to je tam mo-, goče;- dasi je agrarna skupina poslancev dovolj jaka v parlamentu, ker je dovolj trezna, da uvideva, da davki ne smejo biti nemoralno porazdeljeni med posamezne družabne sloje.
Pri nas pa se sistem in smer davčne politike lahko označi z enim izrazom, namreč »strah pred volil-cemr. Vse čuti instinktivno, da je sedanje davčno skrpucalo nevzdržno, da pa je demagogija in naš tisk pripeljal velik del volilcev tja, da jim ni več mogoče povedati resnice o državnih in javnih financah v obraz, marveč se jih mora limati in popati z republikanstvom, s seljačko republiko, z komunizmom in še radikalnejšimi fantomi.
Nov uspeh za kmeta so dosegli politiki v finančnem odforu s tem, da so dali kmetijskim zadrugam vse mogoče privilegije, prostost od davkov in pristojbin. Najbolj komično na celi stvari je, da je kljub tej politiki vlade večina izrazito kmetskih skupin v opoziciji, namreč razen Radičeve, tudi Avramovicevi zemljo-radniki. Imeti privilegije in streljati vladi v hrbet še po vrhu, to je res unikum, ki je samo v obljubljeni Jugoslaviji mogoč.
Kar primanjkuje na direktni ob-dačitvi kmeta, se prevali na trošarino, monopole, takse, carino, katerih vsak pojedini dohodek ogromno presega vse direktne davke. Tako plačamo samo na monopolnih pristojbinah po proračunu pol milijarde kron v Sloveniji. »Ako ni šlo z zemljiškim davkom, povišamo te dohodke,« misli si vlada, in kmet jih bo plačal nevede, kdaj in kje.
Toda naš kmet je v svojem zdravem jedru preveč bistroumen in lokav, da ne bi uvidel te plitve igre, katere račun bo plačal vendarle več ali manj on sam. Upamo zato, da> ni več daleč čas, ko kmet ne bo več hotel biti izigravan na ta način.
Ekonomija našega lesa.
(K. Tiefengruber, Maribor.)
Neki trgovec, domači podjetnik, dobi nedavno naročilo na vagon so-dovih čepov iz Avstrije, čisto navadni leseni izdelki, kakor jih vsak strugar pri nas lahko dobavlja, čepi pa so prišli iz tujine vzlic precejšnjim uvoznim stroškom ceneje, ko domači izdelek.
To je samo primer, kojemu bi lahko privrstil nebroj sličnih prikazni, ki vse nepobitno potrjujejo dejstvo, da mi z našim lesnim bogat-stvom ne znamo gospodariti.
Naša lesna industrija in trgovina obstoja v obče v dobavi surovine iz naših gozdov, kjer se les poseka, na priprostih žagah razreže ter od tam s posredovanjem naših lesnih trgovcev proda v tujino.
Neznatna količina lesa se sicer že pri nas porabi v izdelovanje industrijskih pridelkov, ki pa nikakor ne tvorijo predmet obsežnega izvoza, kakor bi pri stanju naravnega lesnega bogastva naše države bilo lahko pričakovati.
Okrogel, tesan in rezan les se spravlja v ogromnih količinah čez mejo, inozemska lesna industrija še le vleče iz te dragocene tvarine oni dobiček, ki bi prav lahko ostal doma, če bi se pri nas vzbudila prava vnema in bistveno spoznanje uspešnega gospodarstva z lastnimi darovi narave, v prid in blagor naroda in države.
Na zadnji strojni razstavi na Lip-skem. so bili videti stroji najnovejše sestave, ki mehanično obdelujejo les v polizdelke najrazličnejših vrst, tako naglo, precizno in dovršno, kakor jih z našimi priprostimi pripomočki sploh ni mogoče izdelovati.
Tisti stroj, ki stoji, recimo kje v Nemčiji, ter dela lesene ročaje za razno orodje, stal in delal bi prav tako lahko tukaj pri nas, kar na licu mesta, kjer raste les.
Človeški izum v izpopolnitvi strojev je splošna posest. Zakaj neki bi se je mi kot gospodarji surovine, ne smeli posluževati!
V območju slovenskega Pohorja imamo sicer že neko lesno industrijo, ki pa razven rezanega blaga ne proizvaja za izvoz nobenih izdelkov; in ravno tukaj bi se dala1 vzpostaviti modema lesna obrt, ki bi izkoriščala ogromne količine lesa, ki danes kot odpadki gnijo po strugah, jarkih in cestah, oškodujoč prebivalstvo in posestnike za dobičke, ki bi nam jih nudija pametna ekonomija.
Nedavno so si pogledali strokovnjaki les-obdelovalne obrti nekaj pozorišč Pohorskih lesnih skladišč in žag; narisali so mi načrt, kako bi se dalo iz uničujočega se blaga zaslužiti lepe svote, če bi se našli podjetniki, ki bi udejstvili lesno industrijo po sledečih načelih.
Tam, kjer segajo prometne žile {Jrecej v osredje Pohorskega gozdov-ja, ter so naravne gonilne sile na razpolago, se zgradi velikopotezno tvomiško podjetje, ki bi razpolagalo z stroji najnovejše sestave za izdelovanje lesenih polizdelkov, recimo stroji, ki izdelujejo: ročaje za orodje, čepe za posodo, vzorčne škatlje in cevi, toporišča, deščice za parkete in zaboje, in nebroj drugih enakih stvari vsakdanje rabe iz mehkega in trdega lesa. Večina teh polizdelkov se napravi iz lesa, ki kot rezano blago ne pride na trg, iz odpadkov, skratka iz tvarine, ki pri nas ne najde skoro nobene primerne porabe. Stroji delajo vse to z nedosežno preciznostjo, brez strokovno izvežbanega osobja, v vsaki zaželjeni kakovosti, in kar je glavno, izpodbije se vsaka tuja konkurenca glede dobavne cene; in tudi kar se tiče kat-
kovosti, bi brezdvomno dosegli inozemstvo, mogoče ga celo prehiteli.
Naše domače podjetje te lesne industrije, ki bi delovalo z neprimerno manjšimi režijskimi stroški, kakor inozemstvo, in bi mu stal neposredno neizčrpljiv vir vsakovrstne surovine na razpolago, krilo bi popolnoma vso domačo potrebo raznih lesnih izdelkov, izvažalo bi se vrh tega lahko v velikih količinah v inozemstvo. kjer bi uspešno naša roba tekmovala s tujimi izdelki.
Na Nemškem se je udomačila danes že jako razvita vrsta lesne industrije, ki se bavi z izdelovanjem sta«-novanjskih hiš po nedosežno izvršenih načrtih.
Te stanovanjske hiše so pravi umotvori ter predstavljajo nekaj popolnoma novega v tej stroki; stavbe so v higijeničnem, estetičnem in praktičnem oziru prvovrstne, njih konstrukcija trpežna in povsem jako duhovito premišljena.	\
Če bi se naši podjetniki v zvezi z prej začrtanim obrtom poprijeli tudi zgradb lesenih hiš po nemškem vzorcu, bi si ustvarili nekaj popolnoma novega, naši lesni industriji dali novo smer, ki bi dovedla prizadete sloje do blagostanja; izkoriščanje našega lesa v ekonomičnem oziru bi bila gospodarski pridobitek največjega pomena.
Razven potrebne inicijative ter podjetnega duha v naših trgovskih in obrtniških krogih, potem pa vele-poteznega mišljenja sploh, nam ne manjka za uresničenje začrtanega projekta ničesar. — Mogoče, da se najdejo možje, ki bi utegnili uvaže-vati naš predlog, ter obrnili pozornost na idejo, ki obeta uspeh, v gospodarskem razvoju naše domače obrti.
Načrt podjetja, ki je mišljeno kot delniška družba, vsestransko izdelan, stoji interesentom na razpolago, in tudi vsa potrebna pojasnila bi dal naš poročevalec radovojno, če se do-tičniki obrnejo na njega.
Občni zbor gremija v Mariboru.
(Dalje.) i
Komaj smo si oddahnili lansko leto od ukinjenja verižniškega urada, že nam je naprtilo ministrstvo za socijalno skrbstvo s svojo naredbo spet novo iznenadenje. Ustanovili so se verižniški uradi v novi obliki pod imenom Uradi zoper navijanje cen in delovanje teh so imeli policijski organi s tem, da izvršujejo ovadbe, obsodbe pa naša redna sodišča. Posledica te naredbe je bila, da se je začela prava gonja le proti legitimnim trgovcem, ne pa proti pravim verižnikom in navijalcem cen, katere se ni, ali se jih ni hotelo najti. Tiralo se je nebroj trgovcev k sodniji, ki so tudi bili več ali manj občutno kaznovani. Seveda pa ostane sodba o teh kaznih le nam v pre-sojevanje, tem lažje, ker zamoremo konštatirati, da ni bil niti eden trgovec kaznovan zaradi navijanja cen, temveč le zategadel, ker ni imel blago s cenami označeno. Izkazalo se je toraj, da naš trgovec ni nikak veriž-nik in navijalec, ampak le skromen in pošten trgovec, ki si hoče svoje življenje le s skromnim dobičkom
TOOO »SKI LIST
ohraniti. Obsojati moramo tembolj tako naredbo, kakor tudi kazni, ki se glasč zaradi neoznačenja cen na toliko in toliko denarne globe, kar bi se pa še dalo zaradi malomarnosti oprostiti, ampak da se glase kazni za take stvari na toliko in toliko dni zapora razen denarne kazni, pa moramo tukaj najodločneje obsojati. Ker se torej trgovcu nikakor ne more predbacivati, da je goljuf, ubijalec itd., mora biti skrb gremija tudi v bodoče, da take zaporne kazni, ki v modemi državi veljajo le za naj-slabejše zločince, v naši državi odpravi.
Jednako mnogo posla je imel gre-mij tudi z neumljivimi carinskimi naredbami. Žalibog, da v tem oziru do sedaj še ni mogel pokazati izdatnih uspehov. Vendar pa bode treba bodočemu odboru prevzeti skrb, da ne izpusti nikdar te važne in kočljive zadeve iz vidika in posveti vso svojo silo za dosego boljšega in prak-tčnega carinskega sistema.
Poročilo načelnika, ki se je sprejelo z velikim odobravanjem na znanje. Nato se je ogasil k besedi Zvezni tajnik I. Mohorič, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad izrednim obiskom občnega zbora, kar je dokaz, da se mariborstvo tesno oklepa svoje organizacije in v polnem obsegu ceni njen pomen, medtem, ko moramo v drugih okrajih v tem oziru žalibog konštatirati precejšnjo mlačnost v trgovskih krogih napram svoji stanovski organizaciji, kar nam škoduje in otežuje delovanje. Trgovstvo ima v naši državi zelo težko pozicijo in naša stremljenja so naletela do-sedaj le gluha ušesa. Nočejo slišati naših predlogov za ustanovitev gospodarskega sveta, niti za reformo carinskega in železniškega sveta, marveč birokratsko odločujejo brez zastopstva gospodarskih krogov preko njih in največkrat celo proti njim. Ni čudno, da se je razvilo med trgovstvom po celi državi silno protestno gibanje in da sta se vršila že dva protestna zbora v Beogradu. Sedaj se pripravlja tretji, na katerem bodo zastopani delegati vseh trgovskih organizacij v naši državi, ki bo izrekel svojo sodbo o gospodarski politiki dosedanjih vlad.
Izmed vprašanj iz ožjega kroga gremijalnega okoliša je najvažnejša revizija trgovska pogodbe z Avstrijo, ker poteka veljavnost stare začasne pogodbe z koncem junija 1922, kjer bo ravno vprašanje obmejnega prometa igralo najvažnejšo vlogo. Zbornici se kljub prizadevanju ni posrečilo dobiti načrt pogodbe o obmejnem prometu, ki je že od obojestranskih delegatov sprejet in podpisan. Ministrstvo se igra v tem oziru skrivalnico in ne da organizacijam možnosti, da bi izrazile svoje mnenje in svoje protipredloge. Važna akcija je sedaj v teku za samostojno trgovsko bolniško blagajno.
Podlistek.
Ing. M. Savič:
HaSa Industrij« In obiti.
(15. nadaljevanje.)
Ako računamo, da bi kultura riža v Bački lahko dala 1000 kg luščenega riža na ha, kar bi zneslo v Kočanih okrog 70.000 kg, v Strumici 1,500.000 kg, v Bogomili okrog 750.000 in v Demirkapiji okrog 170.000 kg, torej skupno 3 milijone kg, bi ta skupna množina sicer ne zadoščala za našo prehrano, vendar pa bi pokrivala znatni procent naše potrebe.
Ako bi se regulirala Pregalnica pri Kočanih in ako bi se teren vzdolž kanala kralja Petra preuredil za kultiviranje riža, bi se dalo pričakovati, da bi domača produkcija krila domačo potrebo.
Poljedelsko ministrstvo bi moralo posvetiti kulturi te rastline večjo pažnjo in poslati kakega strokovno izobraženega poljedelca, da bi proučil kulturo riža v Valenci ji na Španskem in jo udomačil pri nas. Razen tega bi se-moralo ščititi našo kulturo riža z visoko carino. Ta carina bi ne smela biti manjša od po-
Po volitvah v pridobninske komisije bo sestava cenilnih komisij za ocenitev poslovnega prometa najvažnejši dogodek prihodnjega meseca. Zveza je baš sedaj razposlala vsem gremijem tozadevne okrožnice in naloga gremijev je, da poverijo te važne mandate možem, ki podrobno poznajo poslovne in pridobninske razmere vseh panog gospodarstva, ki so objektivni in nepristranski ter vživajo vsesplošno zaupanje.
Pri sestavi proračuna je ravno za pospeševanje trgovine in obrti bilo črtano največ kreditov, ker že mesece nimamo pravega trgovinskega ministra.
Znano Vam je, da se ne izplačujejo že od januarja' t. 1. profesorjem in učiteljem na strokovnih šolah, honorarji za nadure, znano Vam je, da je radi tega morala izbruhniti pretekli teden celo stavka. Za prihodnje finančno leto so črtani vsi krediti za trgovsko šolstvo, da bi bil ta denar najbolj produktivno naložen.
Omeniti moram tudi zadevo branjevcev v Mariboru, radi katere se je kritiziralo postopanje Zveze. Zveza gremijev je imela najboljši in edini namen koristiti interesom stvari same, ker so povsod v gremi-jih združene vse stroke trgovinskih obrtov, od najprimitivnejše do veletrgovine. Ako je ta akcija naletela na nesporazumljenje pri gremiju in zadrugi branjevcev, nima Zveza ni-kakega interesa forsirati združitve ampak bo vpoštevala sklepe obe obstoječih organizacij. Zadeva delavnega časa je bila revidirana od zakonodajnega odbora, uspeh nam dosedaj še ni znan. Gremij in Zveza sta se razen tega, kar ste čuli v poročilu, trudila letos ogromno v zadevi regulacije deviznega prometa, dalje glede raznih poštnih zadev. Sploh prinašajo še vedno se menjajoče naredbe našim organizacijam toliko posla in vsiljujejo toliko bojev, da se trgovstvo sploh k pozitivnemu delu ne more vrniti. Zato je skrajni čas, da dobimo enotno državno trgovsko organizacijo za celo kraljevino, ki bi mogla z močnmi vplivom zastopati naše interese pri vladi in izposlovati vpoštevanjem naših predlogov. Naloga trgovstva je, da se v ta namen sklicane skupščine v . Beogradu mnogoštevilno udeleži. Dalje prih.)
Fr. Zelenik:
Iz žitne trgovine.
Vrste pšenice: 2. trgovske vrste.
Trgovina razvršča pšenico po pro-izvajališčih in nakladalnih postajah.
Navajam v nastopnem označbe, kakor je čitamo v tržnih in borznih poročilih in v ponudbah prodajalcev in posredovalcev.
Alžirska: glej Bone, Constantine.
Angleška: Chidham, Golden Drop, Hallett Viktoria, Hardcastle, Red Lammas, Talavera, Webbs Chalenge.
lovične vrednosti luščenega riža tako, da bi se dala vzdržati in razširiti kultura riža, odnosno, da bi se vsaj uvažal samo surovi riž, ki bi se potem v nekaterih naših pomorskih mestih luščil.
9.	Naša produkcija tolčene in mlete paprike v Severnem Banatu.
V Djali, Krsturu, Turški Kaniži, Jožefovu, Sanadu Čoki, Tisti St. Mi1 klošu, Srbskemu Padeju, Bečkereku, Sv. Ivanu, Sirigu Oroslamošu, Kar-lovu, Branjevu, Bočaru, Veliki Ki-kindi, Mokrinju, in Deski se producira okrog 20 vagonov paprike. Središče proizvodnje je vas Djala, ki producira sama 6—7. vagonov. V Djali se nahaja .sušilnica in mlin za papriko. Kulturo paprike je vpeljal v tem kraiju leta 1909 g. Svetozar Ko-ledin. Razen teh krajev, ki se nahajajo v Banatu, se paprika pridela tudi v Bački in sicer v Martonošu, Horgošu, Subotici in pri šajkaškem sv. Gjorgju.
Paprika se naseje v gredah in se pozneje porazsadi po njivah, kadar pa je dozorela, se nabere in se poveže ter naniza v vence. Venci so navadno 1% do 2 kg težki. Na kata-stralni oral se dobi 250 vencev, to^ej
Argentinska: (Bahia blaaca, Bar-letta, Buenos Aires, La Plata, Rosafe, Kosario, Saldome, Santafč, Tusella), jako dobra rdeča pšenica. Primesi 2 do 8 odstotkov. Žetev: december-januar.
Arnautka: ruska trdozrnata pšenica za zdrobe iu pšeniko. Jarina. Primesi do 5 odstotkov. Žetev: Av-gust-september.
Atbara: indijska rdeča, trda pšenica. Primesi 5 do 12 odstotkov. Žetev: Februar-april.
Avstralska pšenica:	(South	Au-
stralia, Viktoria), bela, srednje trda. Žetev: december-januar.
Azima:	ruska precej trdozrnata,
dobra pšenica. Primesi 4 do 8 odstotkov. Žetev: julij-avgust.
Bahia blanca:	argentinska	bela
trda. Primesi do 8 odstotkov. Žetev: december-januar.
Baltiška: (Danzinger, Konigsber-ger, Rostocker) dobra bela vrsta. Primesi 1 do 2 odstotka. Žetev: julij-avgust.
Banaška:	trda	pšenica	izborne
kakovosti, rdeča, ima mnogo lepivca. Primesi do 1 odst. Žetev: junij-julij.
Barletta (glej argentinska).
Bombay: indijska bela, rdeča ali mešana jako trda pšenica. Moka bela. Primesi do 12 odstotkov. Žetev: fe-bruar-april.
Bone: alžirska trdozrnata. Se rabi le za zdrobe.
Berdianski:	ruska	trda	pšenica.
Bulgarska: Burgas, Vama.
Burgas: bulgarska pšenica.
Chicago: krepka, rdeča, jako dobra jarina. Primesi 2 do 8 odstotkov. Žetev: julij.
Chile: težka, bela, trda in veliko-zmata pšenica. Primesi 2 do 8 odst. Žetev: december-januar.
Constantine:	alžirska	trdozrnata
pšenica za zdrobe.
Danziger: nemška pšenica dobre kakovosti, bela. Žetev: julij-avgust.
Delhi: najboljša indijska pšenica mešane barve. Primesi 4 do 10 odstotkov. Žetev: februar-april.
Donavska: (rumunska, moldovska), dobra vrsta z mnogo lepivca. Primesi do 8 odstotkov. Žetev: julij-avgust.
Dulut: najboljša .severoameriška rdeča pšenica. Primesi 2 do 4 odst. Žetev: julij-avgust.
Girka:	ruska pšenica enaka
azimi.
Hallett Viktoria Hardcastle: angleška pšenica.
Hard Winter:	severoameriška
označua kakovosti. Produktna borza v Newyorku je izdala določbe, po katerih se proceni (klasificira) vsaka pošiljatev pšenice iz proizvajališč. To cenitev izvršuje od borznega »Committee on grainc nastavljeni »inspector«. Tu omenjene določbe pojasnim natančnejše v enem sledečih člankov.
Indijska:	glej Atbara, Bombay,
Delhi, Kalkuta, Kuraci, Nagpore, Pissi.
okrog 500 kg paprike, kar je vrglo v mirnih časih okrog- 2000 kron, sedaj pa okrog 15.000 kron. Samoob-sebi se razume, da se na onih krajih, kjer se ob suši ne zaliva, ne pridela na oral več kot 100 kg paprike ali pa še manj.
' Paprika se suši na solncu in v sušilnicah. V Segedinu sušijo papriko v sobah, ki so 3 m visoke, 5 m dolge in 4l/j do 5 m široke. V njih se kuri v železni peči z razvodnimi pečmi, ki iso pokrite z zemljo, da ne bi se paprika prižgala. Para, katero oddaje paprika, se pušča s pomočjo enega 30 cm ventila in dveh 15 cm ventilov, da se paprika ne bi pokva-rila.
V jeseni se paprike sušijo v sušilnici 72 ur, od novembra do januarja 48 ur, pozneje pa 24 ur, ker so paprike, ki se sušijo na zraku, kar gre bolj kasno bolje sušene. Peči se kurijo z drvmi.
Izdelujejo se štiri vrste paprike, ki so označene z rimskimi številkami. Prva kvaliteta se imenuje sladka paprika, ki se izdeluje iz najboljših paprik na tai način, da se seme in žile izločijo od luskine in steblo odtrga. Seme se izsuje in odloči od žilic, nato namoči v mlačni vodi, kjer
Kalifornijska:	(Oregon,	Walla
Walla), jako dobra pšenica. Primesi 2 do 6 odstotkov. Žetev: junij-julij.
Kanadska: Dohra rdeča pšenica. Primesi 2 do 5 odstotkov. Žetev: ju-lij-september.
Kansas: (Združene drž.) priljubljena rdeča pšenica, ima mnogo lepivca. Primesi 2 do 4 odstotke. Žetev: junij-julij.
Konigsberger: glej Danziger.
Kubanka: ruska jako trda pšenica najboljše kakovosti. Primesi tudi do 6 odstotkov. Žetev: avgust-sept.
Kuraci:	indijska pšenica (glej
zgoraj).
Landweizen: nemška, jako mok-nata pšenica srednje kakovosti. Barva mešana. Primesi malo. Žetev: julij-avgust.
La Plata: glej argentinska.
Macaroni Wheat: glej Hard Win-
ter.
Manitoba: glej Kanada.
Michigan: amerik. bela pšenica; se meša z drugimi vrstami.
Milvvaukee: (Združ. drž.), krepka rdeča jarina dobre kakovosti. Primesi 2 do 8 odstotkov. Žetev: julij.
Minnesota: (Združ. drž.) jako dobra pšenica.
Mixed Winter: glej Hard Winter.
Moldova: glej donavska.
Nagpore:	indijska	rdeča,	trda,
dobra pšenica. Zelo veliko primesi. Žetev: februar-april.
Nikolajev:	ruska	pšenica,	glej
azima.
Nemška: glej Landweizen.
Northern: glej Hard Winter.
Oregon: glej Kalifornijska.
Perzijska:	barva	mešana,	trda.
Veliko primesi. Žetev: marec-april.
Pfalzer: glej Danziger.
Pissi: indijska pšenica.
Poljska: rdeča, srednje trda, različne kakovosti. Primesi 3 do 6 odst.
Red Winter:	(Združ.	drž.)	jako
dobra vrsta, rdeča, mnogo lepivca. Primesi 3 do 5 odstotkov. Žetev: junij-julij.
Ricella: glej argentinska.
Rostock: glej Danziger.
Ruska:	glej Azima, Berdianski,
Girka, Kubanka, Nikolajef, Sakson-ka, Tagaurog, Teodosia, Ulka.
Saksonka:	severoruska,	srednje
trda, rdeča pšenica jako dobre kakovosti. Primesi 3 do 5 odstotkov. Žetev: avgust- september.
Saldome: glej argentinska.
South Australija: glej avstralska.
Spring:	(Združ.	drž.) najboljša
vrsta pšenice. Spring obsega: Chicago, Duluth, Milwaukee, Minnesota. Primesi 3 do 5 odstotkov. Žetev: julij-avgust.
Taganrog: ruska trdozrnata, rme-na pšenica za zdrobe. Žetev: julij-avgust.
Talavera: angleška pšenica.
Teodosia: ruska rdeča pšenica.
Tusella: argentinska pšenica.
ostane 3 dni, da puhti iz njega ostrina. Nato se odcedi in posuši. Posušeno seme se pomeša z luskino in sicer na 100 kg luskine 40—60 kg semena; ako je luska paprike odpr-tejše barve se vzame manje semen, ako je zaprtejše barve, pa več. Nato se iztolče, izrešeta, odsuje prah, zmelje in dobi prvovrstno sladko papriko.'
Druga kvaliteta je »ljuta« (huda) paprika, pri kateri se luskina sname, nato se stolče, na redkem situ preseje, da se prah odstrani in se potem zmelje.
Tretja kvaliteta: zmeljejo se žile, ki se dobijo pri izdelavi sladke paprike, potem se primešajo bele (nezrele) paprike pokvarjene, prah od sladke paprike in vse skupaj se stolče in zmelje.
Poprej je obstojala -zadruga za pridelavo paprike, ki je obsegala prvih deset vasi in štela 590 članov. Ta zadruga je imela svoj mlin, tudi svojo sušilnico. Sedaj se je zadruga razšla in so gg. Svetozar Koledin in Dušan Otlokan lastniki mlina. Mlin ima motorje za 60 in 120 konjskih sil.	(Dalje prih.)
Ulka: ruska zelo trda jarina. Na
borai se ne more dobaviti. Primesi 3 do 12 odstotkov.
Varna: bulgarska rdeča, srednje trda. Precej primesi. Žetev:	julij-
avgust.
Viktoria: avstralska pšenica.
Walla Walla:	kalifornijska	jako
bela, trda, suha pšenica, malo lepiv-ca. Se meša z mehkimi vrstami. Primesi 2 do 6 odstotkov. Žetev: junij-
\Vebbs Chalenge:	angleška	pše-
nica.
Westem Wheat: glej Hard Winter.
White Winter: glej Hard Winter.
Kaj mora trgovec danes vedeti o davčnih zadevah.
(Nadaljevanje.).
2.	Novi finančni zakon za leto 1921 (»Uradni list< št. 90/240, iz leta 1921), pa uveljavlja še v členu 36 jamstvo službodajalcev za dohodnino in plačarino, ki se predpiše tudi onim nameščencem, ki imajo nestalne plače ali mezde. Nestalne plače oziroma mezde so one, ki se nameščencem izplačujejo v štiritedenskih ali pa še krajših rokih. Jamstvo za-visi od okolnosti, daje nameščenec zaposlen dalje nego mesec dni, pri dotičnem gospodarju.
V prvem slučaju so trgovci zavezani (pobirati odpadajočo dohodnino in plačarino, v drugem slučaju so pa le pooblaščeni k odbitku davkov. Zadene jih pa, 6ko tega pooblastila ne izrabijo, riziko jamstva. Davčna oblast predpiše namreč gospodarju pri nestalnih prejemkih tedaj na te odpadajoče davke, ako zadevni davki pri nameščencih ne bi bili izter-ljivi.
Tudi v drugem slučaju (torej pri nestalnih službenih prejemkih) mora službodajalec pobrane davčne zneske odvesti pristojnemu davčnemu uradu tekom 14 dni po preteku vsacega četrtletja in sicer s podrobnim predpisanim izkazom (v dveh izvodih). Izkazi naj vsebujejo poleg odbitih davčnih zneskov tudi še natančno označbo nameščenca, kateremu se je odtegnil davek.
Davčno jamstvo pri službenih in mezdnih nestalnih prejemkih se pa ne sme uveljaviti samo za davke, ki odpadejo na službene oziroma mezdne prejemke za čas od 14. julija 1921. nadalje.
Davke mora službodajalec sam preračuniti in sicer tako, kakor bi i bili nestalni službeni prejemki edini dohodni vir nameščenca.
Proti jamstvenim plačilnim nalogom se lahko obrtnik pritoži tekom 15 dni po dostavi dotičnega odloka. Prizivati se sme tu le glede okolnosti, na kateri sloni davčno jamstvo, ne pa tudi glede višine davkov, za katere je davčno obla-stvo uveljavilo davčno jamstvo.
Jamstvo se nanaša v obeh primerih na sledeče davke:
a) dohodnino, ki sestoji iz temeljnega zneska, samske in vojne do-klade
b) plačarino. Poleg te se plačuje še 70% enotni držaivni pribitek in pa avtonomne doklade k plačarini.^
c) končno se jamstvo nanaša še na invalidski davek, ki odpade na plačarino in na 90% enotni državni pribitek k plačarini. Ako se pa nameščencu radi prenizkih službenih dohodkov ne more odmeriti plača-rina, zavisi invalidski davek od višine dohodnine.
VIII. Važno je za vsakega trgovca, da sodeluje pri odmeri davkov. Ako tega ne stori, priredi davčna oblast davke na podlagi uradnih pripomočkov, t. j. na podlagi poizvedb.
Če trgovec ne sodeluje pn odmeri davkov, pri kateri davkoplačevalec ni hotel sodelovati, se namreč v skoro vseh slučajih zavrnejo in sicer z utemeljitvijo, da je stranka kontumacirana.
Davčne oblasti to okolnost prezro le v zelo izrednih Slučajih.
Sodelovati pa mora stranka:
1. s tem, da vloži napoved za do-tični davek,
V proslave poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra odrejam, da naj bodo v četrtek dne 8. t. m. vse trgovine v Ljubljani zaprte. Člani trgovskega gremija naj za ta dan okrase svoje izložbe, oni trgovci pa, ki so zajedno hišni posestniki, naj razobesijo zastave.
Načelnik.
Izvoz in uvoz.
Svoboden izvoz žita iz Romunije. Iz
Bukarešte poročajo:	Izvoz žita nove
žetve bo razen pšenice svoboden proti izvozni taksi.
narodno gospodarske zadene.
Industrija.
Kovinarska stavka v Celju končana.
Po dva in pol mesečni borbi so se vršila preteklo soboto pri celjskem obrtnem nadzorstvu pogajanja med organizacijo kovinarjev in posestnikom tovarne gospodom A. Westnom. Z delom se začne 6. t. m. Plače delavstvu se bodo zyišale povprečno za 25%, vendar tako, da bodo dobili najbolj prizadeti tudi do 35%.
Nova tovarna v Mariboru. Podjetnik Ivančič iz Gorice ustanovi v Mariboru tovarno za naramnice.
Danarstvo.
Bolgarska narodna banka. Po poročilu upravnega odbora je imela Bolgarska narodna banka v preteklem letu čistega dobička ‘284,614.237 levov proti 112,113.129 levov v letu 1920. V letu 1921 se je torej dobiček povečal za vsoto 122,501.105 levov. — Na podlagi izprememb in dopolnil zakona o Bolgarski narodni banki od dne 12. maja se poveča osnovna glavnica banke od 100 na 200 milijonov levov. Kot' dopolnilo tega poviška se uporabi 50. milijonov od čistega dobička iz leta 1921 in 50 milijonov iz rezervnega kapitala.
Borzni promet v Rusiji se živahno razvija in je v vsej Rusiji že. 24 borz s centralo v Moskvi.
Vprašanje notiranja dinarja na dunajski borzi. Povodom predoga, naj tudi na dunajski borzi notira dinar, ne krona je dunajska devizna centrala odgovorila, da tega ni mogoče izvršiti prej, dokler tudi jugoslovanske banke ne bodo vodile svojih knjig v dinarjih.
Ameriško posojilo podpisano. Finančni minister Kumanudi je definitivno podpisal posojilno pogodbo z Blero-vo skupino za 100 milijonov dolarjev in sicer pod sledečimi pogoji: Kurz 86 in tričetrt, obrestna mera 8 odst., trideset milijonov se izplača v gotovini. Če družba plasira bone v inozemstvu po 95 ali več, ostane tri četrtine suficita naši državi, ena četrtinka pa družbi. Jadranska železnica se mora trasirati v desetih mesecih od dneva podpias, v nadaljnjih desetih mesecih se mora pričeti gradba sama. V teku tega leta mora družba izplačati 25 milijonov dolarjev efektivno.
terlna.
Novi carinski predpisi za odpravljanje domačega blaga čez inozemstvo. Da se doseže enotno odpravljanje domačega blaga ki se prevaža iz enega dela naše države v drugi del, pa mora transitirati drugo državo, (n. pr. iz Ljubljane v Split čez Trst) je izdala generalna direkcija carin sledeče nove carinske predpise:
1.	Domače blago, ki se odpravlja iz enega kraja naše države v drugi, pa mora tranzitirati tujo državo, se mora prijaviti carinarnici z izvozno deklaracijo v treh izvodili. V deklaraciji se mora označiti pot, po kateri'se blago prevozi, namembno (vstopno) carinarnico, pri kateri blago zopet vstopi v našo državo, ime izvoznika, številko, obliko, znak in številko kolijev, bruto težino blaga, pa tudi neto težino, če se tako blago pri uvozu ne carini po bruto težini, in tarifsko imenovanega blaga po uvozni tarifi.
Po zvršenem pregledu se blago, iz-vzemši če je obsežno — stavi pod carinsko zaporo in preračunajo carinske pristojbine.
Če blago plača izvozno carino, se ta izračuna, ali če se ne plača marveč samo osigura bodisi s kavcijo, bodisi v garantnem pismu pooblaščenih bank ali pa v jamstvu, ki je predvideno v čl. 47 postopka za odpravljanje carinskega
blaga. Za te garancije se plačujejo pristojbine po št. 39 taksnega zakona.
Kavcija se ne sme zahtevati, če železnica, pošta ali pa parobrodska podjetja prevzamejo garancijo za izvozno carino.
Za blago, ki je prepovedano za izvoz in za blago, ki je podvrženo osigu-ranju valute, je potrebna predhodna odobritev Generalne direkcije carin, kamor se naj prosilci tudi neposredno obračajo.
Carinarnice v notranjosti države smejo odpravljati tako blago samo v slučajih, če blago do izstopne carinarnice potuje z železnico, pošto ali paro-brodi, v vseh drugih slučajih se tako blago dpravlja sam pri obmejnih carinarnicah.
Rok v katerem se mora blago oddati vstopni carinarnici, odreja odprav-na carinarnica v smislu člena 115 carinskega zakona.
Kuvertirani triplikat izvozne deklaracije prevzame voznik (železnica pošta, parobrod), da ga v določenem roku odda vstopni carinarnici. Duplikat pa pošlje odpravna carinarnica v priporočenem pismu vstopni carinarnici.
2. Vstopna carinarnica sprejme blago na temelju triplikata ozir. duplikata izvozne deklaracije.
Razven te se mora obmejni vstopni carinarnici predložiti še uvozim deklaracija v treh izvodih s tarifskim imenovanjem blaga, ki se mora vjeniati z imenovanjem v izvozni deklaraciji.
Po uvozni deklaraciji se plačajo samo sporedne pristojbine če se blago popolnoma vjema z uvozno in izvozno deklaracijo in če so carinske plombe nepokvarjene.
3. Po oddaji blaga lastniku vrne vstopna carinarnica izvozni carinarnici triplikat uvozne deklaracije. Na temelju tega triplikata na to izvozna carinarnica vraač nedeponirano kavcijo ali garancijo, če je blago bilo podvrženo izvozni carini.
Duplikat izvozne in duplikat uvozne deklaracije pa se izroči deklarantu.
Ta postopek velja od 20. maja naprej in se morajo po njem ravnati vse carinarnice v kraljevini. Za tranzitni promet na progi Ljutomer-Radgona-Špilje-Maribor veljajo posebni predpisi.
Kmetijstvo.
Kedaj je treba škropiti vinograde.
Pri škropljenju vinogradov je najvažnejše, da se vrši o pravem času. Oso-bito velja to v prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej nego okuži peronospora trto po svojem prvem poletnem semenu (trosih). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (življenjeslovjem) peronospore so dognali da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodneje liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10—12 dni. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so še le nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi oku-- žijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane to je poškropljene s strup-ljeno bakreno soljo (galico, bosnopasto itd.), ki jim ne da izrasti. Kakorhitro izkale, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta je pred njimi varna, škropljenje učinkuje toraj le preventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. majnika. Ako bode po preteku 10 do 12 dni zopet deževalo, je pričakovati okrog 6. do 8. junija prve, poletne trose peronospore na najspodnejših listih trt, ki so vidni na spodnji strani listov v obliki rahlih belih lis. Te trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trtnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do 8. junija. Le če vlada suho vreme Čakate lahko tudi dalje, a ne Čez
10.	junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje tri tedne za drugim. Trikratno škropljenje zadostuje v normalnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo pa v krajših presledkih štirikrat na leto.
P romat.
Prometne omejitve. Za postaje od Indije do Beograda in južno od Beograda je dovoljeno sprejemati in odpošiljati pošiljke režijskih pragov za beo-gradsko direkcijo in pošiljke izseljeni-kov, kateri se sele z dovoljenjem mini-starstva za agrarne reforme na svoja zemljišča. — Sprejemanje in odpošiljanje robe ki se ocarini v carinami Roma Termini, je zopet dovoljeno. — Za pošiljke lesa, ki so namenjene v Trieste punto franco vecchio ali Trieste punto franco Nuovo Duca d’Aosta ni več potrebno transportno dovoljenje od strani Magazzini generali v Trstu.
Nov most čez Krko. Pri Cerkljah na Dolenjskem so prošli teden začeli zabijati pilote za hrastov most čez Krko, katerega tamkajšnje ljudstvo nestrpno pričakuje. Gradnjo mostu je prevzel podjetnik Steiner it Ljubljane. Most bo že letošnjo jesen izročen prometu.
Prometne omejitve. Sprejemanje pošilj, ki so namenjene tvrdkam Ernest Obreda, Milano in Šesto, S. Giovanni, Acciaerie e Ferriere Le Lombarde, Milano je do nadaljnega ukinjeno.
Nočni zračni promet Pariz-London. Te dni je bil otvorjen nočni letalski promet med Londonom in Parizom. — Prvi polet se je popolnoma posrečil.
Iz naših organizacij.
Dne 21. V. 1922 je imel gremij trgovcev v Radovljici v hotelu Jekler na Bledu letni občni zbor z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika o delovanju; II. Pregled in odobritev računa za leto 1921; III. Določitev proračuna za leto 1922; IV. Prememba člena II., odstavek 4 a gremijalnih pravil; V. Raznoterosti. — Načelnik otvori občni zbor s pozdravom g. pristava trg. in obrt. .zbornice in delegata zveze trgovskih gremijev v Ljubljani g. I. Mohoriča, izražajoč veselje, da ga moremo kot odposlanca zveze med seboj pozdraviti. Dalje ugotavlja, da kaže današnja udeležba zanimanje naših članov za trgovsko organizacijo. Posebno tovariši iz Bleda in okolice so vedno posebno živahni in uneti za našo stvar.
I. točka dne v. reda: O delovanju gremija poroča načelnik, da je imelo načelstvo od zadnjega obč. zbora sedem sej.	^
Raznih dopisov je bilo 398. Načelstvo je oddalo okr. glavarstvu v 45 slučajih svoje .mnenje. Načelstvo oziroma gremij je bil zastopan skoro pri vseh sejah zveze trgovskih gremijev v Ljubljani.
Občnega zbora zveze trgovskih gremijev v Mariboru udeležila sta se za naš gremij dva delegata.
O delovanju zveze trg. gremijev b« poročal vsled prijaznosti delegat gosp. Ivan Mohorič.
II. točka. Načelnik prečita letni račun, kateri izkazuje:
Dohodkov skupaj K 36.038.98; stroškov K 35.088.80; gotovine v blagajni koncem leta 1921 K 950.18. Ker nihče ne ugovarja proti računu se isti vzame v naznanje.
III. točka. Tovariš I. Rus prečita proračun, kateri izkazuje potrebščin za tekoče leto 1922 za 15.500 K in pokritja za 2000 K tako, da se ima primanjkljaj po 13.500 K kriti z največ 10% no doklado.
K tej točki se oglasi Jakob Kunstelj iz Gorij ter želi pojasnila, katera podlaga se je vzela za pobiranje 17 odstotne doklade. Načelnik mu pojasni na kakšen način se je odmerila doklada, s čemur se tov. Kunstelj zadovolji. K besedi se ni oglasil nihče več, načelnik 1 odredi glasovanje ter se je proračun enoglasno sprejel
IV. točka. Prememba člena 11 odst. 4 a) gremijalnih pravil.
Člen II. odst. 4 a gremijalnih pravil se sedaj glasi:
Učna doba pri trgovini znaša 3 do 4 leta le v izvanrednih slučajih sme načelstvo dovoliti še krajšo učno dobo.
V prihodnje naj se ta člen glasi enostavno :
Učna doba pri trgovini znaša B leta.
Predlog o spremembi se da na glasovanje in se soglasno sprejme. v Načelnik pravi da se bo vsled želje g. J. Kunstelja vprašal oddelke ministrstva trgovine in industrije glede tega, kdo sme imeti vajence; na prihodnjem
občnem zboru bo to naznanil.
V. točka. Raznoterosti. Načelnik priporoča, ker se v teku 8 dni vrši volitev v pridobninsko komisijo, da se tovariši kar mogoče zavzamejo za to, in solida-rično imenujejo kandidate.
Tov. Rus predlaga, da bi v tem oziru stopili v stik z obrtniki.
Tov. Petrič poroča o listi za pridobninsko komisjio, ter opozarja na nujno potreben vpogled v katero kategorijo volilec spada.
Tov. Kunstelj želi pojasnila na lansko vlogo glede cementiranja vag. Načelnik mu poroča da je gremij napravil v tej zadevi vse potrebno, in da se je vsled ukrepa nadzornik merosodne uprave zglasil pri gremijalnem načelniku, se informiral o nepravilnem postopanju uradnika merosodca ter želel uvideti, na kak način si trgovci želijo uredbo cementiranja.
Tov. Zore prosi pojasnila od gosp. Mohoriča o poslovnem davku. G. Mohorič mu pojasni, da je bil tozadevni zakon že v trgovskem listu objavljen, nova navodila bodo pa tekom tedna izšla.
Konečno se načelnik zahvali za /živahno zanimanje navzočih in zaključi očbni zbor ob 13. uri.
Dobava, prodaja.
Dobava amonijevega solitra in trini-tronaftalina. Smodnišnica v Kamniku razpisuje na dan 14. junija 1922 ob 11. dopoldne drugo ofertalno licitacijo glede dobave 220.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitronaftalina. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Na drobita!
Razširjajte Trgovski list!
Cestna železnica v Mariboru. Kakor doznava :Tabor«, je dobila mestna občina mariborska že več ponudb in načrtov za zgradbo električne cestne železnice in bo o tem v kratkem razpravljal tudi občinski svet.
Splošna prometna stavka v Hamburgu. Ker se ni delavstvu povišala plača, so proglasili v Hamburgu splošen prometni štrajk.
Nezaposlenost v Berlinu. Od 1. aprila do 1. maja je padla nezaposlenost v Berlinu od 160.500 na 61.700.
Konzulati v Zagrebu: Amerikanski: Zrinjski trg 19; Belgijski: Ulica barona Jelačiča 4; Nemški: Gunduličeva ulica 28; Angleški: Gjorgjičeva ulica 7; Francoski: Zrinjski trg 9; Nizozemski: Ga-jeva ulica 32; Avstrijski: Markov trg 9; Poljski:	Boskovičeva ulica 2; Ruski:
Marovtska ulica 3; talijanski: Prerado-vičeva ulica 24; Španski: Trg 29. listo-pada 1918; Republika Uruguay: Star-čevičev trg 4.
Povišanje poštnih železniških tarif v Poljski. S 1. julijem se povišajo v Poljski poštne in telefonske tarife, s 1. septembrom pa železniške tarife.
Zabrana trgovanja z nepožetim žitom v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo da pripravlja madžarska vlada odredbo, s katero bo zabranjeno, trgovati z žitom ki je še na polju nepožeto. S tem se hoče omejiti špekulacija žitnih trgovcev.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med
Na debelo!
našo državo in Poljsko se pričnejo kakor poročajo iz Beograda v najkrajšem času.
Tim Borsčit
Cena čevljev na Dunaju. Moški čevlji Boxcalf in chevreaux črni avstr. K 18.000 do 19.000.—, goveji črni 16.500 do 17.500.—. Naravno usnje in črno kravje usnje 19.100.— Rujavo \usnje 21.000.—. Ženski če vlij:	goveji
črni, avstr. 15.500.—, Goodyear Welt Boxcalf K 27.000.— do 28.000.— Rujavo usnje 32.000.—. Danski nizki čevlji Goodyear Welt Boxcalf 23.000.— Čevlji za gospice Makey Boxcalf K 11.500.—, rujavi K 13.000.—.
Borza,
Zagreb, devize:	Berlin 23.75—24,
Milan 330—350, London 303—305, New-york 60—63.50, Pariz 605—615, Praga 129-137, Curih 1250—1300, Dunaj 0.50 do 061, Budimpešta 8.10—8.25, Varšava 1.80—1.85, valute: dolar 59—61, napo-leoni 225—240 marke 23.
Jadranska banka 410.
Ljub. kreditna banka 230—240.
Slov. eskomptna banka 181.25.
Curih, devize:	Berlin	1.82,
york 5.22, London 23.46, Pariz Milan 27.20, Praga 10.12, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.82, Sofija 3.85, Varšava 0.14, Dunaj 0.0414, žigosane 0.04%.
Berlin, devize: Rim 1498.10—1501.90, London 1293.35—1296.65, Newyork 287.86, Pariz 2621.70-2628.30, Curih 5513.10-5526.90, Dunaj 2.23-2.27, Budimpešta 33.45—33.55, Praga 560.15 do 562.25.
New-
47.60,
Tse vrste usnja: boks, Sevro. 6rni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
£*v. Petra eesttt štev. 30.
Na veliko In malo!
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravale, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo ir. obrt v vseh opremah: „<3RITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Pet- a nasip štev. 7.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, -136/204,	170/246,	210/274,
235/300, 272/304.
>»
izfldu|e
Tovorno iesenifo žebliev
Ivan Ms ml.
Točen pod Šmarno som url liiilillaaL Esence za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za brezolk. pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenc! za kacdite In sladčice.
Sadni eter! « treU različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Srečko Potnik, Ljubljano,
Metelkova ul. 13, vis a-vis Beig. voj.
^	mi 110,
v večjih množinah odda
tvrdka Bachč
poljedelski pridelki na debelo
Račje pri Mariboru.
(Brzojavi: Bacho, Račje.)
5K
kontiolne trakove, čekovne zvitke, barvo Itd dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20 Glavna zal. pridatkov NRK.
,64 Vse tehnične potrebščine iz gumija, azbesta,, pamma, in kovine. Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d.
Lahkt
BENCIN
ima trajno po najnižjih cenah na razpolago
Družba ZORA
skladišče Balkan.
laponsko o Kranjski seri
proda najvišjemu ponudniku
5000 hg dohro oiiranje-, n m železa
v nlHčtih palicah 050 x no mm)
io nekaj težkih kosov litega teleta.
Ponudbe do 25. junija 1922.
/\/-a/n s\s\s\, \ / /	Veletrgovina	\
) A. Šarabon (
) v Ljubljani	^
\	priporo«*	/
^ Špecerijsko blago ^
f raznovrstno žganje ^ \	moko	/
/ In deželne pridelke \ j raznovrstno rudninsko y \ 22;	vodo,	/
/	Lastna praSarna m kavo	\
\	In	mlin >a dlfavo	/,
/ x alcktrKnlm obratom. \ N|	Canlkl na razpolago.	/
\AAA/\/V\/
Delniška glavnica:
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Rezervni zakladi:
| ^ w I Podružnice: I novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.	LJUBLJANA, Šelenburgova, ulica štev. 1. Izvršuje vse banfne posle naJtoCneje In najkuiantneje.	Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna
		
OFiCIJELNI ŠPEDITERJI „LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
BALKAN
t
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije.
d. d. za mednarodne transporte.
Reekspedicije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacari-nanja, carinska agentur«!.
Lastnik : Konztncij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik : Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani