HJIZNC . 1 1 30 7/, ?k% GLASILO ELKROJ d. d., Mozirje LETNIK XXI, številka 1, julij 1997 Predsednica uprave podeljuje priznanje Ferdu Poličniku za dolgoletno in izjemno uspešno sodelovanje s TKANINO Ljubljana ELKROJ PRAZNUJE 50 LET Dne 10. junija 1997 je bil v klubu CENTRAL v Ljubljani družabni večer posvečen 50-letnici El kroj a, namenjen poslovnim partnerjem Elkroja. Program je vodila ga. Irena Vrčkovnik. Predsednica uprave ga. Marija Vrtačnik je v svojem govoru povedala: »Abraham je okrogla obletnica in ko jo človek praznuje, vedno zbere okrog sebe prijatelje, ob katerih se dobro počuti. Menim, da je enako pri podjetju in da smo se danes zbrali prijatelji Elkroja, tisti, ki ga dobro poznamo in cenimo. M Elkroj se je razvil iz obrtne delavnice, dveh zaposlenih in ima danes 700 delavcev - pretežno ženske stare 30 let in samo 50 moških. Začeli smo delati obleke po meri, uniforme, krila. Danes smo naj večji slovenski specializirani proizvajalec hlač. Proizvedemo 3000 hlač na dan, od tega preko 70 % za znane blagovne hiše, ki prodajajo izdelke po vsem svetu. Od leta 1992 izvažamo izdelke pod lastno blagovno znamko v zahodno in vzhodno Evropo. Klasičen športni program moških in ženskih, otroških hlač, suknjičev in brezrokavnikov zastopa blagovna znamka FORMULA EL. CAR1ER pa je blagovna znamka visokega cenovnega razreda, namenjena zahtevnejšim kupcem, tistim ženskam in moških, ki želijo biti urejeni, oblečeni klasično, toda moderno. Nasploh pa so Elkrojeve hlače dobrega kroja, materiala in vrhunske kakovosti. Poslovanje imamo urejeno po standardu ISO 9001. V Elkroju se držimo načela, da kdor dela danes tako kot je včeraj, ga jutri ni več. Zato veliko vlagamo v modernizacijo proizvodnje; tudi jubilej smo proslavili z investicijo v obnovo in reorganizacijo šivalnice v Nazarjah. Veliko vlagamo v informatiko ter marketing doma in v tujini. Vsekakor smo v Elkroju združili dolgoletne izkušnje in strokovno znanje z željo, da zadovoljimo končne kupce in da se ti v vedno večjem številu vračajo po Elkrojeve izdelke, kar nam tudi uspeva. Naši stroji brnijo že 50 let. Jožko Čuk - predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Koliko neutrudnih rok je v teh letih preizkušalo svoje sposobnosti, včasih z jezo (kar je za konfekcijsko izvozno podjetje tudi razumljivo), včasih z veseljem izdelovalo oblačila. Pa vendar nam je cilj napredek in razvoj podjetja, ki bi zaposlenim zagotavljalo stabilno prihodnost in prijazen drugi dom. Možnosti so v naših rokah, v našem tehnološkem znanju, globalizaciji trga in predvsem v vsestranskem obvladovanju vseh danih možnosti, pričakovanj in strategij. Danes moramo ustvariti pogoje za še uspešnejši jutri, še za nadaljnje jubileje, torej ustvariti podjetje s prihodnostjo. Zgodovinsko podjetje vedno soustvarjajo ljudje, nekdanji in sedanji sodelavci, poslovni partnerji, nasploh okolje, s katerim mora podjetje najti prostorsko, ekološko, delovno ter partnersko ozračje. Medsebojno sodelovanje, sporazumevanje in dogovarjanje v poslovnosti smo vedno našli, zato se ob tej priliki zahvaljujem vsem sodelavcem, ki nam stojijo ob strani, kajti eden ni nič, vsi skupaj pa smo pomembna celota - podjetje Elkroj. Zahvaljujemo se vsem poslovnim partnerjem za dolgoletno sodelovanje, izmenjavo mnenj, znanj in izkušenj, kajti dober proizvajalec postaneš, če poslušaš želje trga, končnega potrošnika, katerih posredniki ste vi trgovska podjetja. Zato se vam ob tej priliki zahvaljujemo z malim darilom - grafiko našega svetovno prizna- /Vas/ kreatorki Urška Marolt in konstruktorka Ivanka Prek-Vršnik sta bili kar nega umetnika g. Jožeta Horvata- enakovredni manekenkam Jakija, ki je postal simbol Zgornje Savinjske doline. Še enkrat hvala vsem poslovnim partnerjem za dolgo-letno uspešno sodelovanje z željo, da bi to trajalo še dolga desetletja in preseglo vse jubileje.« Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije g. Jožko Čuk. Povedal je naslednje: »Vesel sem, da vam je v teh 50 letih uspelo vzpostaviti zelo moderen, sodoben poslovni sitstem. Bil sem na podelitvi certifikata kakovosti v vašem cenjenem kolektivu in ugotovil, da ste svoj sistem kakovosti in način dela prilagodili svetovno primerljivim poslovnim sistemom in da ste primerljivi ter enakopravni tudi na globalnem trgu. Da vam je to uspelo v tako težkih pogojih poslovanja gre predvsem zasluga vaši človeški energiji, ki ste jo vložili v sistem, ki ga imenujete Elkroj. Prepričan sem, da je to kolektiv, ki ma še velike perspektive, to pa zaradi tega, ker je ubral svojo strategijo, kot je to primer v sodobnem, razvitem svetu. Razveseljiv je tudi podatek, da ne sledite samo tehničnim standardom, ampak da veliko vlagate v ljudi, da imate ustrezno psihosocialno klimo v kolektivu in ustrezen odnos do kupcev. Imate torej vse štiri elemente, ki so potrebni za obstoj in razvoj vsakega podjetja: primerne odnose v kolektivu, primeren odnos do kupcev, odgovoren odnos do družbenega okolja, vsemu temu pa morajo slediti še primerni poslovni rezultati. Tudi iz vaše podjetniške strategije smo črpali ideje za sestavo strategije in paradigme, ki je postala sestavni del slovenskega gospodarstva in gospodarske zbornice. Vaše podjetje je že močno internacionalizirano, saj večino proizvodnega programa izvaža in je torej prisotno na globalnem trgu. Dragi Elkrojevci in Elkrojevke, želim vam, da bi uspešno delo še naprej nadaljevali, da bi vam poslovni rezultati pomenili tako osebno kot strokovno zadovoljstvo in da bi v času, ko stvari včasih privedejo človeka do kakšnih osebnih kriz, z vzajemno komunikacijo v kolektivu našli moč za veselje pri delu in da bi na poti domov imeli čas in moč v sebi, da bi opazili modrino neba in začutili vonj travniških rož. Hvala za povabilo in čestitke!« Nato je sledila modna revija izdelkov Elkroj pod vodstvom Roka Lasana. Ob prijetni glasbi in osvetlitvi so prikazali modne novosti iz naše kolekcije, ki jih je skicirala kreatorka ga. Urška Marolt in skonstruirala ga. Ivanka Prek - Veršnik. Vsi navzoči smo bili navdušeni nad domiselno izbranimi materiali, kroji in mladostno lepoto manekenk in manekenov. Spoštovana gospa Vrtačnik, zahvaljujem se Vam za povabilo na srečanje ob 50-letnici ustanovitve Elkroja. ZaI mi obveznosti ne dovoljujejo, da bi se Vam pridružil, zato mi dovolite, da Vam in celotnemu kolektivu po tej poti iskreno čestitam k jubileju. Vam pa posebej želim, da bi tudi v prihodnje tako vešče in prodorno vodili barko usode tega Vašega in našega skupnega podjetja. Veselim se srečanja z Vami. S prijaznimi pozdravi MILAN KOČAN Spoštovana gospa Vrtačnik! Prejela sem Vaše vabilo na slovesnost ob 50-letnici Elkroja. Družabnega dogodka sem se nameravala z veseljem udeležiti, vendar mi moje druge delovne obveznosti žal niso dopuščale, da bi se skupaj z Vami in vašimi sodelavci poveselila ob častitljivem jubileju vašega podjetja. Dovolite mi, da izkoristim to priložnost, da Vam in vašemu kolektivu zaželim še vnaprej mnogo delovnih uspehov. Lep pozdrav! mag. VOJKA RAVBAR DRŽAVNA SEKRETARKA Op ra vičilo-čestitka Prav prijetno sem se razveselil lepega pisma - vabila Elkroja. Počaščen sem, da ste me povabili na jubilej 50-letnice ustanovitve. Veseli me, da je Elkroj uspešen, torej uspešni ste ljudje, ki delate v Elkroju, in vam ob praznovanju čestitam in izražam priznanje - kot rojak in kot ponosni nosilec izdelkov, ki ste mi jih izdelali v vaših ateljejih. Rad bi se udeležil družabnega dogodka, vendar sem v tem mandatu diplomatsko konzularne aktivnosti v službi 1000 km daleč od doma in se vam vsem praznujočim, še posebej pa predsednici uprave ge. Mariji Vrtačnik po tej poti opravičujem za tokratni izostanek. Vesel bom, če bom smel in mogel kdaj v prihodnje storiti kaj dobrega za vašo krmo. v. JOŽEF CIRAJ VODJA KONZULARNEGA ODDELKA V Bonnu, dne 4. 6. 97 ČESTITAMO VAM 50-GODIŠNJICU FIRME / ŽELIMO VAM PUNO USPEHA U DAUEM RADU. TREND COO Beograd Spoštovani! Zahvaljujem se za povabilo in opravičujem svojo udeležbo na družabnem dogodku »50-letnici ustano-itve Elkroja k. Želim vam veliko uspehov in vas iz Celja prisrčno pozdravljam. S spoštovanjem! JOŽE ZIMŠEK, dipl. ing. ŽUPAN MESTNE OBČINE CELJE Spoštovana gospa Vrtačnikova, dovolite mi, da se najiskreneje zahvalim za vabilo, ki sem ga danes prejel. Žal mi druge, že sprejete in dogovorjene obveznosti ne dajejo možnosti, da bi se udeležil Vašega sprejema dne 10. junija 1997 v klubu Central, Ljubljana. Na bivše sodelavke in sodelavce iz Vaše cenjene firme me še vedno vežejo zelo prijetni spomini, zato se skupaj z Vami veselim in Vam želim prijetno praznovanje tako pomembnega jubileja ter veliko uspehov in dobrih rezultatov v Vašem nadaljnjem delu. Z vsemi najboljšimi željami STANE DEBEVC Poštovani, Žalimo što ne može mo biti na proslavi Vašeg velikog jubileja. Samo najuspješnije firme na tržištu djeluju 50 godina, mi Vam želimo da takvi ostanete, uz našu uspješnu medusobnu suradnju. S poštovanjem, Standard konfekcija Zagreb DIREKTOR DRUŠTVA ŽIVKO ŽUŽUL, dipl. oec. FIRMENJUBILAUM Sehr geehrte Frau Cen. Dir. Vrtačnik, Vereehrte Mitarbeiter der Firma Elkroj, zum 50-jahrigen Bestehen Ihres Unternehmens erlauben wir uns, Ihnen unsere herzlichen Gluckwunsche zu ubermitteln. Wir mochten diese Gelegenheit wahrnehmen, Ihnen zugleich fiir die jahrelange vertrauensvolle Zusammenarbeit unseren besten Dank auszusprechen. Mit freundlichen Grussen MATEX GmbH Maritzen Gospa Marija Vrtačnik Ko se je letošnja pomlad približala poletju, je vaše delo pridobilo zlat sijaj. Čestitam vam ob vašem jubileju z željo, da bi skrojili še veliko lepih oblačil ter jih sešili s šivi, ki odslej naj bodo zlati - vedno tepi in natančni, da pritegnejo oko. Želim vam še veliko delovnih uspehov. Lepo pozdravljeni, Republiški zavod za zaposlovanje Direktorica območne enote Velenje ŠTEFKA KORDEŠ 50 let za hlače gre POMEMBNEJŠI MEJNIKI V RAZVOJU ELKROJA 1947 - ustanovitev Elkroja 1970 - preselitev na novo lokacijo na Prihovi 1972 - usmeritev v izvoz 1974 - prevzem delavcev KONUSA in posodobitev proizvodnje 1976 - pričetek kooperacijske proizvodnje 1977 - izgradnja nove upravne stavbe in sodobne kuhinje z jedilnico 1980 - zaključek izgradnje in vselitev v novo proizvodno halo na Prihovi 1981 - združitev Toprove TOZD v Šoštanju z Elkrojem 1985 - izgradnja nove proizvodne hale v Šoštanju 1991 - izvoz lastnih blagovnih znamk, obnova proizvodne opreme v šivalnici in nakup računalniške opreme ASSVST za izdelavo krojnih slik 1992 - ustanovitev zunanjetrgovinskega podjetja Schlicht & Eigen v Avstriji in nakup CAD-CAM sistema BULLMER 1993 - oblikovanje nove blagovne znamke CARIER in postavitev soft ware v poslovnem sistemu 1994 - pridobitev ISO standarda 9001 1995 - ustanovitev invalidskega podjetja 1996 - zamenjava računalniške opreme in prehod na enotni programski jezik 1997 - modernizacija šivalnice v PE Mozirje in končano lastninjenje podjetja. VODSTVO PODJETJU 1947 - 1954 1954 - 1966 1967 - 1979 1979 - 1990 1991 Franc Kokalj Vlado Matko Alfred Božič Ivan Kramer Marija Vrtačnik POGOVOR Z VLADOM MATKOM Vlado Matko je bil rojen 10. 8. 1925 na Brezju pri Mozirju, osnovno šolo je obiskoval v Mozirju, obrtno šolo krojaške stroke tudi v Mozirju, opravit 2 tečaja v Celju in mojstrsko šolo v Mariboru. V času 2. svetovne vojne je bit vpoklican v nemško vojsko, se po »obuki« boril v Rusiji, bil ranjen, se zdravil v Lazaretu v Bremnu. Po končanem zdravljenju je bil odposlan na ameriško fronto v Nemčijo. Tam je bil zajet in bi/ v večih taboriščih, nakar je pristal v ujetništvu v Marseilu, kjer je dočakat konec vojne. Domov se je vrnil avgusta 1945. leta. Nato je odslužil še eno teto vojske v novi Jugoslaviji. : - . ' Vlado Matko Kako se spominjate začetka dela v Elkroiu? Ko sva se s Francem Kokaljem vrnila domov iz vojske, sva sprva oba delala na črno in kmalu oba zaposlila po enega vajenca. Zaradi navedenega sva bila oba kaznovana s plačilom kazni 8.000 din. Lahko sva izbirala ali plačava kazen ali pa odpreva krajevno delavnico. Odločila sva se za odprtje krajevne delavnice. Ker je bil začetek in ni bilo nobenih sredstev na razpolago, sva sama vložita v delavnico svoja sredstva (šivalni stroj, stol, šivanke, škarje, metre itd.). Tudi obratnih sredstev ni bilo, zato sva sprva šivala vsak za svoje stranke. Brez investicij smo delali 5 let. Kje ste najprej začeli delati? Najprej smo delali v dnevni sobi Franca Kokalja v Mozirju, in to približno dve leti, nato pa smo se kot državno podjetje preselili v Grabnerjevo hišo tudi v Mozirju. Zaposlili smo še Alojza Janka, ki se je izučit krojaškega poklica pri Linku Mrevljetu, nato pa še Linka Mrev/jeta. Delali smo delovne obleke za GUN Nazarje, GG Nazarje, Rudnik Velenje, Gorenje Velenje. Delovne obleke so bile boi j enostavne za izdelavo. Kdaj ste pričeli s serijsko Proizvodnjo? Trgovski potnik gospod Skale iz Rogaške Slatine nam je pomagal pridobiti prvi večji pose/, to je izdelavo 9.000 kosov spodnjih moški hlač za firmo Univerzale iz Maribora. Ko sva se peljala v Maribor na pogovor o postu, me je spotoma podučil o normativih blaga in času izdelave. RekeI mi je, da rabimo za ene spodnje hlače 2 m blaga in 30 minut deta in da naj rečem, da je zaposlenih 30 delavcev, čeprav jih je bilo le 15. Ubogal sem ga in posel smo mi dobili, čeprav je bito tudi več drugih interesentov. V zvezi z izdelavo tako velike ko-Hčine spodnjih moških hiač se je pojavilo kup problemov, in sicer: - financiranja blaga - ta problem smo rešili tako, da so blago namesto h grosistu pripeljali v Elkroj in smo ga potem postopno odplačali z izdobavlje-nimi hlačami - skladiščenja - ni bilo tako velikega skladišča, zato smo blago shranili v sosednjih hišah v okolici Grabnerjeve hiše - razrez blaga - iz Topra iz Celja smo poklicali strokovnjaka, ki nam je narisal 6 šablon za spodnje hlače. Najprej smo naložili na mizo 3 plasti blaga in ga razrezali z navadnimi škarjami. Dobil sem 6 žuljev na roko. Blago sem rezat skupaj po 12 ur - šivanja - z občinskim avtom sem se peljal po obeh dolinah t.j. Savinjski dolini in Zadrečki dolini in po gostilnah spraševat za šiviljami in jih nato obiskat na domu. Prišle so v Mozirje, nesle razrezano blago domov, nato pa prinesle sešite hlače v E/kroj. Nato smo začeli serijsko šivati delovne obleke za Ingrad Celje in Pionir Novo mesto. Količine so se večate in tudi zaslužek. Tiste čase smo delali po 10 -11 ur na dan, štelo se je te za 8 ur. Dopustov nekaj let nismo imeti. Če pa si ga imel, le-ta ni bil plačan. Prva moja plača kot poslovodje je bila 11.000 din. Pogoj za poslovodjo pa je bil izpit za mojstra in 1 leto delovnih izkušanj. Kdo vam je popravljal šivalne stroje? Za popravilo šivalnih strojev smo klicali mehanika iz Topra iz Celja. Toper je takrat že bit močan. Imel je svojega mehanika in svojega komercialnega. Kako ste organizirali proizvodnjo in prodajo? V začetku smo delali vse ročno (luknje, šivanje gumbov). Prve specialke za šivanje lukenj smo kupili v Topru v Celju, in sicer že odpisane. Njihov mehanik jih je nato popravit, da smo lahko z njimi delali. Od E/eganta iz Celja smo kupili 3 rabljene šivalne stroje in jih v Zagrebu zamenjali za vertikalni nož za rezanje. Prvo tračno žago smo kupili v Novi Gorici, na njej pa je začet delati g. Ludvik Štrukelj. Ko se je povečala proizvodnja, je tehnično področje prevzet g. Štefan Raduha. Takrat je bilo veliko problemov in prepirov. Nato smo začeli šivati otroške hlače za Volno iz Celja. Ta posel nam je preskrbel g. Ivan Zupan iz Mozirja. Takrat je bil še študent. Prinesel nam je balo blaga za letne hlače in vzorce hlač od št. 3 do 12 in začeli smo šivati hlače. Kasneje je posel z Volno obnavljal g. Edi Majerhold. Nato smo šivali dolge volnene hlače za kupca iz Poljčan in pri tem imeli izgubo, vendar smo se jih naučili šivati. Zaradi vedno večjih zmogljivosti proizvodnje smo pričeli prodajati preko Združenja Eska iz Ljubljane. To združenje nam je zaračunavalo precej visoko provizijo. Poleg tega se je dogajalo, da so več naročili kakor so lahko prodali in po sezoni so nam rekli, naj znižamo ceno ali pa blago vzamemo nazaj. Seveda smo se raje odločili za znižanje cene Prvič smo razstavljali otroške in moške hlače na sejmu v Beogradu in se tam spoznali s potniki. Tam je bil tudi Stane Prodnik, ki je prodajat za tovarno klobukov Šešir iz Škofje Loke. Sporazumela sva se, da je pričel prodajati tudi za Elkroj. Z njim sem zelo dobro sodeloval. Skupaj sva se dogovarjala o vrsti izdelkov, izbiri materialov in količini proizvodnje. Bit je zelo sposoben in je veliko prodal. V Šeširju so ga hoteli zaposliti le za sebe, vendar smo ga mi obdržati. Prodajal je po vsej Jugoslaviji. Marsikdaj je poskrbel, da se je blago preusmerilo iz ene trgovine v drugo in da ga niso vračati v Elkroj. Tako se je povečevat promet in zaslužek. Kdaj in zakaj ste spremenili ime firme? trne firme Krojaštvo in šiviljstvo Mozirje smo spremeniti v Elkroj - proizvodnjo modne konfekcije Mozirje 9. 7. 1959. Ime smo spremenili zato, ker dosedanji naziv firme ni predstavljal na tržišču tisto, kar smo želeli biti, t.j. proizvodnja modne konfekcije. Zgodilo se je, da marsikatero noč nisem prespal in neko noč sem se spomnit na EL-KROJ, ki pomeni elegantno krojaštvo. Se je kdaj zgodilo, da niste imeli dela? Tudi to se je zgodilo, in to predvsem prva leta. Ko sem bit pri vojakih, so delavci prekrivali strehe po Mozirju, kasneje smo tudi spravljali les, samo da smo preživeli. Zadnja leta pa je bilo dela dovolj in smo tudi stalno zaposlovali nove delavce. Ko sem zapustit Elkroj, je bilo zaposlenih 68 delavcev. Kdo vam je vodil računovodstvo? Najprej sta vodita računovodstvo za več delavnic skupaj (peki, krojači, kovinarji) g. Martin Dobnik in ga. Marija Pečnik. Ko se je obseg deta povečal, je prevzel računovodstvo g. Franc Pogelšek iz Mozirja. Za g. Pogelškom je to delo prevzeto Knjigovodsko združenje v Mozirju, nato pa ga. Zofija Triller. Ta si je prizadevala, da se je čimveč dobička razdelilo, sicer pa je poskrbela za pravilno vodenje računovodstva. Za go. TriUerjevo se je v Etkroju zaposlil kot računovodja g. Anton Acman iz Šmihela nad Mozirjem. Kaj bi radi poudarili na koncu razgovora? Vedno sem bit previden in sem šel v posle, ki sem si jih upat speljati. Pazi/ sem tudi na male stvari (zamujanje na delo, izkoristek delovnega časa, pravočasna plačila itd.) tako, da podjetje ni poslovalo z izgubo. Za firmo sem delal kot bi bita moja last. Vesel in ponosen sem na to, da se je iz majhne delavnice razvila velika sodobna firma. Sedanje vodstvo E/kroja cenim in mu želim uspešno poslovanje tudi v prihodnje! Marija Miklavc LASTNINJENJE V mesecu januarju 1997 smo prejeli sklep Okrožnega sodišča v Celju o vpisu pravnih posledic lastninskega preoblikovanja podjetja. Tako sta od januarja 1997 združeni obe družbeni firmi Elkroj, d.d. Mozirje in Elkroj -Konfekcija, p.o. Mozirje in preoblikovani v delniško družbo. Dne 13. 5. 1997 je bila piva seja skupščine delniške družbe, ki je tokrat potekala tako, da je udeležence notranjega odkupa zastopala Marija Krivec in glasovala v skladu s sklepi sprejetimi na zboru udeležencev notranjega odkupa. Zunanje delničarje PID Infond - Center Maribor, Kapitalski sklad, d.d. in Triglav družbo za upravljanje pa je na seji skupščine zastopal g. Maks Edelbaher iz Maribora. Seji skupščine je prisostvoval in pazil na zakonitost notar Avgust Ribič iz Velenja. Marija Vrtačnik - predsednica uprave Na seji skupščine delniške družbe so bili sprejeti sklepi glede delitve dobička za leto 1994, 1995 in 1996, da se le-ta razporedi v rezerve. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe. Skupščina pa je izvolila tudi nov nadzorni svet v naslednji sestavi: • Ciril Zavolovšek • Maks Edelbaher • Franc Finkšt • Leon Pekošak Skupščina pa se je seznanila s članoma nadzornega sveta, ki ju je imenoval svet delavcev: Zvonko Mandelc in Magdo Kurnik. Tako ima delniška družba šestčlanski nadzorni svet. Nadzorni svet je na svoji prvi seji dne 3. 7. 1997 imenoval predsednika nadzornega sveta g. Cirila Zavolovška in njegovega namestnika g. Leona Pekoška ter upravo v naslednji sestavi: Vera Pečnik - namestnica predsednice uprave • Marijo Vrtačnik, predsednico uprave • Vero Pečnik, namestnico predsednice uprave • Franca Kosmača, člana uprave - delavskega direktorja. Potrdil je tudi poslovnik o delu uprave ter sprejel poslovnik o delu nadzornega sveta. Uprava izvaja poslovodno funkcijo ter funkcijo zastopanja in predstavljanja v delniški družbi od 4. 7. 1997 dalje. Franc Kosmač - delavski direktor Ker je postopek lastninskega preoblikovanja končan, bo v kratkem prišlo do vzpostavitve trgovanja delnic med udeleženci notranjega odkupa. Predvidevamo, da bo v jesenskem času že možna prodaja in nakup delnic G, to je delnic, ki smo jih delavci dobili v letu 1991, ko je bila ustanovljena delniška družba in so bile te delnice v postopku lastninjenja z odločbo Agencije R Slovenije za prestruktuiranje in privatizacijo delavcem uradno priznane. Z zakonom o lastninskem preoblikovanju pa je določen dveletni moratorij na prenosljivost delnic pridobljenih za lastninske certifikate. Na tej podlagi se delnice interne razdelitve kot delnice notranjega odkupa, ki so plačane s certifikati, neprenosljive dve leti razen v primeru dedovanja in bo tako promet s temi delnicami možen šele v letu 1999. Marija Krivec NOVI PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE je Ciril Zavolovšek, roj. 5. 7. 1938 v Radmirju. Osnovno šolo je obiskoval v Radmirju in na Ljubnem ob Savinji, nato je končal srednjo pomorsko šolo v Puli, zatem pa še I. stopnjo Visoke ekonomsko -komercialne šole v Mariboru. Najprej je služboval v mornarici, nato 6 let na Zavodu za zaposlovanje v Celju kot svetovalec zaposlitve, 12 let pri Avtomotorju v Celju, od tega 2 leti vodja maloprodaje, 10 let pa kot direktor. Nazadnje je služboval pri trgovskem podjetju Moda v Celju kot direktor podjetja kar 13 let, od januarja letošnjega leta pa je upokojen. Kot direktor trgovskega podjetja s tekstilom in konfekcijo se je dobro spoznal z razmerami v proizvodnji in prodaji konfekcije. ZAHVALA Dosedanjemu predsedniku nadzornega sveta dr. Jožetu Zagožnu se lepo zahvaljujemo za njegovo uspešno predse-dovanje nadzornemu svetu delniške družbe Elkroj Mozirje. ŠE VEDNO ŠTIPENDIRAMO V šolskem letu 1996/97 še vedno štipendiramo učenke za potrebe naše proizvodnje. Menimo namreč, da je praktičen del pouka, ki poteka v našem podjetju, zelo uspešen in zato želimo učenke po končanem šolanju zadržati pri nas. Le-to pa nam najbolj uspe s tem, da učenke s štipendijsko pogodbo zavežemo, da ostanejo zaposlene pri nas vsaj toliko časa kot so bile štipendirane. V tem šolskem letu štipendiramo: • 6 učenk za poklic konfekcionar oz. šivilja -krojač I • 3 učenke za poklic konfekcijski tehnik. Stroški za štipendije znašajo za en mesec 118.100 SIT, povprečna štipendija pa je 13.122 SIT in je odvisna od uspeha učenca v šoli. Zora Štrucl ZAKLJUČENA MODERNIZACIJA PROIZVODNJE To pomeni, da smo morali narediti takšno postavitev, ki bo upoštevata vse zahteve partnerjev in hkrati dala željene rezultate. V tej smeri smo zbirali ideje zadnji dve teti. Ogledali smo si več proizvodenj pomembnih evropskih proizvajalcev; tako smo biti pri firmi Brax Portugesa na Portugalskem, firmi Ceruti v Italiji, poleg tega pa smo si ogledati proizvodnje vseh naših partnerjev v Nemčiji. 3. manj menjavanja operacij in barv 4. viseči transport v vseh skupinah z izpeljavo v likalnico 5. zmanjšanje števila napak in s tem boljša kakovost izdelkov 6. velik poudarek na teamskem delu. Že pred začetkom priprave projekta nam je bilo jasno, da nam bo največji problem predstavljala organizacija. Sodelujemo z različnimi partnerji, ki se kljub temu, da vsi izdelujejo hlače, med seboj vendar razlikujejo. Glavni cilj pa je, da pričakujemo z izpolnitvijo teh točk večjo produktivnost, se pravi več izdelanih kosov na delavca, kar nam bo omogočilo, da ostanemo v vrsti uspešnih oziroma najbolj uspešnih. Šivalnica po investiciji iz vseh teh ogledov in iz lastnih izkušenj smo pred pot teta aktivno pristopili k izdelavi načrta za modernizacijo šivalnice in rezultat tega je izpeljana investicija v modernizacijo proizvodnje. V mesecu aprilu smo začeli delati v prenovljeni in modernizirani šivalnici. Nekaj začetnih težav smo do danes premagali, vendar pa bo za izpeljavo celotnega projekta do željenih rezultatov potrebnih še nekaj dobrih idej s strani strokovnega kadra, kakor tudi vseh zaposlenih v proizvodnji. Že večkrat izrečene besede predsednice uprave ge. Marije Vrtačnik, da je vsak carierist na svojem delovnem mestu, naj bi zaživele tudi v praksi in nam pomagale reševati probleme in s tem dosegati boljše rezultate. Cilji reorgani-zacije so bili: 1. enoizmensko delo - delavci bodo prihajali spočiti na delo - -odpravljeni problemi z varstvom otrok - -ukinjeno pripravijenje in pospravljanje delovnega mesta v smislu umaknitve deta zaradi druge izmene - možnost dodatnega dela v popoldanskem času - manj dela ob sobotah 2. boljša izkoriščenost kapacitet strojev in avtomatov zaradi koncentracije enakih operacij Za izpeljavo investicije so bila potrebna precejšnja denarna sredstva. Celotna investicija je vredna 1,2 milijona DEM. Od tega je bila za nove stroje in avtomate namenjena slaba polovica, ostalo je bilo porabljeno za prestavitev in dograditev visečega transporta, obnovo vseh instalacij, spremljajoča vzdrževalna dela in izobraževanje vodstvenega kadra - predvsem skupinovodij in tehnologov. Zavedamo se, da takšen način organizacije zahteva več znanja in iznajdljivosti ravno teh kadrov, predvsem pa sodelovanje med posameznimi proizvodnimi skupinami in dnevno spremljanje in prilagajanje vedno spreminjajočim zahtevam. Dragi sodelavci, želim vam, da bi bili Vaši dopustniški dnevi lepi in da bi Vam dali potrebno energijo za nadaljnje uspešno delo. Marija Franko Franc Hren - vodia vzdrževalcev ima vedno skrbi LE DOBER IZDELEK SE DOBRO PRODAJA Začela sem pisati sestavek o kakovostnem delu v Elkroju, pa žal skoraj nisem vedela, kako ga naj naslovim, da ne bom povzročila hude krvi med nami. Vsi v Elkroju vemo, da je za nami investicija, da je pred nami in za nami nov način formiranja novih delovnih skupin, delovnih mest in ljudi. Moramo vam povedati, da razumemo, da vsaka noviteta za nekaj časa spremeni tempo in čeprav je še tako dobro mišljena, ji vsi nasprotujemo. Mnogokrat želimo delati tako, kot smo začeli, se navadili. Toda čas teče, novosti prihajajo in pregovor "KDOR DELA DANES TAKO KOT VČERAJ, GA JUTRI NE BO VEČ", je še kako resničen, predvsem pa velja za našo delovno intenzivno panogo. Res je, da moramo dosegati začrtane plane - toda ne samo količinske, temveč narediti kakovostne izdelke, ki ne bodo imeli konkurence. Le-to znate vi. drage sodelavke in sodelavci. El kroj je znano podjetje zaradi naših kakovostnih izdelkov in blagovnih znamk. Na tako konkurenčnem tržišču, kjer ni časa in prostora za sentimentalnost, se prodajajo naše hlače, ki jih sešijete vi s svojimi rokami in pravilnim razmišljanjem. Zato morate večkrat, ko delo ne teče tako, kot bi želele, razmišljati o tem, da le mi v Elkroju znamo narediti hlače, ki so najboljše za nošenje, da se v naše hlače oblačijo ljudje, ki znajo ceniti kakovostno oblačilo. Truditi se moramo vsi. Časi niso rožnati, zato je še toliko bolj pomembno, da delamo tako, kot smo si začrtali s poslovnikom kakovosti, z referentnimi dokumenti in z vsemi predpisi. Koliko stvari imamo napisanih, koliko stvari lahko rešimo skupaj, če le hočemo prisluhniti drug drugemu in delati s skupnimi močmi. Vprašajte drug drugega za nasvet, za boljše ideje - naša medsebojna izmenjava mnenj naj bo pozitivna in dobro misleča, saj le-tako bomo lahko delali kvalitetno in uspešno. Bodimo drug drugemu pomočniki in učitelji, predvsem pa dobri medsebojni sodelavci. In to naj bo pojem Elkroja, Elkrojevih ljudi in izdelkov. Vera Pečnik PRIMERJAVA GIBANJA PLAČ, INFLACIJE IN TEČAJA V LETIH OD 1994 DO 1996 Iz spodaj navedene preglednice nam je kristalno jasna glavna težava slovenskih konfekcijskih izvoz-nikov, še posebej pa naše delniške družbe. Leta 1994 smo imeli z zakonom omejene plače in je inflacija bistveno prehitevala rast osebnih dohodkov, saj se le-ti glede na zakon niso smeli dvigovati. Stopnje rasti v % D plače ® Inflacija II tečaj Že to leto pa se je začelo “umetno" zadrževati rast tečaja marke. V letu 1995. in letu 1996. pa so plače hitreje naraščale kot uradno priznana inflacija, čeprav je tečaj marke stagniral in pravzaprav padal namesto, da bi se uskladil z realnostjo. Porazen je še posebej za Elkroj, saj izvozimo 85%. Borimo se z vsemi ukrepi, toda kot vidite, je tudi v letu 1996. situacija sledeča: - vrednost marke nazaduje, - inflacija gre svojo pot (neuradna je bistveno višja kot neuradno priznana) in je višja za več kot polovico v primerjavi z rastjo marke, - plače pa so bile višje, kot je inflacija. Dragi sodelavci, saj se sprašujemo, do kod bodo še zdržale meje naše zmogljivosti!? Kje so vrli ekonomisti, ki bi znali razložiti, kdaj se bodo končno zaprle škarje ali pa se bo le komu posvetilo, da ogromno sredstev za proračun prispeva tudi Elkroj? Vera Pečnik REŽIJSKI DELAVCI V ŠIVALNICI IN KROJ1LNICI SKUPINA SKUPINOVODJA POMOČNIK SERVIREC TEHNOLOG DD Drobni deli Marija Ermenc Marija Zagožen vsi PA Predmontaža Joža Marovt M1 Jolanda Štorgelj Marija Slapnik Ema Rajgl M? Pepca Naglič Zofa Bider Marinka Pečovnik Marta Ocvirk M3 Tatjana Zavolovšek Marinka Pečovnik Zvonka Mandelc MA Viktorija Trbovšek Ema Rajgl M5 Darinka Fale Branka Pustoslemšek Iva Bitenc M6 Romana Krivec Branka Pustoslemšek Zvonka Mandelc ZD , ,, .7 , Zakliucna dela Nataša Prislan Irena Papež-Krajnc ,=, “lit Anita Poljanšek Marija Lever F