s /y o^karavanSki PREDOR JESENICE Radovljica Irnivec stninska »staja Podtobor Vodice Medvode cestninska postaja LJUBLJANA SPEDISCU POZORNOSTI Denar za jeseniške krajevne skupnosti Jesenice — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine 4esenice sta že na eni prejšnjih sej obravnavala informacijo o razdelitvi 1,300.000 dinarjev, ki so bila razdeljena ob upoštevanju kriterija števila zaposlenih v krajevnih skupnostih. Od skupaj zbranih 3 milijone 740.000 dinarjev je preostalo za razdelitev še 2 milijona 440.000 dinarjev. Zdaj predlagajo, da se krajevni skupnosti Kranjska gora ne odobri dodatnih sredstev, v Ratečah pa ne bodo uveljavljali zahtevka. Predlagajo, da se krajevni skupnosti Hrušica dodeli 70.000 dinarjev za sofinanciranje ureditve javne govorilnice. 300.000 dinarjev naj bi namenili za dokončno ureditev ceste Zerjavec—Plavški rovjt, 20.000 dinarjev za ureditev telefonskega priključka v krajevni skupnosti Planina pod Golico, 40.000 dinarjev za nakup kontejnerja, 30.000 dinarjev za nakup pluga za zimsko pluženje ali skupaj krajevni skupnosti Planina 390.000 dinarjev. Predlagajo, da se v krajevni skupnosti Plavž nameni 250.000 dinarjev za ureditev dovozne poti do doma dr. Franceta Berglja, v krajevni skupnosti Sava 400.000 dinarjev za asfaltiranje Gregorčičeve ulice in 350.000 dinarjev za asfaltiranje Ilirska ceste v Pod-mežakli. V Podmežakli bodo do-bili tudi 200.000 dinarjev za namestitev javne telefonske govorilnice. 60.000 dinarjev bodo v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela uporabili za nabavo treh kontejnerjev. Odobrili so tudi zahtevek za adaptacijo in vzdrževanje grobišča v parku talcev ter zahtevek za vzdrževalna dela v delavskem domu. V vasi Selo v krajevni skupnosti Žirovnica bodo dobili 130.000 dinarjev za nadaljevanje asfaltiranja in 150.000 dinarjev za postavitev avtobusnega postajališča. Nerazdeljenih ostane še 440.000 dinarjev, zato bodo o razdelitvi teh sredstev še razpravljali. D. S. KRANJ, petek, 8. 10. 1982 CENA 9 din Št. 77 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Energija Bencin je te dni v središču naših vsakdanjih pogovorov. Kako bo, ali ga res neb o. kakšni bodo boni? Bliskovito se je minuli petek razširila novica, da na črpalkah točijo le po petnajst litrov bencina. Bhskovito smo zdrveli od črpalke do Črpalke in si do vrha napolnili rezervoarje naših jeklenih konjičkov. Zdaj se vozimo s polnimi. Kolone vozil na naših cestah se niso kaj prida zredčile. V garažah avtomobile puščajo še vedno le tisti, ki so jih zaradi dragega bencina že poprej. Daje temu res tako, govore prvi podatki z nekaterih črpalk, da so te dni prodali celo več bencina kot običajno. Prvi ukrep, ki je sledil (ne)pričakovani vesti, da nam za uvoz surove nafte zmanjkuje deviz in da bomo oktobra odvisni le od domače nafte, je bil torej le gasilski in k varčevanju nas bodo prisilili le korenitejši ukrepi. Da gre zares,nas je ovedla dodobra tele napoved uvedbe bencinskih-bonov, ki bodo pravično omejili porabo bencina. ,.,. , . _ , , Varčevanje. Beseda, kije nič kaj radi ne slišimo, kaj šele, da bi jo prostovoljno sprejeli kot bistveno sestavino našega današnjega življenja. Sprejemamo jo le, ko nas draginja krepko udari po žepu ali ko pride prepoved. . , . Pozive k varčevanju z naftnimi gorivi, elektriko, premogom, plinom ponavljamo že nekaj časa. Energije ni v izobilju, energetska kriza nas toliko bolj stiska, ker smo energiji v preteklosti posvečali premalo pozornosti, ker soupada z našimi gospodarskimi težavami ^Pred vrati je zima, zato je besed o oskrbi z energijo tudi na sestankih naših gospodarstvenikov in politikov vse več. Bolj kot oskrba z bencinom je zaskrbljujoča oskrba industrije z mazutom, tODlotnih elektrarn z premogom, kurišč s kurilnim oljem. Zezd^vemo, da premoga ne bo dovolj, čeprav ga rudarji z vso prizadevnostjo skušajo nakopati čim več Premalo smo v preteklosti premalo še danes, vlagamo v obstoječe in nove rudnike. Si pri oskrbi z električno energijo napovedi niso cvetoče. Drugodpo Jugoslaviji se že zdaj soočajo z neprijetnimi redukcijami, v Sloveniji smo se jim doslej še lahko izognili. Vendar napovedujejo, ^Tbo je^ka llektrarr^ v Krškem sredi novembra spet ustavila za mesec dni. morala postati resnična Varčevanje z energijo bo čim pre) mora r delovnega sestavina življenja slehernega izmed na^J^hemega aeio^ga kolektiva Seveda pa bodo morala zdajšnjim Mramorocrum ur repom za Trčevanje z energijo slediti dolgoročni ukrepi, ki bodo. osovraženi ukrep, kije voznike ^zredil na lihe in sode in prinesel več razburjenja m nejevolje kot resničnega varčevanja z bencinom. M y oJčjak dogovorjeni setev in žetev fcrazde domače pogače industriji oddali 1653 ton ali domala 700 S več od letošnjih obveznosti. Največje breme nosita KZK Go-**njska in Gorenjska kmetijska zadruga. /. _ ^ Ljubljana - Lansko jesen prijeta akcija »za kruh in sladkor« se je C*F*no iztekla. Slovenski zasebni ^ družbeni pridelovalci so oddali v 2ose in skladišča 46 tisoč ton r^enice, kar je v povprečju za 30 ton kot pretekla leta. Zbirna ^ličina predstavlja le petino pše-kolikor je v Sloveniji potrebujemo. Toda pomembnejše od šte-je dejstvo, da je v zaostrenih Kamerah gospodarjenja izbojevana ^Va bitka za hrano z domaČih polj. -V torek so v Ljubljani zasebni in jebeni pridelovalci pšenice, prede-Nalci, proizvajalci gnojil in zaščitni sredstev, dobavitelji rezervnih C^ov in kmetijske mehanizacije, CWijske organizacije in skupnosti ^ banke podpisale' nov samoupravni sporazum o obveznostih m £j"avicah pri tržnem pridelovanju Sanice. Sporazum zavezuje prljavce, da se bodo držali agro-^bničnih ukrepov in s tem zagonih hektarski donos od 45 do 60 J^tov pri pšenici in 42 ton pri J^dkorni pesi. Tovarna dušika Ruše 21 tovarna kemičnih izdelkov Pinus J^e sta se obvezali, da bosta redno r* pravočasno dobavljali zadostne ^ličine gnojil in zaščitnih sredstev, Ušrooskrba - Gruda rezervne dele. »netijski inštitut naj bi s stro- kovnimi nasveti pripomogel k boljšemu pridelku. Po sporazumu, ki je zaenkrat še zbir želja, bodo slovenski zasebni in družbeni pridelovalci ob prihodnji žetvi zbrali 64.058 ton pšenice in 262 tisoč ton sladkorne pese. Družbeni sektor naj bi posejal pšenico na 6386 hektarih in ves pridelek (okoli 30 tisoč ton), tudi oddali mlevsko predelovalni industriji. V zadrugah bodo z vsakega hektarja odkupili le 15 do 25 stotov, zato bodo za enako količino porabili okoli 14 tisoč hektarov polj. Gorenjski pridelovalci bodo k domači pšenični pogači dodali 1653 ton zrnja, kar je domala 700 ton več od letošnjih obveznosti Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske bo pšenico posejal na 206 hektarih in na njih pridelal predvidoma 865 ton. Sloga Kranj bo z dhižbenega polja oddala 32 ton pšenice. Med zadružnimi in kooperantskimi organizacijami nosi največje pšenično breme Gorenjska kmetijska zadruga s 610 tonami pogodbenih koliČim Kmetijska zadruga Skofja Loka in temeljna organizacija kooperantov Kooperacije Radovljica sta sprejeli po 60 ton obveznosti, kmetijska zadruga Bled za 20 ton in zadruga Ziri za 10 ton. C. Z. 15. sejem stanovanjske opreme kranj, 15.-22. 10. '82 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Nova avtocesta bo odstranila takšno gnečo, običajno za Kranj. — Foto: F. Perdan Odštevanje za avtocesto Naklo—Ljubljana Začetek gradnje dvopasovnice čez približno deset dni, zgrajena pa naj bi bila do septembra 1984 Dve desetletji je minilo, ko je bila prvič izrečena pobuda in nato večkrat utemeljna potreba po izgradnji avtomobilske ceste na Gorenjskem. Zdaj so končno nastopile vse možnosti za začetek gradnje. Za izgradnjo dvopaspvnice Naklo —Ljubljana se je že začelo odštevanje; stroji bodo zabrneli že približno čez deset dni. Tako so povedali na novinarski konferenci v Ljubljani. Celotna avto cesta od Naklega do Ljubljane bo dolga 29 kilometrov, zgrajena pa naj bi bila do septembra 1984. Gradnja dvopasovnice (podobne štajerskemu delu Slovenike), ki bo pripravljena na kasnejšo dograditev štiripasovnice, bo veljala 5.249 milijonov dinarjev. Od tega je 30,9 milijona dolarjev posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki ga je za gradnjo ceste Naklo —Ljubljana odobrila že 1980. leta. Preostali denar pa naj bi se zbral od izločenih dveh dinarjev od cene goriva. Ob zadnji podražitvi goriv je namreč zvezna vlada sklenila, da republike in pokrajini ta dva dinarja lahko izkoristijo za uporabo že odobrenih tujih posojil. V Sloveniji je izvršni svet sprejel odlok, da to možnost izkoristi za tako imenovani začetek črpanja 11. posojila za omenjeno avto cesto. Gradnja ceste bo razdeljena na pet etap in bo potekala glede na razpoložljiva sredstva. Tako bo začetek gradnje na tako imenovani drugi etapi, ki bo pomenila tudi zaokrožitev cestnega sistema v Kranju. Graditi bodo namreč začeli med priključkoma Kranj-zahod in Kranj-vzhod, to je med priključkom na Polici in vzhodnim priključkom na sedanji cesti Kranj —Brnik. Ta del trase in del nove ceste Jezersko — — Kranj z mostom čez Savo bo tako kmalu postal severna kranjska obvoznica. Cesto bodo gradili vse leto; tudi pozimi. Za zgraditev je treba zagotoviti 256 hektarov zemljišč in sicer 98 hektarov gozdov, 108 njiv in 49 hektarov travnikov. V kranjski občini bo dolžina avto ceste 16,5 kilometra in bo potekala 60 odstotkov skozi gozd. Vsi postopki za zagotovitev zemljišča so v kranjski občini v glavnem končani, v občini Ljubljana Šiška, kjer je urbana zahtevnost nedvomno večja, pa se v. glavnem šele začenjajo. Na novinarski konferenci so predstavniki republiške skupnosti za ceste izrekli še posebno pohvalo službam in samoupravnim organom v kranjski občini, ker so praktično pripravili že vse potrebno za začetek gradnje. Za&tek gradnje avto ceste Naklo—Ljubljana pomeni v Sloveniji tudi uresničevanje I. dela obveze izgradnje avto ceste Bratstva in enotnosti v Jugoslaviji. A. Žalar — prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah-pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika — VELIKA RAZSTAVA GOB — GOBJE SPECIALITETE — razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) — prodajna razstava likovnih del — VSAK DAN MODNA REVIJA O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 8. OKTOBRA PO JUGOSLAVIJI MANJ DENARJA ZA DELO PREDSEDSTVA Predsedstvo SFRJ je med drugim proučilo informacijo o načrtovanih sredstvih za delo predsedstva in njegovih služb v letu 1983: Izhajajoč iz nalog gospodarske stabilizacije ter splošnih prizadevanj družbe za varčvanje in racionalno poslovanje so zavzeli stališče, da izdatkov za prihodnje leto ni mogoče povečati in, da je treba pred dokončnim sprejetjem proračunska sredstva zmanjšati. To vključuje tudi pogoj, da je treba izboljšati in racionalizirati delo služb predsedstva SFRJ. KJE DOBITI 1,4 MILIJONA TON NAFTE Na seji izvršnega odbora splošnega združenja naftnega fospodarstva niso povedali, ako bomo z nafto preskrbljeni v ^zadnjih treh mesecih, ker še"vedno iščejo možncfsti, kako bi uvozili 1,4 milijona ton s konvertibilnega trga. Za to obdobje je sedaj zagotovljenih le 22 milijona ton nafte z domačega in klirinškega trga. Kako in v kakšnem obsegu bomo uresničili uvoz, bodo lahko povedali v nekaj naslednjih dneh. Vendar bencin še zdaleč ni največji problem. Težje je z gorivi, ki jih potrebujemo za jesensko setev, obratovanje termoelektrarn in za izvozno industrijo. DELEGACIJA SZDL MED ROJAKI Na uradnem obisku pri slovenski narodni skupnosti na Koroškem je bila delegacija RK SZDL Slovenije, v kateri so bili Franc Šetinc, Jože Knez, Bojan Lubej in Barbara Goričar. Po obisku na jugoslomnskem generalnem konzulatu v Celovcu je delegacija obiskala tudi sedež zveze slovenskih organizacij na Koroškem, kjer so se pogovarjali o obojestranskem sodelovanju. PORAVNATI OBVEZNOSTI Delegati odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj ter odbora za finance zbora občin slovenske skupščine so obravnavali izpolnjevanje slovenskih obveznosti do zveznega proračuna. Poudarili so, da je nujno treba poiskati vse možnosti, da obveznosti Slovenije do zveznega proračuna čimprej poravnamo, saj bi prihodnje leto to še teže izpolnili. Slovenija zveznemu proračunu dolguje še 2,3 milijarde dinarjev. IZVOZ VEČJI OD 30 DO 40 ODSTOTKOV Če hočemo jugoslovanske dolgove ne le vračati, ampak tudi zmanjšati, moram izvoz povečati za 30 do 40 odstotkov, so dejali na izvršilnem odboru slovenske gospodarske zbornice. Vendar mora za povečanje izvoza storiti vse ne le Slovenija, temveč vsa Jugoslavija. Delovnim organizacijam, ki veliko izvažajo, m mogoče predpisovati povečanih izvoznih nalog za toliko, kot jih lahko povečujemo tistim, ki izvažajo še zelo ali nič. * Borcem prekomorske brigade I Pododbor skupnosti borcev V. ! prekomorske brigade za Go-, renjsko iz Kranja vabi vse ! preživele borce brigade na srečanje, ki bo v Domžalah nasled-i nje soboto, 16. oktobra. Srečanje i bo v športni dvorani, začelo pa se bo ob devetih dopoldne z otvo: i ritvijo razstave o V. prekomorski 1 brigadi. Ob pol enajstih bo sprejem borcev, pol ure kasneie pa se i bo začelo srečanje s kulturnim 1 programom. Ob enih bo kosilo ki 1 ga je treba plačati. Vsak bo dobil j partizanski golaž in vmo. Zato pozivamo vse borce, da a od prihodu na srečanje priskrbijo bone, da potem ne bo zapletov pn prehrani. Dijaški dom Iva Lole Ribala na Zlatem polju je te dni dobil zrcalnega soseda, novi študentski dom, ki so ga slovesno odprli v ponedeljek. — Foto: F. Perdan Študentje pod novo streho V ponedeljek so poleg dijaškega doma Iva Lole Ribarja odprli nov študentski dom — Skoraj leto dni pred rokom zgrajeni dom bo sprejel blizu 150 študentov Kranj — V ponedeljek so v Kranju odprli nov študentski dom, ki so ga študentje kranjske Visoke šole za organizacijo dela pričakovali že dolga leta. Le peščica študentov VŠOD iz Kranja ali bližnjih občin Gorenjske ni imela stanovanjskega problema, medtem ko je večina študentov iz oddaljenih krajev Slovenije na vse načine iskala streho nad glavo. Dolgoletni skupni cilj študentov in učiteljev je zdaj dosežen. Dom bo nudil streho 142 študentom, ki so doslej prebivali v zasebnih sobah v Kranju in okolici ali pa jih je gostil dijaški dom. Novozgrajeni študentski dom pa ne pomeni zgolj rešitve stanovanjskega in socialnega problema študentov kot pogoja za uspešen študij, temveč ponuja še vrsto drugih možnosti. Tako so ob slovesni otvoritvi poudarili predstavniki študentov in učiteljev VŠOD v Kranju. Dejali so, da študentski dom pomeni tudi veliko obveznost za študente, obveznost tako glede samostojnega študijskega dela kot kolektivnega življenja študentov in novih možnosti za izrabo prostega časa in sprejemanja kulturnih dobrin. Izrazili pa so tudi pripravljenost, da bodo pogoji bivanja v novi ustanovi ugodni, da stanarina ne bo previsoka, da se bo pod streho študentskega doma razživelo mla- Delegati sprašujejo Protesti ob pozidavi Precej sporna je bila gradnja stanovanj v krajevni skupnosti Žirovnica, zato je urbanistična služba jeseniške občine pripravila odgovor na delegatsko vprašanje o realizaciji zazidalnega načrta za družbeno stanovanjsko gradnjo na Selu in Za-breznici. V skladu s planom stanovanjske gradnje so morali pripraviti zazida-vo za manjše .stanovanjske enote za upokojence in mlajše družine v Žirovnici. Uibanistična služba je že pred leti pripravila tri predloge zazi-dave za Rebro, območje okoli zdravstvenega doma in zazidavo na otoku v Mostah. Vse načrte so obširno razlagali in upoštevali vse razloge za gradnjo in proti njej. Izdelali so zazidalne načrte. Prve reakcije so se začele v začetku leta 1980 na zazidalni načrt za Selo. Odpor lastnikov se je začel tedaj, ko so se začeli postopki za odkup za družbeno gradnjo." Urbanistična služba ugotavlja, da so v krajevni skupnosti nekateri zahtevali boljši izkoristek zemljišč. Nihče pa se ni pritožil tedaj, ko so lahko zemljišča v istem pasu, v plombah po celi dolžini od Žirovnice do Breznice prosto prodajali Zasebnikom za gradnjo enodružinskih hiš. Zemljišče je bilo po uiba-nističnem načrtu nezazidano stavbno zemljišče in se je lepo prodajalo, hitro parceliralo, saj so od leta 1972 zabeležili pozidavo 11 hektarov veliko bolj kvalitetnih zemljišč kot so tista okoli Zdravstvenega doma. Neposredno pred ostrim odporom okoli pozidave okoli Zdravstvenega doma pa je bilo v neposredni bližini , .„ konference SZDL Jesenic«. Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič - Izdaja taaoplmo podjetje Gl.» OLA8 Ustanovitelji Glasa (ACinfcKe ko Zgovornega urednika Jože Koinjefc - Novinarji: Lcopoldlna BoaotaJ, Danica Dolenc, Dutan Kranj - Glavn, uredniilgor Slavec . ^ ^ SedeJ-Kliralt, Marija VolSJak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Dan,ca tlebir - Foto-HuitMir, Helena Jelovčan, Lea Mencinger■ owj . . __ ob,ikowak|. Lojie £rjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja reporter Franc Perdan — Tehnični uredn.K rj» ' ^ janiu|rj8 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od " . VK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredniitva in uprave lista: od Juli|« 1974 P® torkih in "V Kra . itevj|i,B 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, Kranj, Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun pri s>u* , propaganda, računovodstvo 28 463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno promet odgovorni urednik 21-835, tehnični ^n.k^l ^kom.rc dj„ nega davka po pristojnom mnenju 421 1/72 - Polletna n Kupci so se izmikali prispevku dinsko življenje in da bo dom postal prizorišče kranjskega mladinskega gibanja. Proste zmogljivosti v poletnih mesecih bi lahko namenjali mladinskemu turizmu. Kranjski študentski dom je bil spričo precejšnjih potreb po rešitvi stanovanjskega problema študentov zgrajen pred rokom. Ko so ga lanskega oktobra začeli graditi, so namreč pričakovali, da se bodo študentje lahko vselili šele leta 1983. Kranjski študentski dom je 37. zgrajeni slovenski dom iz programa izgradnje dijaških in študentskih domov ki jih v naši republiki pospešeno gradimo po letu 1975. Od tedaj namreč delovni ljudje oddvajajo 0,3 odstotka od osebnega dohodka za rešitev stanovanjskih problemov dijakov in študentov po Sloveniji. V sedmih letih so (vključno s kranjskim) zgradili 37 študentskih in dijaških domov s skupno 9744 ležišči, od tega prek 2500 ležišči za študente. Veliko starih domov je bilo adaptiranih, do prihodnjega leta pa je načrtovana izgradnja še 6 domov. Medtem ko je bila pred sedmimi leti povprečna starost internatov 116 let (spomnimo se le častitljivega očaka gradu Kiselsteina v Kranju), so se danes ti objekti pomladili v povprečju na 15 D. Z. Žlebir razparceliranih še nadaljnjih 8.000 kvadratnih metrov s soglasjem kmetijsko zemljište skupnosti in krajevne skupnosti na zemljiščih dveh, z odlokom zaščitenih kmetij. Urbanistična služba si vsa ta leta prizadeva, da bi očuvala vsaj širši prostor in prostor okoli zaščitenih kmetij, pozidali so plombe med staro zazidavo, kar je pravzaprav tudi zazidava ob zdravstvenem domu. Zato ponovno poudarjajo, da gre pri tem zazidalnem načrtu za posebna stanovanja, ki so problem v občini in v krajevni skupnosti Žirovnica. Menijo, da je zaviranje gradnje skrajno nesocialno in nehumano, argumenti pa več ali manj zasebnega značaja. D. S. Prašek spet v trgovinah Kranj - Ker je bilo v zadnjem mesecu opaziti v trgovinah nekaj slabšo založenost s pralnimi praški, je kranjski izvršni svet na svoji seji v sredo spreiel sklep o delni sprostitvi občinskih blagovnih rezerv. Tako bo že v začetku prihodnjega tedna v trgovinah več pralnega praška, saj bodo samo iz občinskih rezerv trgovinam pripeljali 30 ton. Ta količina bo skupaj z 250 tonami sproščenih republiških rezerv izboljšala dosedanjo slabšo preskrbo. Da pa bi se izgonili nepotrebnim prevelikim nakupom in zagotovili prodajo pralnega praška ves čas, ko so trgovine odprte, so dobile trgovine nalogo, da prodajajo pralni prašek tako dopoldne kot tudi po 16. uri popoldne. L. M. Kupci tržnih viSkov v kmetijstvu, če so izven kranjske naj bi poslej bolj dosledno plačevali prispevek v sklad intervencije v kmetijstvu -prodajalec in ga nakazal skladu Kranj - V kranjski ob fini pripravljajo dopolnitev odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva, kar naj bi skupščina občine sprejela na svojem zasedanju še ta mesec. Po zakonu o blagovnem prometu so namreč organizacije združenega dela in veliki potrošniki pn odkupu pridelkov od kmetov, če niso pridelani na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali v organizacijo združenega dela ali na osnovi kratkoročnih ali dolgoročnih pogodb - dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini, kjer so pridelki kupljeni (pridelani). Dogaja se, da kupci iz drugih občin ali republik, ob nakupu pridelkov v kranjski občini ne odvedejo 20 odstotkov od odkupne cene v sklad za pospeševanje kmetijstva. Del organizacij združenega dela in nekateri veliki potrošniki sicer redno plačujejo prispevek v sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu m porabi hrane, drugi pa prispevek nakažejo v s&lad šele na zahtevo tržne inšpekcije. Zaradi velikega neorganiziranega odliva kmetijskih pridelkov iz kranjske občine prispevek navadno v sklad ni odveden, prav tako pa je takšno prodajo tudi zelo težko kontrolirati. Prav zato izvršni svet kranjske občine predlaga zborom skupščine obfine dopolnitev sedanjega odloka, po katerem je obvezen o neorganizirani prodaji kmetijskih pridelkov izven občine obvestiti samoupravni sklad za izvajanje in: tervencij tudi kupec in seveda pri prodaji že obračunati v breme kupca 20 odstotni prispevek ter ga v tridesetih dneh nakazati samoupravnemu se Prispevek bo obračunal * skladu. Prispevka po zakonu trebno obračunavati pri p in pa prodaji za gospodinj^ kadar gre za količine manjše od S* kg. Od tako dopolnjenega odloka s kranjski ob fini obetajo ve^i ded sredstev v sklad za intervencije kmetijstvu tudi od kupcev, in * doslej z velikimi tržnimi prese& -kranjske občine »ušli«, ne naza&* pa bo na ta način med kupci jff-delkov mogoče odkriti tudi more« ne velike prekupčevalce s kmeajst mi pridelki. Jutri na Srednji vrh Jesenice — Jutri,, v soboto. S-ct tobra ob 11. uri bodo na plani&afe*. domu na Srednjem vrhu nad Gc*| Martuljkom odkrili spominsko ležje relejni kurirski postaji ~ odkritjem te plošče bo a dveletna akcija Pododbora kurirjev Gorenjske, v kateii obeležili vseh štirideset gia relejnih kurirskih postaj na g val v Športnih organizaciji pri rezervnih starešinah, * teritorialni obrambi, tudi najbolj cenili. Prijatelji, pa ne le ti, so ga poznali tudi ko« dobrega tovariSa, človeka, te je znal z njemu lastnim humorjem razreSiti prenekater* tudi neprijetno zadevo, por nali in cenili so njegovo iski*-nost in preprostost. Zaradi * njegove osebnostne lastnesč so ga cenili aktivosti in delavci, Športniki in prijatelj Te lastnosti so mu tudi pomagale, da se je kot politik n» lotevati problemov,ne da bi jih ločeval na bolj pomemh&< in manj pomembne, pač pa s< je vsega loteval z enako mer" odgovornosti in zavzetost* zato tudi delo zanj ni utrujajoče, naveličano. Prr zato so ljudje z njim delali, prevzemali naloge. delovali. Zanj je pomenil* orevzeto delo, tudi izpolni delo, kar je v času, ko so* tako velikodušni v besedah i« skromni v izpolnitvah. t»» vrednost, ki daje ljudem k* L bil Franci Thaler, temu delu in življenju, prav* vrednost in veljavo. petek, 8. oktobra 1982 V ponedeljek se začenja kongres slovenskih ■j V ospredju gospodarska vprašanja NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN G LA 8 sindikatov **red kongresom slovenskih sindikatov in dober mesec pred jugoslovanskim kongresom na Gorenjskem strnili priprave — Hazprave v sindikalnih organih zajele dve tretjini delavcev lavci so v razpravah zahtevali zlasti odkrito in pošteno obveščanje, ki naj jim omogoči učinkovito odločanje. Iz Junija začeta pospešena dejavnost gorenjskih sindikatov za 10. kongres Slovenskih in 9. kongres jugoslo-•anskih sindikatov se te dni bliža ganizacij zveze sindikatov tovarne 2Wve Peko, od koder odhaja kot ^Negat na 10. kongres slovenskih Vuiikatov Karel Zaje, se na pomembni dogodek že dolgo priprav- tako so v pripravah na kongres %titoo spregovorili o dokumentih, JUtf o kongresni resoluciji, za kate-fc go menili, da je kjub posebnostim, N veljaj0 M vsako delovno sredino, >*>darle nekoliko preveč splošna, jemalo nht«»*uioča in konkretna, v^lavci obvezujoča in Peka so razen tega sodelo- tudi na predkongresni razpravi, J^ je tekla beseda o dohodkovnem vezovanju v slovenski usnjarsko-*ielovalni reprodukcijski vengi. Jjb vsebinskem prispveku h kongresi pa v Pekovi konferenci osnovnih >ganizacij zveze sindikatov ne za-jS=marjajo niti slovesnega obeležja, "^afles pričakujejo izid dvojne števil- lavcev v delovnih organizacijah in drugod. Marsikje bi marsikomu morali pokazati vrata. Nezaposlenost, ki trenutno v Škofji Loki sicer ni problem, bi morali v Jugoslaviji širše reševati. Dokler bo v Jugoslaviji tak problem brezposelnosti, bo tudi poli-litična situacija slaba. Več poudarka je treba v bodoče dati širjenju osnovne črede živine, izkoristiti pašnike in ne čakati na uvoz krme. Strinjajo se s poostrenimi merami, ki jih izvršni svet pripravlja za prekorači-telje in kršitelje pri izplačevanju osebnih dohodkov in za vse nepravilnosti, ki se danes kažejo v loškem gospodarstvu. Predvsem pa obsojajo neodgovornost odgovornih ljudi, kajti prav zaradi neodgovornosti, neuresničevanja sklepov so se nabrali problemi, ki jih sicer ne bi bilo. Borci so se tudi obvezali, da bodo v svojih sredinah podpirali stališča izvršnega sveta in jih po svojih močeh pomagali tudi uresničevati. D. Dolenc ke tovarniškega glasila Čevljar, v katerem predstavljajo najprizadev-nejše sodelavce, delo osnovnih organizacij in podobno. Za prihodnji teden pa v dneh, ko bo trajal kongres, pripravljajo razstavo o razvoju delovne organizacije. Z besedo in sliko se bodo sprehodili po skoraj 80-letnem obdobju, kolikor je stara Pekova tvarna. Sestavni del te razstave, ki bo odprta v spodnji sejni dvorani, bodo tudi najuspešnejša slikarska dela osnovnošolcev z ex-tempora na temo šu-štarske nedelje. V torek, 12. oktobra, pa se bodo od 14. do 18. ure vrata Pekove tovarne odprla tudi za občane, ki jih zanima proizvodni proces. Na ogledu jih bodo strokovno vodili Pekovi delavci ki bodo gostom ponudili tudi priložnost, da vidijo film »6000 rok. en čevelj«. H. J. tudi vprašanje naložb, pri čemer so zlasti prizadeti jeseniški železarji. Prepočasno reševanje izgrajevanja novih jeklarskih zmogljivosti namreč zbuja pri železarjih negotovost in nezaupanje. Posebej ostro so zastavili vprašanje odgovornosti, ki jo pod imenom kolektivna vse prevečkrat prelagamo na delavca. Kriza v gospodarstvu odpira potrebo po zaostritvi osebne odgovornosti za nedosledno izvajanje dogovorjenega in za ne-spoštovanje samoupravnih aktov (pri slednjem so zahtevali celo materialno sankcioniranje). Najvažnejše razprave torej mimo. Pri medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko menijo, da so bile uspešne, čeprav ne povsod. Ko se njihov krog zapira, si velja zapomniti, da kongres ne bi smel biti le enkratna manifestacije, temveč začetek novega obdobja. V njem bo delavec namreč zahteval otipljive rezultate zapisanih sklepov. D. Z. Žlebir Drevi kulturni nastop v Centru Kranj - V počastitev 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije pripravljajo kulturni delavci iz kranjskega združenega dela drevi ob 18. uri v kinu Center osrednjo proslavo. Na njej bodo nastopile kulturne skupine iz nekaterih organizacij združenega dela v kranjski občini. Tako se bosta predstavila mešani pevski zbor Iskra in akademski pevski zbor Franceta Prešerna, folklorni skupini Iskre in Save, recitat-roji ter kantavtor. Obeta se zanimivo in kvalitetno kulturno doživetje, na katerega prireditelji vabijo čim več kranjskih delavcev. jj j Proslava pred kongresom Školja Loka - »Človek-delo-kultura« so v Škofji Loki poimenovali kulturno-zabavno prireditev, ki jo bodo pripravili pred 10. kongresom Slovenskih sindikatov, prireditev bo v nedeljo, 10. oktobra, ob 15,30 v dvorani kina Sora na Mestnem trgu v Skofji Loki. Občinski sindikalni svet je organizacijo prireditve poveril komisiji za kulturo delovne organizacije LTH Skofja Loka, v kateri je v zadnjih letih kulturno življenje krepko zaživelo. Tako se bodo v sporedu predstavili moški pevski zbor LTH, oktet Jelovica, recitatorji in pevci dramske sekcije LTH nastopajoče pa bo spremljal ansambel Triglav iz bkofje Loke. Prizadevni kulturniki iz LTH bodo v predverju dvorane pripravili še razstavo fotografij in likovnih del svoje foto in likovne sekcije. Vstopnine ne bo in prisrčno ste vabljeni na prireditev, ki bo posvečena kongresu slovenskih sindikatov. Dvajset let folklornega snovanja Kranj — V počastitev 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije KUD Sava Kranj prireja priložnostno razstavo o svojem skoraj dvajsetletnem snovanju. Razstavo so odprli sinoči v Mestni hiši v Kranju, na ogled pa bo vse do 12. oktobra, ko se zaključuje kongres slovenskih sindikatov. Kongresne razstave Jesenice — Za kongres Zveze sindikatov se na Jesenicah dobro pripravljajo. Tako obravnavajo sedem tem, ki jih bodo na kongresu obravnavali jeseniški delegati, obenem pa za petek, 8. oktobra, pripravljajo vrsto zanimivih razstav. Tehnični muzej jeseniške železarne pripravlja zanimivo razstavo o velikih jeseniških stavkah od leta 1891 do 1941. Predstavili bodo tudi tehnično in ljubiteljsko dejavnost jeseniških delavcev. Tako se obeta privlačna razstava jeseniškega društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, dela delavk Gorenjskih oblačil, dela delavcev remontnih delavnic jeseniške železarne in dela slikarjev jeseniškega DOLIKA. Otvoritev bo danes, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v centru 2 poleg jeseniške carinarnice. V petek, 8. oktobra, pa bo ob 18. uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah občinska organizacija zveze sindikatov razvila prapor. V kulturnem programu bodo sodelovali člani amaterskega gledališča Tone Čufar, mešani pevski zbor Blaž Arnič, ženski pevski zbor ter zbor iz Zabreznice. D. S. NAŠ SOGOVORNIK Zdenka Maglic težave le s predsednike a »ze čini nce P ^ /oli- Tržič — V tržiških krajevnih konferencah socialistični -so se dogovorili, da bodo izvedli volitve v svete oziroma sk krajevnih skupnosti 24. oktobra. Na pobudo republiške konfc, socialistične zveze pa so se kasneje odločili za drugačen pris volitvam. »Evidentirane kandidate za svet krajevne skupnosti bo:! li v tistih sredinah, kjer so jih predlagali oziroma katere kandidati zastopajo,« je povedala Zdenka Maglica, predsednica krajevne konference SZDL v Križah. »Tak način, ki so nam ga sicer nci oliko pozno ponudili, je prav gotovo boljši, sprejemljivejši zlast; za volilce, ki jim tako ne bo treba na volišče, ampak bodo kandioate potrjevali v svojih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Kljub temu pa bomo celotno kandidatno listo na koncu potrdili še na zboru krajanov, ki bo v drugi polovici novembra.« Kako so se v vaši krajevni skupnosti odvijale priprave na volitve v svet? »Možne kandidate smo evidentirali že spomladi, vzporedna s pripravami na volitve v občinska telesa. Obravnavali smo jih v predsedstvu krajevne konference socialistične zveze in v svetu krajevne skupnosti, tako da je razprava zajela dokaj širok krog krajanov. Na listi imajo svoje kandidate vsi zaselki, društva, družbenopolitične in temeljne organizacije združenega dela z naš. ga območja, kar obeta, da bodo v svetu enakovredno zastopana sa področja dela in življenja v krajevni skupnosti. Prepričana sm, da smo predlagali prave ljudi, ki bodo dobro delali, saj so se že doslej izkazali s svojo prizadevnostjo.« V večini krajevnih skupnosti imajo težave s predsednikom sveta oziroma skupščine. Kako pa je v Križah? »Tudi pri nas ga doslej še nismo uspeli najti. Ljudje se otepajo odgovornosti. Denarja za razvoj krajevna skupnost sko: nima, potrebe, zlasti komunalne, pa so velike in prav predsedni, - veta je tisti, na katerega največkrat letijo prošnje, včasih že ka krajanov. V Križah z denarjem, ki ga dobimo, pokriva stroške javne razsvetljave in najbolj nujna vzdrževanja, pogosto prisiljeni za reševanje komunalnih problemo celo denar za delo delegatskega sistema.« H. J< grožnje komaj ko smo ; meniti Usklajene pokojnine Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je pretekli mesec sprejela sklep o ponovni medletni uskladitvi pokojninskih prejemkov. S 1. oktobrom so se pokojnine povečale za 6 odstotkov. Pokojnine so usklajevali julija za 10 odstotkov, vendar se je zaradi slabšanja gmotnega položaja upokojencev v primerjavi z zaposlenimi delavci pojavila potreba po ponovnem povečanju. Povprečna starostna pokjnina po 6-odstotnem povečanju zdaj znaša 11.556,65 dinarjev, medtem ko je pred uskaditvijo znašala 10.818,18 dinarjev. Invalidska je zdaj 9.135,79 dinarjev (prej 8.437,02 dinarjev), družinska pa 7.501,28 (prej 7.043,31 dinarjev). Za 6 odstotkov so se povečale tudi pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Od 1. oktobra dalje znaša najnižja možna starostna pokojnina (za 15 let zavarovalne dobe) za moškega 2.70'; i dinarjev, za žensko pa 3.094,56 ( carjev. Pokojnina za 40 oziroma 35 leti delovne dobe je zdaj 6.57 i.94 dinarjev. Novi mejni znesek od 1. oktobra znaša 7.162,75 dinarjev In kakšna je od ktobra dalje najnižja možna starostna pokojnina z varstvenim dodatkom? Za moškega s 15 leti delovne dobe 5.380.74 dinarjev, za žensko pa 5.942,29 dinarjev. Najnižja starostna pokojnina z varstvenim dodatkom upokojenca, ki je dosegel polno za-varovlano dobo, odslej znaša toliko kot mejni pokojninski znesek, torej 7.162.75 dinarjev. Za enak odstotek kot pokjnine upokojencev po splošnih predpisih so se povečale tudi pokjnine borcev NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, ki so bile odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. Njihova pokojnina znaša od 1. oktobra dalje 13.291,65 dinarjev. Prazne knjige pritožb Tržni inšpektorji ocenjujejo delo svetov potrošnikov in priporočajo več sodelovanja z občani — Domala prazne knjige pritožb v poslovalnicah Jesenice — Po podatkih tržne inšpektorice nekateri sveti potrošnikov v jeseniški občini izredno dobro delajo. To velja predvsem za potrošniške svete za območje krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela, krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana, Hrušico, Plavž, kjer se je njihov vpliv najbolj odražal pri gradnjah in adaptacijah prodajnih prostorov. Precej aktivnosti so pokazali sveti potrošnikov tudi pri določanju obratovalnega časa prodajaln, gostinskih objektov, v zvezi z oblikovanjem posameznih cen in zagotavljanjem oskrbe potrošnikov z artikli, ki jih je na tržišču občasno primanjkovalo tako kot premoga, pralnih praškov, kave in južnega sadja. Tržna inšpekcija večkrat sodeluje s sveti potrošnikov. Zato inšpektorji ugotavljajo, da se pri zagotavljanju ceni ustrezne kvalitete blaga ali storitev delo potrošniških svetov v občini Jesenice še ne pozna. Na to kaže tako izbor blaga v prodaji kot kvaliteta posameznih storitev kot tudi dokaj številne pritožbe ter zahteve občanov po intervencijah tržne inšpekcije v posameznih poslovalnicah. Pri tem opažajo, da se potrošniki samoiniciativno na svete potrošnikov ne obračajo. Knjige pritožb na policah trgovin so domala prazne. Vzrok je neobveščenost potrošnika kot tudi nekritičnost do kupljenega blaga. Delo svetov potrošnikov bi bilo nedvomno veliko boljše, ko bi več pozornosti usmerili k občanu-potrošniku in ga opozorili na njegove pravice, na vlogo, mesto in možnosti svetov potrošnikov in drugih organov pri razreševanju zahtev, želja in interesov občanov. Ko bi bolj pogosto uporabljali knjigo pritožb, pripomb in mnenj, ki so na razpolago v vseh poslovalnicah, bi se prav gotovo omogočila boljša povezanost med potrošniki in potrošniškimi sveti in tako bi se zagotovilo resnično zastr panje želja in zahtev najširšega kroga potrošnikov. H kvalitetnemu premiku bi lahko pripomogla tudi konferenca svetov potrošnikov občine Jesenice s kvalitetnim izobraževanjem in seznanjanjem vseh članov svetov potrošnikov s praktičnimi možnostmi organiziranja za reševanje posameznih problemov, s katerimi bi se morali odločneje soočati sveti potrošnikov. ^ g 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 8. OKTOBRA Sejem stanovanjske opreme Kvalitetno bogatejši — Razstava: ekonomično ogrevanje, velika-razstava gob in več specializiranih razstav Kranj - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju napovedujejo, da bo letošnji 15. sejem stanovanjske opreme v Kranju kvalitetno bogatejši od dosedanjih. »Prizadevali smo si, da smo v sedanji jesenski čas vključili blago široke potrošnje; tisto, ki ga je trenutno na trgu dovolj, pa tudi nekatere vrste deficitarnih izdelkov. Stremeli smo, da zdaj, ko imamo osnovne pogoje za delovanje, obogatimo program: da prikažemo razstavljeno blago po tehnični strani, ceni, rokih dobave, omogočili smo brezpla- čen dovoz na sejmu kupljenega blaga, dajanje navodil in zagotovili tudi nižjo ceno za stopnjo občinskega prometnega davka. To pa so prav gotovo prednosti, ki opravičujejo obisk na sejmu ob nespremenjeni vstopnini,« pravi direktor sejma Franci Ekar. Posebnost letošnjega sejma bo razstava Ekonomičnost ogrevanja. Sejem je namenil del sredstev in bo skupaj s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani in Medobčinsko gospodarsko zbornico skušal osvetliti ta vprašanja. Na razstavi bo sodelovalo 40 delovnih Zavzeteje v svet Nestalen gospodarski režim, izvoz brez jasne strateške osnove izigravanje pogodb, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter nespoštovanje ekonomskih zakonitosti se vedno pomankljivosti ekonomskih odnosov s tujino Kranj — Tako so na eni od tematskih razprav ugotavljali delegati 10. kongresa slovenskih sindikatov, ki so na razgovor povabili tudi predstavnika SISEOT, Janeza Bedino. Gost jih je seznanil s stopnjujočimi se težavami na področju mednarodne delitve dela, ki obstajajo idjub izboljševanju odnosov mednarodne menjave in kljub ustalje-vpinju devizne likvidnosti države. V govoru so delegati ugotavljali, od I težave in kje najti ključ za nji-»fo premagovanje. Svet je v krizi, »tavljajo, le-ta pa Jugoslavije ni 2a, zato zdaj tembolj plačuje naje in preuranjene odločitve iz preteklosti V preteklosti smo se naia&reč močno zadolževali, zdaj pa je treba dolg vrniti, kar hromi gospo-daarslto stabilnost države. Y izvozu za vsako ceno sindikat ne vidi dolgoročne rešitve, če izvozna naravnanost gospodarstva nčš bo imela strateških, načrtnejših osnov. Kranjsko gospodarstvo je sicer v mednarodni delitvi dela zelo uspešno, saj več kot 100-odstotno pokriva uvoz z izvozom. To pa je še vedno premalo ambiciozno, saj so za dobro poslovanje potrebni nenehni viški. Zadnji čas, ko moramo surovino plačevati z devizami, pa je preseganje uvoza z izvozom še toliko pomembnejše. Tudi sedanji plan izvoza ne :adošČa za lastno pokrivanje p/oiz' odnje. Pa tudi če bi, pa je to za trdno gospodarstvo še vedno premalo. Izvoz je namreč strategija gospodarskega razvoja, in če nočemo v svetu ostajati zaprti v lastne meje, je izvoz nuja. Gorenjsko gospodarstvo tega še ni docela dojelo, razen morda čevljarska industrija, ki ek«panziji na zunanji trg namenja NA DELOVNEM MESTU dvakrat večjo proizvodnjo kot za domačo porabo. Novi devizni zakon, ki nudi 30-od-stotno razpolaganje z devizami delovnim organizacijam, ki so jih ustvarile, je slednje še posebej težko prizadel. Na daljše obdobje namreč proizvajalec težko zdrži. Naj za primer služi podatek: lani je le 9 organizacij združenega dela v Sloveniji uspelo porabiti manj kot polovico ustvarjenih deviznih sredstev. Tako imenovan »neto devizni izvoznik« je tudi čevljarska industrija, ki je bila že pred sedanjo izvozno kampanjo dolgoročno usmerjena v proizvodnjo za tuji trg. Podatek je dokaz več, da je izvoz za vsako ceno, le zaradi »samopreživetja«, resnično le kratkoročna naloga, s katero si pridobivamo trenutno nujne devize. Tudi prilagoditev domačim potrebam igra tu važno vlogo, čeprav skušamo vse podrediti izvoznemu cilju- . .. V pogovoru so delegati razmišljali, da bi moral biti gospodarski zunanjetrgovinski režim stalnejši, saj v nasprotnem primeru terja le nenehno prilagajanje novim razmeram. Osnovna strateška naravnanost gospodarstva bi morala biti prodaja na zunanjem tržišču, zdaj pa naše gospodarstvo žulijo tudi nakupi surovin, materialov, opreme. Tudi poslovna morala je precej opešala, kar dokazujejo prelomljeni dogovori v samoupravnih sporazumih in pogodbah. To ima za posledico slabo povezanost reproveng, kar spet slabi gospodarsko trdnost. Tudi ekonomske zakonitosti bi morali v večji meri spoštovati, namesto da z njihovo pomočjo iščemo kriva pota, s katerimi bi najlaže obšli družbeno dogovorjene norme. D. Z. Zlebir organizacij z izolacijskimi materiali, gorilci na trda in tekoča goriva itd. Strokovnjaki tehničnih fakultet pa bodo na predavanjih razlagali posebnosti in prednosti različnih oblik ogrevanja in izolacijskih materialov. Druga posebnost sejma pa bo velika razstava gob, ki bo celotno prireditev nedvomno popestrila, saj je kranjska razstava gob znana kot ena največjih tovrstnih razstav v Evropi, zato je razumljivo, da je zanjo veliko zanimanje tudi v zamejstvu. Letošnjo pa priporočaio predvsem šolarjem. Na letošnjem sejmu bo tudi modna revija, za katero pa žal nekateri gorenjski proizvajalci tekstila in obutve še ne kažejo pravega zanimanja. Med tako imenovanimi specializiranimi razstavami pa omenimo še razstavo izdelkov Steklarne Hrastnik, Slovenijales pa pripravlja razprodajo razstavljenega blaga po znižanih cenah. Na letošnjem sejmu pa bo ponovno mogoč tudi odkup sejemskih eksponatov. To naj bi pripomoglo tudi k reševanju nekaterih tehnoloških problemov v delovnih organizacijah. .. Za zdaj so se za prireditev prijavili iz tujine razstavljalci iz Italije, Avstrije, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije. Vseh razstavljavcev pa bo okrog 100. Prireditelj je tokrat še posebej poskrbel tudi za razstavljalce. Uspelo jim je namreč popraviti streho na hali A, kjer bo osrednja prireditev, tako da se na razstavljenih izdelkih ne bo delala škoda. Očistili so tudi prek 500 metrov inštalacij za odvod meteornih voda, ki so bile zamašene s sajami. Uredili pa so tudi zunanji odvod meteorne vode in s tem omogočili, da bodo nemoteno potekale tudi novoletne prireditve z dedkom Mrazom. Seveda pa jih pri urejanju hale A tudi v prihodnje čaka še precej dela, saj je bila gradnja le-te precej površna. A. ^ar Največja izguba Jesenice - Ob polletju izkazuje jeseniško gospodarstvo največjo izgubo na Gorenjskem - kar 62 odstotkov in zna^a 229.600 tisoč dinarjev. V temeljnih organizacijah, ki izkazujejo izgubo, je zaposlenih 2.800 delavcev, kar je okoli 23 odstotkov vseh zaposlenih v jeseni&em gospodarstvu. Največ izgube je nastalo v devetih temeljnih organizacijah jeseniške železarne ali kar 87 odstotkov vse izgube. Vzrokov za izgubo je več: maniši prihodek zaradi izvoza, slaba preskrba z repromateriali, neplačani prihodki, neusklajenost cen surovin, repromateriala m končnih izdelkov. D. S. V______' Prav gotovo ni veliko šol, katerih učenci bi ob odhodu spraševali učitelja, če lahko še pndejo naslednji dan v učilnico, čeprav ao sicer v drugi izmeni. Bolj redko sr učencem dogaja, da bi se jim tako mudilo dokončati začeto delo, kot se to dogaja učencem v Letalsko modelarski šoli v Kranju Posebnost te šole, ki ima rfni prostor v kleti osnovne šole Staneta Žagarja, ni le-ta, da ima le enega učitelja, pač pa je verjetno tudi edina šola te vrste v Jugoslaviji. Letos je šola nadvse gkromno proslavila svojih dvajset tet obstoja. V tem času ^ šlo Aozi njeno delavnico in učilnico obenem, kjer je v zraku duh po Modelarstvo — šola ustvarjalnosti lepilu in lesnih opilkih, kakih 800 učencev. Zdaj že prihajajo otroci učencev, ki so pred dvema desetletjema na pobudo Letalske zveze Jugoslavije in Slovenije začeli spoznavati osnove aerodinamike, letalstva ,me teorolo gi je. »Seveda pa ni namen te šole, da bi vzgajala bodoče letalce, pilote in podobno, čeprav je marsikaterega učenca v tak poklic pozneje res tudi usmerila«, pravi Milan Omejc, ki že od vsega začetka uči in navdušuje otroke nekako od tretjega razreda osnovne šole pa tja do gimnazijcev. Ni prostora, da bi v šolo sprejeli kaj več kot 50 učencev, ki v štirih skupinah nekajkrat na teden prebijejo po dve ali tri ure nad načrti, pri rez-barjenju lesa, sestavljanju modelov, skratka pri ustvarjalnem delu. »Prav to pa je tudi osnovni namen obstoja te šole,« pravi Omejc, »čeprav niso redki, ki se kasneje vklučijo še v Aero klub Kranj, navadno pa se jih potem srečuje konec tedna tudi na letališču v Lescah kot jadralce, motorne pilote za športno letenje«. Pri sestavljanju letal od najenostavnejših do zahtevnejših tekmovalnih se otrok uči tehničnega razmišljanja, spoznava tako kovino kot les, uporablja razna orodja od ročnih do strojev, skratka usmerja se v tehnično smer, za katero v našem šolstvu pravimo, daje še vse premalo izrazita.« Sola bo verjetno še ta mesec formalno prenehala obstajati, vendar pa se njena vrata za učence ne bodo zaprla, saj se bo dejavnost prenesla v okvir osnovne šole Stane Žagar, ki je zadnja leta opravljala tudi več ali manj volontersko vse ravnateljske in administrativne posle za Šolo. Še pred leti je Letalsko modelarska šola imela tudi nekaj honorarnih predavateljev, zdaj f>a je vse delo ostalo le na učitelju etalskega modelarstva, ki zaradi dela, ki ga opravlja z veseljem, vztraja kljub prostorski utesnjenosti, finančnim težavam, pomanjkanju materiala in podobnim tegobam. »Sredstva za materialne stroške so tako skopo odmerjena, da kljub varčevanju z materialom krčimo program, odpovedujemo se tekmovanjem. Če smo lahko prejšnja leta sodelovali na modelarskih tekmovanjih s petnajstimi učenci, gresta zdaj lahko le dva, največ trije, čeprav so prav tekmovanja tista priložnost, kjer modelar nabira nove izkušnje.« • Verjetno za učence v tej šoli ni najbolj pomembno, ali naredijo »žabo«, kar je najenostavnejši model letala ali bodo znali sestaviti radijsko vodeni RC, pač pa je po mnenju učitelja Omejca pomembnejše to, da se nauče trdo presedeti pri izdelku ure in ure ter spoznavati, da le z dolgotrajnim delom doseže uspeh. Se posebej ga veseli, če se njegovi modelarji kasneje odločijo za tehnične poklice, nemalo tehnikov in inženirjev se je pred tem trudilo v tej Šoli ter delilo veselje nad uspelimi izdelki. L. M. Druga plat kmetijskih težav Pravice da, obveznosti ne Te dni ko v mesmcah primanjkuje govedine, veliko slišimo o črnem 2* ko u O em da se meso dob. pn kmetih. Celo poluradni podatki govonj: c 1500 letos na črno zaklanih govedi. Polne mesnice imajo tudi zasebni ne sarii Če povprašaš kmete al. koljejo doma in ce bodo tako delali se napre; sarji. ce P^P™ eot0vo Kako ne bi, če pri enem biku »zasluzijo« na:- manj*^000 dinarje\Tveč, kot če bi ga prodali prek zadrug Fnako ie s krompirjem. Iles je letina letos slabsa, vendar tako slas spet ne kot bi sklepali po odkupljenih količinah. Že približno mesec dni go-rpniske zadruge odkupujejo krompir, a so ga dobile v skladisca komaj ck-hrih10 odstotkov^dogovorjenih količin. Kmetje ga imajo v kleteh ali g* orndi o do viši i^cenf neposredno potrošmkom, čeprav imajo z zadrugi skh^n jene ^oopt?racijske pogodbe o dogovorjenih količinah. Podobno 3e * pri nekaterih drugih pridelkih. v Glavni vzrok takšnim pojavom so prav gotovo splosno znana neugcc-na gibanja v kmetijstvu, kot so cenovna neskladja, neenakomerna delita dohodka v reproverigi od pridelovalca koruze prek živinorejca do prehrambene industrije in slaba oskrba s krmili, umetnimi gnojili m zaščitni® sredstvi Toda pogoji gospodarjenja so se v zadnjih letih poslabsah v cetot-nem gospoda^stvu in osebni ter družbeni standard upadata povsod, ne ^ kmečkemu prebivalstvu. Vendar to nikogar ne oprav1Cuje, da bi se lahsc izognil obveznostim, za katere se je odločil popolnoma prostovoljno. Vse socialne ugodnosti, kot sta pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za kmete, so vezane na večje pridelovanje hrane m na tržno proizvod n o Prav tako krediti za stroje, traktorje, obnovo in gradnjo hlevov in* nazadnje tud. obnovo hiš. Trije znani kmetijski zakoni so v osnem izenači delavce in kmete in to ne le v pravicah, temveč tudi v obveznostih. Vse pr* vfce ^amreč^zhaj aj o iz dela. oziroma bi lahko za kmete rekli, da iz tržn* viškov bodo prodal, prek zadruge, v katero so se včlanili. Zato prod* ia tržnih viškov prek zadruge ni dobra volja temveč kmetova dolžnost s katero se ie obvezal že z vstopom v zadrugo in kasneje se z neposredno k-operacijsko pogodbo. Član zadruge namreč lahko postane le kmet ki se* odToSl da bo vse tržne viške prodal prek zadruge m bo z njo delil dofaofct skupne proizvodnje in tudi riziko v zvezi s to proizvodnjo. Če se zaostruje odgovornost v celotnem gospodarstvu jo kaze zaostri tudfvkmetijstvu. Ni sprejemljivo, da celotno zdruzeno delo regresira n* Lnn Lnl in krmil v ta namen bodo delavci na Gorenjskem letos zbrsa okolig50°mi^onov dinarjev, da kmetje te ugodnosti izkoristijo, ko pa je ti. batržneviške prodati prek zadrug, pozabijo na svoje obveznosti. - L. Bogataj m 1» 51 J Jeklarna se mora graditi Vsako odlašanje pri gradnji jeseniške jeklarne je škodljiv« Morali bi jo graditi najkasneje v prvih treh mesecih prihodnje* leta Jesenice - V jeseniški železarni si vztrajno prizadevajo, da bi čimprej začeli graditi novo hladno jeklarno, ki je izrednega grugi del monodramskega večera prispevala Tone,Partljič in igra-Dare Ulaga v delu »Nekoč in Naj opozorimo na dejstvo, Ulaga več kot uspešno mono-o predstavil že dvestopetdeset-in vedno je bilo občinstvo zado-do. Partljičeva monodrama je spoved mehanika, ki si z večerno skuša nadoknaditi pomanjklji- s^ove --. Kulturni koledar RADOVLJICA - V Šivčevi ^ je na ogled razstava izvirnih Jhtftrarij akademskega slikarja Jtflana Bizovičarja. Podalj-je do 17. oktobra. Ogledate $ jo lahko vsak dan od 10. do 12. ^ od 15. do 17. ure. t 0TOCE, KRANJ, LJUBLJANA - Likovno društvo 2*kre ima v gosteh likovnike iz t^agreba, člane Grupe 69. S JVojimi deli se predstavljajo v J^krini tovarni metalnih instrumentov v Qtočah, v razstavišču na Laborah v Kranju in v ^^em centru za elektroop-~?vStegnah v Ljubljani. KJUNJ - V galeriji Prenove hiše je na ogled raz-^a »vizualne poezije« avtoric R»domira Mašiča-Kule z J^ovom »Ego sum ego«. V J^leriji Mestne hiše je na ogled ^odovinska razstava Začetki ^•fniziranega planinstva Gorenjskem. V mali in pristni dvorani Mestne hiše r^ na ogled likovna dela iz zbirk gorenjskega muzeja. V baročni ^avbi v Tavčarjevi 43 je še *dno na ogled razstava ot-^^Jtih avtoportretov, delo učen-^v osnovne šole Simona Jenka J Kranja Razstave so tako kot zbirke Gorenjskega mu-odprte vsak dan od 10. do m od 17. do 19. ure, ob ^botah in nedeljah od 10. do 12. ponedeljkih so zaprte, v ŠKOFJA LOKA - V galeriji ^ loflcem gradu prireja postaja grelce reševalne službe v po-^etitev 75-1 et niče razstavo o in razvoju G RS. Odprta je ; istem gasu kot stalne zbirke ^škega muzeja. UUBLJANA - V klubu ^turnih in znanstvenih delav-« s samostojno razstavo v*jnih slik predstavlja slikarka ^irna Pavlovec iz Škofje V,ke. k TRŽIČ - Drevi ob. 18. uri v^io v paviljonu NOB odprli rutavo perorisb Vena Do-k^c«, ki zaokorožajo ciklus iz Strasti in odpuščanja. Odtava bo odprta do konca vsak dan, razen po-rjddjka med 16. in 18. uro. otvoritev razstave bo pospremil ^Vtor z recitalom svojih pesmi JJ>remlj avi kitare. v ZIRI _ Drevi ob 18. uri bodo i galeriji muzeja v stari žirovski odprli razstavo del žirov-likovnikov, ki so jo ^svetili 10. kongresu sloven-1 ijih sindikatov. Predstavila se | ?V deset žirovskih likovnikov. w*-voritev bo dopolnil kulturni oHjred, v katerem bo zapel pevski zbor podjetij Zin k/, mladinska instrumentalna V^cija DPD Svoboda, ki ju K^di Franci More. Razstavo si lahko ogledali fe 9., 10, ter JS >n 17. oktobra, dopoldne od \ ar- do 12. ure in popoldne od 15. V>HUre. J ^_ . ——————— vo kvalifikacijo za delo. Ob znani Partljičevi humornosti, ki je tokrat podkrepljena z rahlim sentimentom, je Ulaga lahko pokazal vse svoje velike interpretacijske sposobnosti. Prešernovo gledališče bo za abonmajsko občinstvo (nekaj vstopnic je tudi v prosti prodaji) obe monodrami ponavljalo do 14. oktobra, razen nedelje. Ob odločitvi Prešernovega gledališča za uprizoritev obeh mono-dram moramo nujno zapisati, da izhaja iz lanskoletnega uspešnega monodramskega nastopa Željka Vuk-mirice ter pred leti nastopajočega igralca Branka Miklavca (Verigar), ki sta nenehno privabljala občinstvo. Ne smemo tudi prezreti izjemno plodnega desetletja slovenskih monodram, ki se zrcalijo v vsakoletnem srečanju slovenskih igralcev monodrame v Domžalah. Pretekli teden je Prešernovo gledališče zaključilo vpis abonmaja predstav za odrasle, ki se vpisujejo posamično in prek sindikalnih organizacij delovnih kolektivov. Sedeži kranjske gledališke dvorane so šli letos še bolje v prodajo, tako da bi se moralo gledališče še letos nujno odločiti, da odpre nov abonma. Na žalost ga zaradi pomanjkanja denarja ter igralskih terminov (vse predstave in vaje so v večernem času) ni moglo odpreti. Dejstvo, ki izkazuje živ interes za kranjsko gledališče, istočasno pa seveda ni v skladu z geslom »kulturo delavcu«. Te dni vpisujejo abonmaja za srednje, osnovne šole in vrtce, že zdaj pa je razveseljiva novica, da se je kolektiv kranjske Iskre ob vpisu abonmaja za odrasle odloČil tudi za vpis lutkovnega abonmaja. Prvič se je dogodilo, da tovarniški delavci vpisujejo celoten amonmajski ciklus, tudi za najmlajše. Iskrine poteze ne bi smeli v prihodnje spregledati v drugih delovnih sredinah. Prešernovo gledališče je že septembra ponovilo nekaj predstav, ki jih publika pozna iz preteklih sezon. Lutkarji so uspešno nastopili v Cankarjevem domu in v Domu španskih borcev v Ljubljani, obnovljena je bila predstava »Sen kresne noči«. Dare Ulaga je predstavil monodramo, izven Kranja, lani največkrat igrana lutkovna predstava pa je razveseljevala škofjelpške otroke. Pisano torej že pred odprtjem sezone. M. L. Jugoslavija z devetimi filmi V sredo ob 19. uri se bo v kinu Center začel deveti mednarodni festival športnih in turističnih filmov — V šestdnevnem tekmovalnem programu sodeluje osemnajst držav s skupaj 57 filmi — Jugoslavija se je uvrstila z devetimi — Številne obrobne prireditve Kranj — V sredo, 13. oktobra, se bo v Kranju začel deveti mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Filmski spored, ki ga je izbrala posebna žirija na osnovi blizu sto prijavljenih filmov iz petindvajsetih držav, vsebuje 57 filmov s turistično iziroma športno tematiko. Prihajajo iz osemnajstih držav. Slovesna otvoritev festivala bo v sredo ob 19- uri v kinV Center. 2e prvi večer bodo gledalci lahko videli pet filmov iz tekmovalnega programa najprej domačega Trikrat naši, nazadnje pa še ameriškega celovečernega Ognjena kočija, ki prav na kranjskem festivalu doživlja slovesno premiero. Jugoslavija sodeluje v tekmovalnem programu z devetimi filmi; že omenjenim Trikrat naši, Zagreb, Postojnska jama, Dobrodošli v Sarajevu, Zmaga, Bops, Banjski kočijaž, Budnica ter Veteran, ki govori o kolesarskem reprezentantu Dragu Frelihu. Tekmovalni program se bo v naslednjih dneh, do 18. oktobra, ko bo festival sklenjen, odvijal v Centru ob 16. in 20. uri. Vsakič bo na sporedu po več filmov, nekaj športnih in nekaj turističnih. Ob robu tekmovalnega dela devetega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov pa organizatorji pripravljajo tudi več drugih pomembnih prireditev. Tako bo Že prvi dan, v sredo, seja slovenske sekcije turističnih novinar- Bela lisa zapolnjena jev. V četrtek se bodo sestali turistični propagandisti in člani izvršnega odbora mednarodne konference kratkega filma, za nameček pa bodo zvečer v avli skupščine občine Kranj odprli še razstavo turističnega plakata ter podelili nagrade najboljšim. Izredno zanimiv dan se obeta tudi v petek, 15. oktobra. Organizacijski komite zimske olimpiade Sarajevo 84 sklicuje tiskovno konferenco, popoldne pa se bo sestal še izvršni odbor CIDALCA. Zadnji dan festivala, v ponedeljek, 18. oktobra, se bodo sešli TV uredniki filmskega programa. Zaključna slovesnost s podelitvijo festivalskih nagrad pa bo ob 21.30, ko se bo odvrtel zadnji film iz tekmovalnega programa. H. Jelovčan Šinkovec razstavlja v Sarajevu Tržič - Mladi tržiški fotograf Božidar Šinkovec, ki trenutno služi vojaški rok, tudi v tem obdobju ne miruje. V domu JLA v Sarajevu je od 5. oktobra naprej na ogled razstava njegovih fotografij Kvadrat kot izziv, s katero se je predstavil že v paviljonu NOB v Tržiču in v galeriji Alpetour v Ljubljani. V Krizah je po dveh desetletjih mrtvila spet zaživelo kulturno društvo — Povezuje dekliški pevski zbor Mladika, recitatorje, igralce in glasbenike, glede na delovno vnemo pa bo najbrž že kmalu bogatejše še za kakšno sekcijo Križe — Približno dve desetletji nazaj je v Križah vladalo še dokaj živahno kulturno življenje. Društvo, ki je povezovalo krajane na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, se je lahko pohvalilo — takrat najbrž eno redkih v tržiŠkih krajevnih skupnostih — tudi z lastno dvorano. ... Predvsem menjava genercij oziroma preskromno zaledje mladih, ki bi bili pripravljeni delati tudi na zahtevnem organizacijskem področju, je prineslo popolno mrtvilo. Vzporedno je začela propadati še dvorana, za katere drago vzdrževanje in obnovo ni bilo denarja. Kulturnika bela lisa, ki se je širila tudi v naselja okrog Križ, je bila že dolgo trn v peti občinski zvezi kulturnih organizacij, ki pa dela društva seveda ni mogla na silo spodbuditi. Možnost za ponovno oživitev se je pokazala nekako pred dvema letoma, ko so se v Križah začele pojavljati neorganizirane in neregistrirane skupine. Te so želele na pevskem, glasbenem in igralskem področju zadovoljiti svoje kulturne potrebe in potrebe krajanov, ki razen osnovne šole Kokrškega odreda, ki se uspešno vključujejo v vse krajevne prireditve,- dotlej niso imeli ničesar domačega. Kulturno društvo Križe je zaživelo junijal letos. Povezuje dekliški pevski zbor Mladika, ki ga vodi Marjeta Bohinc in je v zadnjem obdobju na različnih prireditvah v občini požel vrsto pohval, glasbenike, recitatorje in igralce. Ti načrtujejo za novo leto, podobno kot že lani, igrico za najmlajše. Zasedba društva se bo sčasoma prav gotovo še razširila, saj je v Križah in okolici zaledje osnovnošolcev, ki bi radi delali na različnih kulturnih področjih, dovolj bogato. Čeprav društvo nima več lastne dvorane — v obdobju mrtvila se je spremenila v skladišče kmetijske zadruge, vprašanja obnove pa krajani sami po vsej verjetnosti ne bodo uspeli rešiti — prostorskih težav še ne pozna. Za vaje so dovolj primerni prostori v osnovni šoli in prostori krajevne skupnosti. Tudi nekaj denarja za delo je društvo že dobilo od občinske zveze kulturnih organizacij. Glede na številne nastope kriških kulturnikov je sistem točkovanja doslej zanje ugoden. H. Jelovčan Strasti in odpuščanja Ob Dolenčevem ciklu iz mape Strasti in odpuščanja, ki obsega 23 perorisb ter njihove transformacije v olja, je nesporno dejstvo, da gre za izredno zapleteno in globoko razmišljajočo osebnost, ki se v raznolikih medijih besede, glasbe in risbe odziva na porajajoča se vprašanja našega bivanja. Veno Dolenc nas preseneča s skoraj nasilno govorico, ki pred nas postavlja razbirek simbolov, fantazmagorijo spopada posameznika z obdajajočo družbo. Problema se loteva z resnicoljubnim razgaljanjem kadavra preživele egoistične lastniške družbe, tiste, v imenu katere si je človeštvo »usvojilo« pojme in realitete, ki se razpenjajo med ljubeznijo in sovraštvom, vključujoč pri tem vse nianse od nasilja, vojne, strasti do odpuščanja. Svoja razmerja do njih postavlja slikar pred nas v pestri ikonografsko zanimivi pripovedi simbolov, razloženih v skrajno premišljeni in dodelani kompoziciji prostora. Ta je pri njem sežet v govorici minimalnih pomagal — gotsko okno, obok, šahovnica, matissovsko skopi zariši interiera. Spet drugje prostora ni oziroma je preprosto vse, kar je belina podlage. V to belino je risalo včrtalo skostenele človeške figure groteskno zdaljšanih udov s kobiljčjimi, ribjimi, ptičjimi, gazeljimi in konjskimi glavami. Vedno sta dva — On in Ona, ki se nagibata drug k drugemu ob kriku in ščebetu obdajajočih in vanju bolščečih ptic roparic. Vsesavata si duši v imenu neke ljubezni, strasti, v imenu nečesa, kar ju sili biti skupaj, a hkrati in tudi nezadržno razdvaja. Molčeče pretakanje živalske sle med obema protagonistoma je še grozljivejše spričo rafiniranega šepeta obdajajočih ju simbolov. Napetosti, ki jo v nas spočenjajo Dolenčevi prebliski beline in črtovja, napetosti, ki je med molkom in govorico, med čistostjo želje in umaza-nostjo resnice, se ni moč ogniti. A zakaj naj bi se je ogibali? V hoji med grozo srednjeveškega Boscha in fantazmagorijo supermpdernista Jakija je pripoved Vena Dolenca o nečloveškem boju za najglobljo resnico — sožitjem duha ina telesa. Janez Šter POJOČI GOSTJE IZ VARAŽDINA - V soboto zvečer ob 19. uri bo v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici koncert mešanega pevskega zbora RKUD Sloboda Vis iz Varaždina, ki ga z radovljiško Zvezo kulturnih organizacij vežejo dolgoletni prijateljski stiki. Zbor, v katerem poje 38 pevk in 28 pevcev, je star že častitljivih 77 let, poje pa z zagnanim mladostnim elanom, saj ob menjavah generacij mesta v njem ne ostajajo nezapolnjena. Ob 60-letnem jubileju je zbor za svoje delovanje prejel red zaslug :a narod z zlato zvezdo, kar je le še vzpodbudilo njegova umetniška stremlje-nja.V zadnjih desetih letih je imel zbor 200 javnih nastopov, pevci pa so zato žrtvovali 15000 ur prostega časa. V pisani paleti svojega repertoarja ima zbor narodne in revolucionarne pesmi, med umetnimi pa najdemo najboljše stvaritve jugoslovanske zborovske glasbe. Večer s pesniki in pisatelji začetniki Radovljica — Zvezi kulturnih organizacij Radovljica in Gorenjske bosta s sodelovanjem alpske modne industrije Almira iz Radovljice pripravili v petek, 15. oktobra, v .gradu Grimšče srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske. Udeleženci srečanj se bodo ob 9.30 zbrali v prostorih Zveze kulturnih organizacij Radovljica, nakar bodo ob 10.30 odšli na ogled proizvodnje v tovarni Almira, ki je pokrovitelj letošnjega srečanja. Ob 17. uri se bodo zbrali v gradu Grimšče, kjer bodo pripravili prijateljski pogovor, ob 19. uri pa se bo začel literarni večer. Tekste bodo recitirali člani Prešernovega gledališča iz Kranja, Loškega odra iz Škofje Loke in Linhartovega odra iz Radovljice ob glasbeni spremljavi flavt, kitare in violine. Vsakega avtorja bodo občinstvu tudi predstavili. Letošnje gorenjsko področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov bo še krepkeje zastopano kot minula, kar je brez dvoma odsev zavzetega dela radovljiške zveze kul- Srečanje književnih prevajalcev Kranjska gora - V petek, 8. oktobra, bo v hotelu Kompas v Kranjski gori srečanje slovenskih književnih prevajalcev z osnovno temo o vlogi prevodne literature v razvoju nacionalne kulture. Referenti bodo imeli možnost, da razpravljajo tudi o drugih temah in o prevodih Prešernove poezije v tuje jezike. turnih organizacij, ki je ned drugim vabila za sodelovanje razprodala že spomladi vsem delovnim kolektivom. Tematsko bo srečanje kaj pisano, saj so avtorji prispevali najrazličnejše tekste od aforizmov in lirične poezije do humorističnih sestavkov. Na letošnjem srečanju sodeluje sedemnajst avtorjev: Simona. Anderlič z blejske Dobrave, Januška Beravs iz Ribnega pri Bledu, Mateja Crv z Jesenic, Mojca Gantar iz Kranja, Marta Globočnik iz Šenčurja, Marjeta Gorjanc iz Šenčurja, Andreja Krivec iz Domžal. Milena Miklavčič iz Zirov, Dušan Mulej iz Begunj, Stane Pečar iz Škofje loke, Janez Ramovš iz Gorenje vasi, Mira Remic iz Cerkelj, Elizabeta Ste-fancioza z Jesenic, Edi Stres z Bleda, Andreja Svoljšak iz Škofje Loke, Francka Ronkar iz Kranja in Jože Volaričiz Kranja. ( Več izposojenih knjig Jesenice — V okviru knjižničarske dejavnosti si na Jesenicah prizadevajo, da bi dosegli normativ, da bi prišla ena izposojena knjiga na deset prebivalcev. Vendar pa že zdaj ugotavljajo, da tega normativa ne bodo mogli doseči zaradi materialnih in prostorskih težav. Ugotavljajo, da bodo dosegli le eno knjigo na dvajset prebivalcev, če se bo število izposojenih knjig počasi povečevalo. Želijo si, da bi dosegli leta 1985 2,1 knjigo na prebivalca, ob tem pa niso pomembne le mestna in vaške knjižnice, temveč tudi šolske. Založniška dejavnost v občini poteka prek Listov kot literarne priloge Zelezarja, saj izhajajo štirikrat letno v nakladi 11.000 izvodov. Izdelali bodo tudi peto knjigo Jeklo in ljudje v 3.500 izvodih. D. S. GLAS 6. STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 8. 01 Dvojni znoj organiziranih graditeljev Prva organizirana stanovanjska gradnja v tržiški občini je doživela v treh letih vrsto slabih izkušenj — Graditelji so nezadovoljni predvsem zaradi počasnega reševanja komunalnih problemov, kot so cesta, kanalizacija in vodovod Tržič - Gradnja zasebnih stanovanjskih hiš na nekdanji Pavlinovi jasi v Bistrici je prva organizirana gradnji v trži&i občini. Enaintrideset občanov, ki so se povezali v stanovanjski zadrugi Černetov vrt, je dobilo gradbena dovoljenja že 1979. leta. Takrat so se tudi začele njihove težave. Zaradi neurejene ceste in lesa, ki ga je bilo prej treba spraviti v kraj, so prve lopate zasadili šele julija in avgusta pred dvema letoma. Znoj, ki je zaradi delovne vneme kapljal z njihovih obrazov, pa se je še naprej mešal z znojem zaradi vseh vrst organizacijskih zapletov. Ne le, da je težko privarčevani denar v letu dni, kolikor se je zavlekel začetek gradnje s skokovito podražitvijo materiala, izgubil velik del vrednosti; tudi z bivšo lastnico zemlje graditelji nikakor niso prišli skupaj. Čeprav so, kot je zatrdil predsednik gradbenega odbora Danilo Roblek, do nje izpolni!' /se obveznosti. Se več r \ glavic pa jim je prinašala in jim še prinaša komunalna uredi ev. Obračali so se na različne n«. slove, da bi prišli do ceste. Bivša h tnica in stanovanjska zadruga sta si bili zaradi ceste dolgo v lasen. Potei i so izvršni svet skupščine občine r Vžič prosili za prestavitev trase. Dejali so, da bi odstopili del svoje zemlje, samo da bi bila cesta čimprej speljana. Soglasje so končno dobili in spomladi bo cesta, ki ne bo ovirala nikogar od starejših sosedov, nared. Drug problem, s katerim se spopadajo graditelji, je kanalzacija. Po strokovnih napotkih so jo gradili sami in jo tako najmanj za trikrat pocenili. A so spet naleteli na oviro. Eden od njihovih sosedov' se je pritožil pri inšpektorju, češ da bi greznice ogrozile njegovo lastnino. Inšpektor je ugotovil, da jama, ki jo je skopal eden od graditeljev, sploh ni namenjena za greznico, da pa bo potrebno čimprej najti pametno rešitev za kanalizacijo. Izvršni svet je nalogo poveril komunalni skupnosti, kjer vidijo dve poti: ali gradnja nekoliko cenejše začasne kontejnerske čistilne naprave ali gradnja kanalizacije do konca Loke s priključitvijo na glavni krak. Cez zimo bodo izdelani projekti, vzporedno pa bo treba najti tudi vire financiranja. Sama komunalna skupnost bo h gradnji najbrž lahko primaknila le del vsote. Zadnji problem organiziranih graditeljev pa je voda. Stanovanjska zadruga je s Komunalnim podjetjem Tržič podpisala pogodbo, po kateri se mora lotiti gradnje vodovoda, brž ko graditelji pripravijo vse potrebno. Izkopi že najmanj tri tedne čakajo, »vodovodarjev« pa od nikoder. Pov- ■Hl o »plača« dobi peruti Kaj pravijo v Tehničnem biroju na Jesenicah, kjer so izplačevali previsoke osebne dohodke — Zdaj dosledneje po načelu delitve po delu Jesenice — Slaba novica ima peri-ti kot ptica, pravi slovenski pregovor. In novica o domnevnih nepravilnostih v Tehničnem biroju na Jesenicah je poletela na vse strani, dodobra popoprana z vsem tistim, kar si ljudje na cesti mimogrede še sami izmislijo. In malo je stvari na svetu, ki ne bi tako navdihovale fcuino domišljijo kot to, da so nekje izplačevali nenormalno visoke osebna dohodke, se vozjakali po izletih r uživali v svojih imenitnih poči^r. >kih domovih. Ne, nisem honorarni sodelavec Tehničnega bi »ia Jesenice, ki mu grozi ukrep družbenega varstva. Le zanimivo je bilo slišati njihovo kršiteljsko plat - poleg cestnih namigovanj, posmehovanj m tudi resnih obravnav. Tehnični biro Jesenice z okoli 5U zaposlenimi petnajst let sodeluje s Številnimi domačimi in mozeinskimi podjetji, še posebej s firmo SKb I iz DDR V zadnjem času dosegajo okoli 70 odstotkov realizacije v tujini kjer obenem dosežejo tudi do 5U odstotkov večjo ceno kot doma. Izvažajo sami, saj so registrirani za zunanjetrgovinsko menjavo. V prvem polletju so se pojavih med kršitelji dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, saj so izplačali za 52 odstotkov več sredstev za dohodke kot lani - lahko pa bi jih le 11 odstotkov več. Povprečni osebni dohodek je znašal 31.800 dinarjev, kar pomeni, da so izplačali ^a osebne dohodke posamezno tudi 60.000 dinar i^v in več Vsota osebnega do hodka bi dosegla tudi 210.000 dinarjev, a je ostal le obračunan Delavci sam. so se odločili, da opravijo v kratkem času za 1,8 milijarde starih dinarjev posla. kar je tretjina vse realizacije. Od tega prašali smo v Komunalno podjetje, od kod zamuda. Razložili so, da jim šele pred dnevi uspelo dobiti prave cevi in da bo delo zdaj neovirano steklo. Graditelji se upravičeno sprašujejo, kaj vse jih bo še hudega doletelo, preden se bodo vselili v svoje hiše. Ne pričakujejo, da bi jim kdorkoli napravil karkoli zastonj; od družbe pričakujejo le spodbudo, čim hitrejše reševanje njihovih težav. H. Jelovčan L Na sredini seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora Skupine občine Jeaenice so sprejeli ukrep družbenega varstva za Tehnični biro Jesenice. Na nekdanji Pavlinovi jasi v Bistrici raste 31 stanovanjskih hiš. povzroča največ preglavic komunalna oprema. - Foto: t. Ferdan posla so delili 25 odstotkov za osebne dohodke, ostalo na sklade in za družbene dajatve. Tako so opravili za 25 odstotkov več dela kot v enakem lanskem obdobju, ob 15-odstotnem znižanju režije. Nato so ugotovili, kot pravijo, da so osebni dohodki nekaterih nad vsemi družbeno sprejemljivimi normami. Nujno so zato pregledali pravilnik o nagrajevanju, ki sloni na zasebni normi. Ta sicer ni najboljši, bil pa je družbeno potrjen. Vsak delavec dobi dohodek od opravljenega dela minulega meseca, ne glede na delovni Čas. Plačujejo delo. Ko pa je v praksi prišlo do nekaterih nepravilnosti, so se takoj začeli pogovarjati o spornih Členih pravilnika. V Tehničnem biroju priznavajo, da so ravnali napak in so zato sprejeli nujne ustrezne ukrepe. V devetmesečnem obdobju so že uskladili flfcebne dohodke z družbenim dogovorom in niso več kršitelji. Akontacijo osebnih dohodkov so zamrznili na ravni 50-odstotne izplačane mase za lansko leto vse dotlej, dokler ne bodo sprejeli novega pravilnika o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in skupne porabe. 70 odstotkov realizacije, ki jo zdaj izvažajo na klirinško področje, bodo delno poskušali usmeriti na konvertibilno področje. Z vsemi temi ukrepi delavskega sveta želijo po samoupravni poti sami popraviti vse tiste nepravilnosti, ki so jih storili, in preprečiti začasni ukrep družbenega varstva. Nikakor se ne izmikajo, priznavajo napake, pripravljeni so jih odpraviti, predvsem pa dosledno uveljaviti načelo delitve po delu. Ni dvoma, da so v Tehničnem biroju šli predaleč. A čeprav so vredni vse upravičene družbene obsodbe s — res je več kot pretirano, da bi projektant »pokasiral« kar 21 starih milijonov — jim je treba priznati, da kot majhen kolektiv ustvarjajo zavidanja vreden izvozen rezultat, ki bi bil v čast veliko številnejši delovni organizaciji. In obenem je treba priznati, da ta uspeh ni in ne more biti le uspeh zaradi posebnega značaja njihove dejavnosti na tržišču, temveč kar v precejšnji meri sad strokovnosti, kvalitete in tudi pridnosti delavcev samih... t . Darinka Sedej Inovator in njegovi problemi »Kaj k Žanu, gremo raje v Ameriko« Jeseniški inovator Viktor Žan že nekaj let hodi na sodišče združenega dela v Kranj, da bi dokazal, da ima prav — Milijonski prihranki zaradi njegovega izuma — Želi si strokovnjakov, ki bi ocenili njegove izdelke, bi ocenili in mu priznali prihranek Vsi sodelavci ga hvalijo in mu priznavajo visoko strokovnost in delovno usposobljenost. Viktorja Žana, enega izmed najboljših inovatorjev jeseniške železarne, strugarja — specialista, zaposlenega v oddelku za hidravliko in pnevmatiko temeljne organizacije remontne delavnice jeseniške železarne. Hvalijo ga številne razstave: mednarodna razstava v Beogradu, Zagrebu, Celju, Sisku, Kranju, Lescah, Jesenicah, dvakrat v Ljubljani ter trikrat na Reki. Skupaj z magistrom Brudarjem iz železarne je prejel zlato značko za inovatorski prispevek v delovnem kolektivu, skratka, pri Viktorju Žanu niso skoparili z moralnimi pri-, znanji, ko je prijavil za patent strugarski nož za izdelovanje tesnil iz umetnih mas. Viktor Žan je sposoben izdelati vse vrste tesnil in prav s tega področja ima 45 inovacijskih predlogov. S tem je jeseniški Železarni ogromno prihranil, prihranki, če bi bili pravilno izračunani, bi .šli v milijarde. S svojim delom in stalno pripravljenostjo, da prepreči številne zastoje v kar najkrajšem času, bi moral biti Železarni izredno dragocen. Bili bi krivični, ko bi dejali, da delovnemu kolektivu, številnim sodelavcem, ki ga poznajo, ni dragocen. Znajo ga ceniti, upošteva ga oddelek za zaščito industrijske lastnine, strokovnjaki, vodstvo jeseniške Železarne — pa vendar Žan noče izdelati nobene tesnilke več, kajti že nekaj let hodi na sodi- šče združenega dela v Kranju, ker ga bolijo in mu ne dajo spati številne napake, problemi, nepravilnosti in težave, ki jih je v zadnjem času doživljal. Pravi, da je postal že »pravnik z napako«. da mu je po tolikem časa zdaj resnično vsega zadosti in da si je vzel odvetnika — kajti na sodišče ne gre in noče več. Izgubil je zaupanje v pravilriost izračunov, izgubil je zaupanje v postopke nekaterih soljudi, postal je vsega na veličan in sit. »Ko ne bi bilo kranjskega sodnika Prezlja, v katerega imam upravičeno vse dolžno spoštovanje, bi že zdavnaj odnehal,« pravi zagrenjeno Pa bo najprej in predvsem jasno: Žan se sploh noče pogovarjati o tem, da bi mu morali izplačati veliko večjo odškodnino, ki bi jo po vseh teh sporih itak namenil bodisi smučarski organizaciji bodisi v druge dobrodelne namene. Po vsem tem, pravi, tega denarja sploh noče obdržati. Zeli le, da se strokovno ugotovi njegov pošteni delovni prispevek, da se resnično ugotovijo in priznajo vse nepravilnosti, ki so se dogajale. Viktor Žan je prepričan, da se je vse skupaj začelo pred dvanajstimi leti, ko je nekdo prepričal sodelavce, da je njegov izum malenkost, da njegova tesnila niso toli ko vredna. Pri tem gre za izdelavo distančnih obročkov za SISL in CTL liniji, kajti na teh linijah je prišlo do zastoja zaradi obrabe distančnih obročkov. In ker niso imeli rezervnih, so nabavili velike količino vulkalana različnih trdot in obročke je izdelal Žan. V nekaj dneh je preprečil nadaljnje zastoje. vložil inovacijski predlog, vendar pa pri izračunih prihranka niso upoštevali dejanskih prihrankov po sporazumu. ki ga imajo v okviru slovenskih železarn. Zdaj pa se začenjajo resne in dokumentirane obtožbe, ki jih navaja Žan, prepričan, da ima povsem prav. Žanove distančnike so izločali in jih nadomeščali z angleškimi, češ, da so njegovi nekvalitetni, čeprav so sodelavci trdili, da se za devize uvoženi raztegnejo tudi do 3 milimetre. Žan uporablja material iz Save Kranj, za katerega trdi, da je daleč najboljši prav zaradi silnic, ki jih vsebuje in mu je prav žal, da ne naročajo prav v kranjski Savi več tega materiala. »Moja sreča,« pravi Žan, »da so bili uvoženi iz Anglije zares zanič, sam za svoje vsaj do zdaj nisem bil deležen nobene reklamacije.« V dninskih poročilih so vpisani podatki o zastojih, na osnovi katerih se da izračunati inovacijski prihranek. Ta bi bil nedvomno precejšen — okoli 2 stari milijardi dinarjev - a njegovi obronki so bili zaklenjeni v omari, kar sta že pred nekaj leti odkrila dva novinarja Delavske enotnosti, ki se nista mogla dovolj načuditi, kako to, da so obročke zaklepali v omaro. Nastajala je škoda zaradi zastojev, kolikšna, pa je odkril sam Viktor Žan tako, da si je fotokopiral poročilne dninske liste in fotokopije.shranil, ne du bi komu črhnil besedico. In ko jih je zdaj na veliko presenečenje pokazal in ko jih premerjas s tistimi, ki so jih dali v valjanu na Beli, prihaja do velikih razlik. Zastojev naj bi bilo. denimo, 21 julija leta 1976 eno uro, sodni izvedenec je ugotovil, da jih je bilo 18 ur; 25. maja naj bi jih bilo sedem, po drugih podatkih pa 14 in tako dalje in tako dalje. »Obtožbe, da poročilnih li: stov nisem vrnil,« pravi Žan, »so smešne.« Ker sem jih domala nevidno zaznamoval, lahko tudi dokažem, da so jih poskušali ponarejati.« In to še sploh m > ker Zan ne izdeluje tesnil, so imeli zastoja pred nek« seci na stroju za žlindre za okoli lk-. rih milijonov škode Vse to so izredne de obtožbe, ki jih morali obravnavat rešiti, strokovnjaki --vtralne komisije, ki s Žan izredno želi. Žel:: to, ker je vložil veliko dela in s\m prostega časa, da je' magal tedaj, ko se prosili. Zdaj že z utrujen od sporov, puliranja, mešet o tem, ali mu pet, osem ali stotkov — »če rruT tri odstotke, nam b ral sam še nekaj ds in podobnih neun izjav, navrženih , Stankih, verjame, v kršili VI. odstavek razuma o inovacijah: venskih železarn ~ Vsi tisti, ki mu vi ga dela nikakor znavajo, vsi tisti, lahko bolje sodelavk oddelkom za železarne, se no pošteno po^_____ se končno vendarie ločili, da je najbrž1 bolje za kolektiv, mači. delavec na pomoč, pi spodarsko škodo, da ob ustreznem m alnem in moralnem Pr znanju. Najbrž bo _,__ treba prekiniti s prti*-češ, »kaj k Žanu. """* mo raje v Amt Anglijo,« se domače moči in nosti in jih niko nikoli ne Prav jeseniška na, ki se upravičeno! k" pohvali s inovatorji in kc inovacijskih pi pa ne bi smela da nekateri pos ki — iz kaj veš alt p di prav dobro veš snih razlogov — za jo delo posameznika ~ lo. ki je bilo že ustre družbeno vrednotene moralno priznane Žan se seveda nsk;^' in ničesar ne boji. " izkazuje z dokurm*-In ničesar se mu tutf * treba bati, kajti potrt«* in izkazuje ga nje^ delo in njegov prispe k uspešni rasti kv?W-va, ki mu pripada inj katerem dela ie dvajseto leto ... Darinka Sede' Ml PA NISMO SE UKLONILI Lipova deščica za okras Pridna oskrbnika pri Valvasorjevem domu— Valvasorjev dom pod Stolom je dobro obiskan, saj je veliko planincev od blizu in daleč, ki radi obiskujejo Prešernovo kočo na Stolu in se mimogrede ustavljajo tudi pri Valvasorjevem domu. Že deveto leto pa vzorno skrbita za Valvasorjev dom pod Stolom Marija in Miha Markun s Koroške Bele. Marija zna pripraviti ob sleherni uri dneva ali noči okusne domače žgance, enolončnice in vse drugo, kar si planinci želijo. Žal pa, kot ugotavlja Marija, opažata, daje vsako leto nekoliko manj planincev, ki bi se ustavljali v domu, saj tudi že planinstvo postaja dokaj drago. Valvasorjev dom je odprt od 24. aprila do 11. oktobra. — Foto: D. Sedej Tudi to se dogaja Ponoreli avtobus Avtobus je s petminutno zamudo pripeljal na postajo. Šofer je odprl vrata in hitel razlagati: »Veste, mudi k mi, pohitite! Kdor ima karto, naj rttopi pri zadnjih ali srednjih vratih, ostali spredaj!« Razumeli smo šoferjevo zakasnitev in po njegovih ^vodilih poskakali v avtobus. Nihče ni zlorabil njegovega zaupanja; trfor ni imel mesečne vozovnice, se M zrinil skozi sprednja vrata mimo tmnika inkasanta. Tudi nam potnikom seje namreč mudilo. Želeli smo čimprej priti domov, v službo, šolo, na zmenek... Šofer je pritisnil na film in začela se je divja vožnja po *>vinkasti in dotrajani cesti. »Tale šofer bi lahko pri KŽK vozil krompir ali na klavnico mlade bik-je po desetih minutah vožnje izdihnil fant devetnajstih let, ko se z zadnjimi močmi še ujel za enega Vemecf oprijemalnih kolov v zadku autobusa. Pankovsko oblečenemu 7»baiinu je \jiia drzna vožnja celo nti Kako mu ne bi bila, ko mu je nhjkrat naravnost v naročje prile-lično »obdelana« najstnica, se dobrohotno nasmehnila, popravila toeinsepo trenutku nenadejanega zblizanja zopet potegnila na mesto pri oknu. »Oh, že spet ovinek,« je ob takemu trku zadovoljno jevsknil +nladenič. Njima je način vožnje fcnjaZ, bolj se je avtobus premetaval, Večkrat sta zadela skupaj. Vsem pa ^ndarle ni godilo. Pri srednjih vratih je mladi moz o slabosti, o razburjenem želodov. Diagnoza njegovih sotrpinov: 'Gorska bolezen. Povračal pa le ni, sicer bi se zahotelo še komu. Na drugem sedežu je z dvema torbama in tremi irrečami sedela ženska zrelih let. Težko je v vožnji »na loterijo« krotila svoje številne »štikle«. Zdaj je po avtobusu zletela torbica in komaj jo je pobral vljudni potnik, že se je na tleh znašla vrečka. Zopet se je našel dobrotnik. Sreča za vse nas, da v vreči niso bila jajca (sicer bi imeli »šmom« v avtobusu) ali drugo drobljivo blago. Toda v vrečki je bil le vsak dan potreben — zavisi od navade — toaletni papir v zvitkih. Na ostrem ovinku nam je pripeljal nasproti tovornjak. Preozko za nemoteno srečanje. Šoferja pohodita zavorni stopalki. Potniki v avtobusu se kot na drsalni reviji zapelje nekaj metrov po sredini. Nekdo mladopo-ročeni mamici skoči na nogo, po alasu sodeč s svojimi špičaki pristane prav na kurjem očesu. Skoraj bi dobil zaušnico, če je šarmantni sosed ne bi pravočasno potolažil v izbranem besednjaku. Vsakič, ko smo se ustavili na avtobusni postaji, smo se pošteno oddahnili. Takrat si imel celo toliko časa, da si obrisal potno čelo si popravil srajco, ki je med vožnjo zlezla iz hlač, preprijel prtlja-qo in podobno. Ko so potniki izstopili, smo drveli naprej, novim dogodivščinam nasproti. »Oh, da smo le srečno prispeli,« mi je po končani vožnji tožila priletna ženica, očitno ustrahovana od nenavadnega popotovanja. Da, tokrat se je res vse srečno izteklo in tudi pet minut smo nadoknadili. C. Zaplotnik Večkrat sva se srečala, vendar nikdar ni zbujal pozornosti. Sklepal sem le, da je zaposlen v Savi v Kranju in da je tudi lovec. Včasih si namreč nadene lovsko obleko. Rad je tudi v prijetni družbi in ob takšni priliki sem zvedel, da se ukvarja z rezbarjenjem — dokaj redkim in nenavadnim konjičkom. 29- letni Milan Hribar je doma v Tenetišah. Že tri leta je zaposlen v Sava Commerce kot vratar. »Rad sem v naravi in med ljudmi. Tako sem pred desetimi leti postal član lovske družine Storžič. In kot vsak lovec sem si tudi jaz po sprejemu v družino želel trofejni uplen. Sprehodi po gozdu, pohodi, takšne in drugačne zgode so navrgli kar nekaj lepih trofej: trije divji prašiči, med katerimi sta enemu manjkali samo dve točki do bronaste medalje; pa dva gamsa, trije srnjaki...« Kaj te je spodbudilo k rezbarjenju? »Za lovske trofeje sem potreboval podstavke. Lepo oblikovane, iz lipovih deščic je delal znanec Štr-benc. Večkrat sem ga opazoval pri delu. Pa mi je nekoč dal dleto in deščico in rekel, naj poskusim. Bil sem sicer malo neroden, vendar mi je uspe lo. Tako sem začel.« Danes Milan ne dela le lepo oblikovanih podstavkov za trofeje. Njegovo, že kar bogato, zbirko krasijo različ.ii portreti, različni lovski motivi, kmečke hiše in dvorišča. Čeprav se v rezbarjenje ni nikdar posebej poglabljal in se izpopolnjeval pri tem, je sleherna lipova deščica zanimivost zase in marsikdo bi jo z veseljem imel na primernem mestu v stanovanju. In ni jih malo, ki se zanimajo za Milanove deščice. »Morda mi bo uspelo, da bom pripravil samostojno razstavo. Sicer pa se ne nameravam ukvarjati z rezbarjenjem zaradi zaslužka. V prostem času mi to pomeni le osebno zadovoljstvo; če me pa kdo prosi, mu pa tudi us-trežem. Vendar lipovega lesa ni tako lahko dobiti. Pa tudi celoten postopek ni ravno poceni. Sicer pa en srednje zahteven motiv delam poirprečno en teden.« Prepričan sem, da bo Milan uspel in se predstavil s samostojno razstavo. Dobrega pogleda oziroma ravnih cevi pa mu kot lovcu nisem zaželel, saj se je na zadnjem tekmovanju v streljanju za vse občane v kranjski občini potrdil tudi v tem. Med 2410 je bil osemnajsti. A. Žalar Slovenski kulinariki v Vojvodini S sodelovanjem Turistične poslovne skupnosti so kuharji blejskega hotela Golf pripravili gostovanje slovenske kuhinje v Zrenjaninu. Kuharje je vodil vodja kuhinje Franc Stušek, pripravljali so naše znane slovenske in seveda predvsem gorenjske kulinarične dobrote: klobaso v zaseki, želodček s hrenom, obaro z ajdovimi žganci, ješprenj-čkovo juho, žlikrofe, kranjsko in tržiško bržolico, potico, kuhane štruklje in še marsikaj. Istočasno so s sodelovanjem turističnega društva Bohinj in Kranjska gora predstavili turistično ponudbo Gorenjske v zimski in letni sezoni v Zrenjaninu, Novem Sadu, Suboti-ci Somboru, Kikindi in Sremski Mitrovici. Odziv na obe akciji je bil v Vojvodini izredno dober, saj je znano, da se dosti Vojvodincev odloča za zimski dopust na Gorenjskem. Poleg kulinarikov in propagandnih služb je gostoval tudi slikar jeseniškega Dolika Janko Korošec, ki se je predstavil z akvareli na temo gorenjskega pejsaža. Za prijetno razpoloženje pa je skrbel ansambel Karavanke. Obe strani sta izrazili željo, da bi takšno izmenjavo še poglobili ter bi prireditvi na Bledu in v Zrenjaninu postali tradicionalni. A. K. Športno igrišče na Godešiču Ob krajevnem prazniku bodo na Godešiču pri Škofji Loki odprli športno igrišče, ki so ga zgradili v okviru tekočega programa krajevnega samoprispevka Godešič - V dneh od 9. do 17. oktobra bo krajevna skupnost Godešič pri Škofji Loki praznovala četrti krajevni praznik. Osrednji dogodek praznovanja bo otvoritev novega športnega igrišča s kulturnim programom in tovariškim sreča-šnjem vseh krajanov. Pripravili ga bodo v nedeljo, 10. oktobra, ob 15. uri. V soboto, 9. oktobra in v nedeljo, 10. oktobra, s pričetkom ob 8. uri bodo pripravili tekmovanje v mnogoboju. V ponedeljek, 11. oktobra, in v torek, 12. oktobra, bo na vrsti tekmovanje v namiznem tenisu za prvenstvo krajevne skupnosti, ki se bo začelo ob 18. uri v družbenih prostorih. V sredo, 13. oktobra, ob 15.30 se bodo v prijateljski tekmi pomerili nogometaši Reteč in Gode-šiča. Gasilci pa bodo v soboto, 16. oktobra, ob 17. uri izvedli gasilsko vajo. Svoj praznik bodo torej Godešani letos proslavili predvsem s športnimi prireditvami, pripravili pa bodo tudi že tradicionalno srečanje borcev in aktivistov, na katerem bodo podelili 37 odlikovanj. Športno igrišče je prvi objekt, ki so ga zgradili z denarjem krajevnega samoprispevka, za katerega so se odločili pred dvema letoma. Člani športnega društva Kondor, ki letos praznuje 15-letnico, ter seveda vsi krajani bodo imeli poslej veliko boljše pogoje za šport in rekreacijo. Izgradnjo športnega igrišča je vodil poseben gradbeni odbor. Izkop, nasutje in asfaltiranje so poverili delovnim organizacijam, obrobna dela pa so krajani opravili sami s prostovoljnim delom. Malce bodo morali urediti še oklico 20 krat 40 metrov velike asfaltirane ploskve športnega igrišča, ki ga bodo lahko uporabljali za vse letne igre z žogo, pozimi pa ga bo moč uporabljati kot zimsko drsališče. Postaviti nameravajo še klopi, otroško igrišče s peskovnikom, balinišče in podobno, kar vse bo tvorilo pravo majhno krajevno rekrecijsko središče. Stroški izgradnje igrišča so znašali 850 tiosč dinarjev, od tega so z denarjem iz krajevnega samoprispevka pkrili za 500 tisoč dinarjev stroškov, občinska temeljna telesno-kulturna skupnost je prispevala 298 tisoč dinarjev, iz sredstev krajevne skupnosti in prispevka dirk v Tržiču pa so namenili 70 tisoč dinarjev. Naslednja naloga, ki je pred Godešani v okviru uresničevanja programa krajevnega samoprispevka, je izgradnja trgovine in družbenih prostorov. Časi novogradnjam niso naklonjeni, vendar bo ostala v načrtih, saj jo podpira tudi občinski družbeni plan. M. Volčjak petek, 8. oktobra 1982__________GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE__________j jjjr^ Vsak trenutek moramo biti pripravljeni korpusu. Septembra 1944 je bil dodeljen v 18. Bazoviško brigado. Komandir čete 5. bataljona je bil vse do januarja 1945, ko so jih začeli zbirati za oficirsko šolo v Beogradu. 106 mladih borcev z Gorenjske in Primorske ie 17. januarja 1945 krenilo na pot proti Črnomlju. Od tu naj bi jih proti Beogradu odpeljal avion. A bilo je vse drugače. Huda zima je bila s 1944. na 1945. Že na območju Pivke in Postojne so izgubili precej borcev. Zboleli so, omrznili, padli. Iz Črnomlja so jih poslali naprej v Pisarovino, če bi jih morda od tu vzeli avioni. Tu so jih poslali naprej v Topusko. Tudi tu je bilo letališče preslabo. S kamioni so jih prepeljali do Plitvic, kjer so morali čakati zaradi ustaške zasede. P redno so šli na pot, so jim vse dobro orožje pobrali. Ostala jim je le kakšna jpištola, bomDa, nekaj italijanskih pušk. Taki borbe niso mogli sprejemati. Pot so nadaljevali čez Velebit do Obrovca in Biograda na moru, od tu so jih pa z ladjami prepeljali v Split. Sprva so hoteli čez Mosor preko Imotskega na progo Mostar—Višegrad, pa se je spet zapletlo in morali so se vrniti v Šibenik, iz Šibenika so se odpeljali z ladjami v Zadar iz Zadra pa je poletel avion v Zemun. Od volovske vprege do železnice in aviona, vsa prevozna sredstva so uporabili. 9. marca 1945 so prišli v Beograd. Toda od 106 borcev jih je prišlo le 56 ... Saj je bila partizanska borba težka, se spominja Matjaž, vendar še težja je bila ta pot. Sploh si nismo predstavljali,kam gremo m kaj nas čaka. Neuki mladi, nikoli daleč od doma. Bila je to ena najstrožjih šol pri nas, se spominja. Prva naša šola aktivnih oficirjev JLA. Enajst ur na dan obveznega pouka. Posebno težka je bila še zanj, ki ni znal srbohrvaščine in cirilice. To je zahtevalo še dodatne ure. Disciplina, red, kakršnega ni bilo nikoli pozneje. Ko so zaključevali šolo, jim je komndant šole general Savo Orovič naročal: »Glejte, da s svojimi vojaki ne boste delali tako, kot mi z vami...« Ko je končal prvo oficirsko šolo, je 1947. nadaljeval z letalsko šolo. Po vsej Jugoslaviji je služboval: v Beogradu, Pančevu, Skopju, Zagrebu, spet v Beogradu, Titogradu, Mostar-ju, ponovno v Beogradu, v Puli, Ljubljani in nazadnje v Škofi i Loki. Pred letom in pol je bil upokojen kot letalski polkovnik. Kot bi se vojna zanj nikoli ne končala, se mu zdi. Saj tudi nikoli ni bilo miru na naših mejah. Vsaj za vojaka ne. Najprej Informbiro! K ako bi človek mogel razumeti. Vso vojno so več slišali o Sovjetin in Stalinu kot o Titu in Jugoslaviji. Potem pa naenkrat tako zaničevanje naše borbe, dela. Materialno in še bolj moralno prizadeti. Posebno komunisti. Nobenega bencina niso dobili za letala. Kaj to, danes, ko ni bencina za osebne avtomobile, pa ženemo tako reč, takrat, ko so brezmočni stali zraven avionov, pa je grozilo, da bodo vsak trenutek lahko napadeni. Mleli so nas med kamni Vzhoda in Zahoda. Z nobene strani pomoči, le prizadevanja, kako bi nas čim bolj onemogočili. Tomaž je bil 1947 in 1948 v Makedoniji zraven, ko so pokopavali žrtve angleškega bombardiranja vasi ob grški meji, ko so hoteli uničiti grške partizane pod vodstvom Marko-sa. Kot bi pokopavali svoje, se mu je zdelo. Pritisk Sovjetov ni prenehal vse do 1956. 1953. je bilo spet napeto zaradi Trsta, pa ta napetost v vojski ni pojenjala vse do Ozimskih sporazumov. Naša svoboda je očuvana z veliko budnostjo, da ohranimo vse, kar smo v vojni pridobili. Saj te ne puste na miru! Ce ne vojaško, te pa politično in gospodarsko hočejo onemogočiti. »Ni iz trte zvito, ko govorimo o varnosti, o stalni budnosti,« je preprepičljiv, »to je proizvod vseh pritiskov zunaj. Pa nebudnosti pri našem vsakdanjem delu, ponašanju. Vsako leto izgubimo za en bataljon ljudi v prometnih nesrečah, za dve diviziji pa še ranjenih! To je ogromno breme za družbo. Tudi danes v zvezi borcev veliko govorimo o samozaščiti in pripravljenosti. Ne razumem ljudi, ki včasih Pravijo: vedno ena in ista stvar se ponavlja. a ni tako. Vedno je kaj novega, ki nas spodbode k budnosti. To je proizvod našega notranjega in zunanjega političnega položaja. Naši ljudje pa ne dojamejo, da je to nujno, da* je danes bojna pripravljenost, samozaščita, vsakodnevna potreba. Mi borci bi radi, da bi očuvali to, kar smo si priborili, da bi dograjevali. Na Gorenjskem imamo danes 20 odstotkov borcev vključenih v razne samoupravne organe, so v jedru, v bazi, v krajevnih skupnostih. Borci nosijo največja bremena vse povojno obdobje in še -danes. Pred nami so volitve v krajevne skupnosti. Mogoče je to zadnji mandat, ko bodo borci še bolj polno zasedli svoja mesta. Čas jemlje naše ljudi. Pa pravijo: borci samo proslavljajo. Mi nismo za popivanje. Naše proslave hočejo mlade ljudi spomniti na to, kakšna je zgodovina našega naroda. Ne le med vojno. Tudi zdaj po vojni. Morda je bil ta čas še težji.« Tovariš Mislej deluje v organizaciji zveze borcev že od osnutka organizacije in vsa dolga leta, ko je služboval širom po Jugoslaviji. Zdaj ie predsednik Občinskega odbora ZB NOV Skofja Loka in predsednik Medobčinskega sveta ZB NOV za Gorenjsko. Odločen in jedrnat je v govoru in odločitvah, zahteven do borcev, kajti prav današnji čas ponovno zahteva delež vseh njih, ki so v življenju skusili vse najhujše. D. Dolenc *omaž Mislej-Matjaž M Tako mlad je začel z organiziranim delom, sprva sploh ni prav dobro vedel za kaj gre-Žorž-Tekač je bil glavni organizator v Njihovem koncu. Tudi njega je pntegn.l k cle u $oma v Gočah v Vipavski dolini Prenos Vročil je bila njegova glavna naloga. Poten i* sledilo skoraj leto dni zapora v Spez/K O ) kapitulaciji Italije je z drugimi vredlpotejnUj fcrie1 na goriško fronto m se vključil najprej £ Goriško brigado, oktobra 1943 pa v Gradn^ Vovo. Do decembra 1943 je bil v brigad), ko pa ^ga je lotila pljučnica, so ga premestihvJu^ ^Primorski odred. Ves čas je bil rahlega Zdravja. Kasneje je bil poslan na Goriško >i«Jo področje, od tu pa julija 1944 na Lokve v oficirsko šolo. Zadnji tečaj je bil to pri IX. GLAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 8. OKTOBRA KAREL LESKOVEC TRNU L JE Sneg je spet začel padati. Bil sem sam. Vse okrog mene je bilo kot poprej tiho in mirno. Zunaj vasi, od koder je bilo podnevi že lepo videti kmetijo, kjer sem pastiroval, sem skoraj od strahu sko-prnel in za vedno ostal v snegu. Ko sem tekel po zasneženi poti, sem stopil na nekaj živega. Zarjulo je in zabevskalo, skočilo s steze in se pognalo pred menoj v sneg. »Križ božji, ali se mi je zares sam zlodej postavil na pot?« sem pomislil. Kolikor sem bil dolg in širok, sem se prekucnil v sneg. Sele čez nekaj trenutkov sem spoznal, da sem stopil na psa, ki je ležal kdove zakaj prav sredi poti. Ne da bi pogledal okoli sebe, sem spet stekel proti domu. Spet sem zagledal kosmatinca, kako jo ubira pred mano. Zdaj se ga nisem več tako hudo ustrašil kot poprej. Tudi prepoznal sem ga. Spomnil sem se, kolikokrat sem ga našel v gazi vsega zametanega, ko sem hodil v šolo. Imel je pač veselje, da se je rad valjal po snegu. Do doma sva potem tekla skupaj. Ko sem prišel na domače dvorišče, jo je potegnil na svojo stran. Tako sem se le vrnil, čeprav sem bil prepričan, da me bo konec od strahu. Na poti sem izgubil občutek za čas. Ko sem stopil v hišo, sta me moža debelo pogledala. Gospodar me je vprašal, če še nisem šel. »Sem že nazaj,« sem mu povedal z olajšanjem. Kar mimogrede sem bil tja in nazaj. Na poti me je podil strah, a tega ne bi za nobeno ceno priznal, čeprav se je tako globoko zajedel v mojo dušo, da sem bil skoraj ves teden bolan in sam nisem vedel, kaj mi je. VAHČE Ta otroški praznik smo slavili zadnji dan oktobra. Takrat je že jesen in rado je slabo vreme. Dostikrat je padal dež, včasih pa tudi sneg. Od prazničnih dni, ki sem jih preživel doma, se spominjam enega samega, ko je bilo lepo vreme. Drugače je skoraj zmerom padalo in pihala je mrzla jesenska sapa. Otroškega veselja z zbiranjem vahč (drugod so jim rekli prešce) sem bil deležen vsega skupaj le trikrat. Prvič sem šel po vahče, ko še nisem hodil v šolo. Čeprav mati ni puščala majhnih otrok na pot od hiše do hiše, nama s sestro, ki je štela prav toliko let, tisto leto ni branila. Nemara je bil vzrok v slabi letini in očetovem bornem zaslužku čez leto, pri hiši pa je bilo vsako leto več lačnih, bosih in slabo oblečenih otrok. Kazalo je, da je bila božja volja taka in da se zoper njo ne da nič pomagati. Tako sta govorila oče in mati, ravno tako sosedje. Enako je pridigal vsako nedeljo župnik v farni cerkvi in vselej povedal, da je vse v božjih rokah, zato naj bodo ljudje hvaležni, ker on tako hoče. O nabiranju vahč smo imeli že nekaj izkušenj. Tisto jesen sem tretjič vrgel vrečo na ramo. Takrat nisem bil več doma, služil sem za pastirja v sosednji vasi. Kako važen je bil ta dan za vaščane, se vidi po tem, da se na ta dan ni oozabilo, čeprav so starši oddajali svoje otroke za hlapčke in pastirice. »Pa na vahtin dan bo prost,« je na kraju dodala mati, ko je bilo za moj letni zaslužek vse dogovorjeno. Tega so se kmetje po navadi držali, največ zaradi tega, ker v poznih jesenskih dneh za pastirčke ni bilo pravega dela in so se na ta praznik ljudje spominjali mrtvih svojcev. Leto se je obrnilo in bližal se je vahtin dan. Do doma sem imel dobri dve uri hoda. Kmalu po ju-žini me je poklicala gospodinja in povedala, naj se odpravim domov, da me ne bo ujela noč. Morebiti je pomislila, da sem pozabil na prost dan, ker ji niti 7. besedico nisem omenil, čeprav že vec kot teden dni noč in dan nisem mislil na nič drugega, kakor kdaj pride čas, ko bom šel domov. Zaradi tega sem bil ko na trnju, pa je vseeno ne bi vprašal. Preveč sem bil trmast in čudno zaprt vase, da bi jo spomnil na to. Ko me je poklicala, bi me kmalu razgna-lo od silnega veselja, da bom po dolgem času videl domače, brate in sestre, ki se bodo vrnili domov z vseh vetrov. Ta dan je bil nekaj posebnega. Ves dan bomo sami, pohajali bomo okrog po hišah, se veselili in vriskali in se do mile volje naigruli med seboj, z eno besedo, dovolj bo veselja, da si ga več na tem svetu ni moč privoščiti. Nekaj trenutkov sem obstal v hlevu in se naslonil na gnojne vile. Misli so mi zaplavale kakor sanje v lepi domači svet, zato bi skoraj pozabil, ka> mi je naročila gospodinja. Gnoja, ki sem ga imel naloženega na samokolnici, zdaj nisem imel več časa peljati na gnojni kup zunaj hleva, temveč sem ga zvrnil kar sredi hleva, ga malo poravnal, vrgel nanj nekaj stelje in kot ptič, ki ga spustijo iz kletke, smuknil skozi vrata na dvorišče. Gospodinja je stala pred hišo. Čakala me je, ker mi še ni vsega povedala. »Dol pojdi h koritu in se pošteno umij, da ne boš prišel umazan domov,« mi je strogo naročila. Ni mi zastonj tako resno ukazala. Dobro je vedela, da se izogibam vode kakor vrag križa. Ce ni šlo drugače, me je potegnila za ušesa, ka dar je videla, da še kape ne dam z glave, kadar se umivam. Tisti dan ni bilo gospodarja doma, zato je bilo vse veselo in domače. Bil je vedno mrk in hud. Še takrat, kadar je spregovoril, je revsnil, kakor da bi hotel ugrizniti. Bil je pust in dolgočasen. Čisto drugačna je bila gospodinja. Z njo sem imel več opraviti, saj sem bil za pastirja in še za pestunjo povrh. Bil je dobra in skrbna. Dostikrat se je potegnila zame, če je gospodar le preveč rohnel ali kadar je zamahnil s težko roko, da je z zaušnico, ki je bila namenjena meni, potolažil svojo jezo. Obrnila se je in odkrevsala proti vežnim vratom. Bila je kruljava na levo nogo. Menda je bila še otrok, ko se je tisto zgodilo. Zbodla se je z gnojnimi vilami, ker pa takrat na kmetih ni nihče klical zdravnika za take malenkosti, se je rana zastrupila. Precej časa ji je iz gležnja tekel gnoj. Zaradi nevednosti in zanikrnosti domačih je ostala za vse življenje kruljava. Ni ji bilo vseeno, kakšen bom odšel domov. Gospodar bi o tej stvari ne izgubljal besed. Zamahnil bi z roko, se nakremžil in dejal: »Pusti mulca, saj ni važno, kakšen bo šel na pot. Glavno je, da se vrne, kakor mu je naročeno.« Ona je bila bolj domača in prijazna, vendar natančna. Ko sem prisopihal od korita, me je pričakala v prostrani veži. Potegnila me je k sebi in pogledala, kako sem se umil. Imela je kaj videti. Ni mi bilo na umu, da me bo pogledala, posebno še zato ne, ker je bil delavnik in ne nedelja, ko sem se po navadi umival. »Sleci si suknjič in srajco,« je ukazala. Potegnila me je v kuhinjo, kjer je pripravila velik skal tople vode. Naglo in trdo me je potisnila vanj. da bi se skoraj postavil na glavo. Pri koritu si z mrzlo vodo seveda nisem mogel sprati vse umazanije, ki se je držala kože. Gotovo se tisto leto še nisem tako temeljito umil, kakor sem se tokrat z njeno pomočjo. . , Na podstrešju sem imel spravljena svoja oblačila v stari na pol razbiti skrinji, kjer so imele pred menoj kokoši svoje gnezdo. Cajgasto obleko, dve platneni srajci in kapo. Oblekel sem se in vrgel v skrinjo stare, po gnoju zaudarjajoče cunje. Preden sem odšel, me je gospodinja pričakala na hišnem pragu z velikim rjavim hlebcem pšeničnega kruha. Navada je bila, da ta dan vsak pastir, pastirica ali pestunja prinese domov hlebec kruha. Nekaj mi je še naročala, a se mi ni zdelo pomembno in je sploh nisem poslušal. S hlebcem pod roko sem švignil skozi hišna vrata, preden je končala. Cez dvorišče me je odneslo, kakor da bi me podil veter. Krenil sem po poti proti beli cesti, ki se vleče po dolini na eno. stran proti Logatcu, na drugo proti Rovtam. Vreme je bilo oblačno in čemerno. Siva svinčena megla, ki se je po grebenih spuščala do tal, ni obetala nič dobrega. Preden se je zmračilo, sem prisopihal po zaraščenem bregu do domače hiše. Zunaj ni bilo nikogar. Vse je bilo nekam čudno tiho. Nisem pomnil, da pri hiši kdaj ne bi bilo otroškega vrišča razen ponoči, ko smo odšli spat. Tisti večer bi jih moralo priti domov še pet. Trije bratje in dve sestri. Mati in oče sta pričakovala, da pridemo vsi domov, ker je bila navada taka. Vsi ne bi odšli nabirat vahč, ker so bili nekateri že prestari. Starejši brat Jaka se je štel med fante, sestra Micka pa med dekleta. Za vahče smo prišli v poštev samo mlajši trije, drugi so bili še premajhni. Obramba -Sbramba 37 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Medtem je tovariš Tito pravočasno spoznal sovražnikovo nakano in zato so se 31 maja zvečer umaknili s planine Sator. Napotili so se proti Agiča vrelcem in naprej na gozdnato področje, ki se imenuje Crna gora. Vrhovni štab se je nameraval naslednjega dne 1 junija, prebiti čez cesto Mliništa-Glamoč proti Kupreškemu polju. Medtem pa so esesovci iz divizije »Prinz Eugen« zasedli tudi to cesto. Njihovi položaji so bili na zahodni strani ceste po taktično najustreznejših planinskih vrhovih. Ko ie kolona Vrhovnega štaba prispela v rajon Bjeljevine in Obršine je do ogorčenega spopada. Tu je bil 13. bb-polk, Doleg tega pa še komandosi in druge posebne preganjalneP enote. Vsaka kolona Vrhovnega Štaba e sprejela boj in se takoj poskušala nrebiti Nemci so se ogorčeno branili in jo Eli zadržati, hkrati s tem pa so iz smer. filamoča prihajale druge nemške enote. " V Mhnište so Nemci pripeljali anke in n očn o ar ti ler i j o, s katero so streljali vzdolž ^H kier sta bili 1. proletarska brigada m pro-fcka bfgad; »Rade Končar«. Vrhovnemu štabu se v prvem poskusu ni uspelo prebiti in zato se je moral umakniti proti Poljicam. »VAKADIN« JE PREŠEL ČEZ CESTO Na planinskem masivu Obršine in Bjeljevine se je z Nemci spopadla 3. proletarska krajiška brigada, ki je spremljala Vrhovni štab. Njeni borci so to zemljišče dobro poznali, prav tako pa tudi sovražnika, kajti že v začetku operacije »konjev skok« so tu zaustavili hitro prodiranje esesovcev proti Mliništu in naprej proti Drvarju. Obršino je tokrat zasedel ves 3. bataljon 13. SS-polka, z njim pa je bil tudi štab polka SS-standartenfiihrerja Deutscha. Spopad med proletarci in elitnimi nemškimi enotami se je kaj hitro spremenil v ogorčen boj in nenehne juriše z obeh strani. Proletarci so z ročnimi bombami in bojem prsi ob prsi načeli sovražnikovo obrambo. Brž ko se je začel boj na Obršini in Bjeljevini,, je iz vasi Potoci pohitel skozi gozd tudi 1. bataljon esesovcev, medtem ko sta se iz smeri Glamoča bližala izvidniški bataljon SS-divizije »Prinz Eugen« in 3. bataljon 14. SS- Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (56. zapis) Zdaj, ko se pomenkujem o gorenjskih krajih v tako neposredni bližini Ljubljane, se bo morda kak neverni Tomaž le vprašal, mar je res tudi do sem segala zgodovinska Gorenjska. Najbrž je zdaj kar pravšnja priložnost, da nekaj več povem o starih »mejah« Gorenjske. ZGODOVINSKA GORENJSKA Seveda tudi nekdanja gorenjska dežela ni bila nikoli obkrožena s kakimi trdnimi mejami v današnjem smislu. Z mejniki in stražarji. Meje so bile bolj simbolične, pač da nekako omeje določeno zaokroženo pokrajino, ki jo danes vse bolj nesramežljivo le priznavamo kot Gorenjsko. Deželica, če bi jo gledali z visine, se nam zazdi kot pisana preproga, razstrta med obmejna gorovja in hribovja. Polja so lepo položena po vsej širjavi, ki jo tu in tam prekinjajo zelene dobrave in ravninski gozdovi. To je res prelepa dežela, domovina bistrih ljudi, zdravih deklet in korajžnih fantov, treznih žena in vzravnanih mož, domovina dobrih in umnih gospodarjev. Tudi domovina največjega sinu slovenstva — pesnika Franceta Prešerna. No, še to: tudi geometrično središče SR Slovenije (GEOSS) lezi v območju zgodovinske Gorenjske, v Spodnji Slivni pri Vačah nad Litijo! Kajti tu »meji« Sava: levi breg je gorenjski, desni dolenjski. (Vec o tem zanimivem meritvenem naključju in o oznakah geometrijskega središča SR Slovenije v enem od prihodnjih zapisov, ko bom z njimi do tam pripotoval.) STARE KRESIJE Nekdanjo avstrijsko vojvodino Kranjsko, ki ji je Ivan Vaj kart Valvasor že pred stoletji tako slavo pel, so vse do leta 1918 povsem nesramežljivo delili na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Potem pa so sledile še drugačne delitve in preimenovanja. Celo Slovenija kot celota, je dobila drugo ime: Dravska banovina. No, po osvoboditvi smo že smeli govoriti o Štajerski, Koroški, Goriški, Tržaški - o Kranjski pa nikakor ne. Kaj šele o Gorenjski, Dolenjski in Notranjski. Le kdo bi se utegnil bati teh lepih in smiselnih starih pokrajinskih poimenovanj? Saj v njih ni bilo nikakih neljubih prizvokov avtonomizma ali separatizma, še manj pa kakega »lokalpa- triotizma«. O tej stari delitvi nekdanje Kranjske piše Valentin Vodnik: »Kakor je v letu 1748 razločeno bilo, se Kranjsko deli v tri dele ali kresije: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Gorenjsko je najmanjše, vendar najbolj bogato mo z ljudmi napolnjeno. Posebni kraji na Gorenjskem so Ljubljana, nekdanje Emona poglavitno mesto vse dežele; Skofja Loka, kjer je dobro prebivati (last je -dbramba škofa v Freisingu), tukaj ino se veliko platna, sukanca ino , proda; cesarsko mesto, nekda; s-dež knezov kranjske dežele: Kar nik, cesarsko mesto, blizu je rui^ za železo; Radovljica, mesto, spac-pod grad kneza Turna; tukaj -okoli Bleda se veliko sukna -vezlana tke; Tržič, trg; Fužizs • železo in jeklo so na Savi, ku, na Bistrici v Bohinju, v Železnikih ino v Kamni gi delajo v Stražišču, pipe na šah nad Bohinjem; nogavice senicah ino okoli. Kožarji, jarji, klobučarji ino drugi d so sem ter tja.« No, takole na kratko je o__ Gorenjsko Valentin Vodnik, fc < je kot ljubljanski Šiškar (2 darle obnavljajo njegov dom v Zgornji Šiški; v našem 3 --pisu teh Pomenkov sem o stni skrbi za Vodnikov d" pogodrnjal — ali je vsaj _ pomagalo?) slejkoprej štel renjca. MEJE, MEJE ... Prav nerad pišem o mejah, to je nekaj, kar zapira omejuje — a tu gre res simbolično mejitev, z očmi no, bolj pomensko. Izjema pa je kljub vsemu so one gorenjske »meje«, k: nekod krijejo z državno Avstrijo in Italijo. Izmed delov stare »kranjske de le Gorenjska velik odsek meja, kjer se krije pokraji državno mejo. Na severu m„ renjska od Peči (1509 m) do -Mrzle gore (2202 m) z Avstrije Peči (nemško Ofen, i -M. Frono) pa do vrha (2678 m) meji Gorenjska z Po prvi svetovni vojni y renjska »pridobila« Jezersko bilo popred del Koroške), pa je kraje na svojem skra___ hodu okrog Bele peči in Fužin pripadli Italiji, kot tudi danja koroška Kanalska tem drobižem je antanta____ Italijo za njeno zavezništvo v : svetovni vojni). GORENJSKE VASI PRI LJUBIJANI Res, moral bi se držati ^ poti 1a med kramljaniec tako lahko zaiti. Le to > še moram povedati, da jV! Ljubljani sodilo v staro »^orer^ kresijo« vse ozemlje na leve::: gu Ljubljanice, naprej pa je »r-la mejo« reka Sava vse do In tako štejemo vasi na a^" bregu Save od Tomačevega ^ vzhodu za »gorenjske« (more-domačinom prav ali pa sc " Ljubljančani): Jarše, Oh-Šmartno, Hrastje, Sneberie. ' Zadobrovi, Polje in Novo Studenec, Slape, Vevče, oba K-* in Zalog. Na levem bregu Save od v-V proti vzhodu pa bomo obiskal: gorico, Šentjakob, Podgcc^ Brinje in Beričevo. _6'bramba— Popoln poraz: vrnitev nemških padalcev iz Drvarja polka. Iz iste smeri so prihajali 105. SS-lzvidniški bataljon in izvidniki 369. divizije. To so bile posebne nemške enote, ki so bile izurjene za boj na naj teže v nej Se m planinskem zemljišču. Naslednjega dne, 2. junija, sta tovariš Tito in Vrhovni štab spet krenila v preboj pod vasjo Mlinište, toda ta smer je bila zaprta. Nemci so močno pritiskali prav v tem rajonu. General Rendulic in štab njegove 2. oklepne armade sta nestrpno spremljala to odločilno bitko in poskušala na vse mogoče zaustaviti prevoj Vrhovnega štaba. V prvih popoldanskih urah se Mliništu pridirjali skozi gozd komandos: " SS-četa za »zajetje«. Prišli so do žeU:" postaje Mlinište, nato pa so takoj iuK proti sami vasi. To so bih zadnji od> trenutki, kajti nemška artilenja je obuvala prav tisti del ceste, pred katerim >;s tovarišTito in Vrhovni štab. Druge in varnejše poti m bilo. Tat', tem ko je poleg ceste eksplodirala ena » nemških minometnih min, je tovariš Ttt«? koniu v galopu zdirjal čez cesto. To je • zelo nevarno, kajti za njegovim hrt>K* je razletela nemška granata >n ranila nečlana sovjetske vojaške misije Za Titom > skozi ogenj prebili še vsi drugi « ^ Vrhovnega štaba. , »'Vukadin je prešel čez cesto, se j<-kratka brzojavka, ki jo je 3.proleterski * dška brigada poslala štabu 1 prelep? divizije Vrhovni štab je namreč v teh f iliud šifrirani naziv »Vukadin«. Proletarci so bili sicer spnčo nenehr,; i , nohodov močno izčrpani, toda ^ . iici da sta tovariš Tito in Vrhovni tob' n a roti našemu osvobojenemu o»ml-b h presrečni. Zavedali so se. da so v l ovno vojaško in. politično vodstvo vrnovno j „arodov 111 nai „oosvobod.lntM tn>J vanskedrfsvt JuROHlavije in nove J g ^^ petek. 8. oktobra 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS gobe IZBRALI SO ZA VAS Danes teden bodo na Gorenjskem sejmu odprli jesenski sejem stanovanjske opreme, na katerem bodo spet gostovali kranjski gobarji. Vrsto gobjih dobrot nam bodo pripravili. Ce ste gobarji in uživate v gobjih jedeh, vam danes predstavljamo dve gobji specialiteti, ki se jih lahko lotite tudi doma. GOBJA PIZZA Za testo potrebujemo: 2 skodeli (po 2 del) moke, 1,5 del tople vode, 2 Žlici olja, 1,5 dkg kvasa, ščepec soli. Za nadev pa potrebujemo; 1 skodelo nastrganega sira, 30 dkg gbb, pol skodele kečapa, 1 žlico oregana, 2 Žlici narezanih oliv, 6 trakov pre-kajene slanine, 3 žlice olja. Iz navedenih sestavin naredimo mehko kvašeno testo in ga premažemo z oljem. Pustimo ga pod toplo posodo, da vzhaja. Gobe očistimo in narežemo na kose. Lahko jih pustimo surove, lahko pa jih pred nadevanjem popečemo na žlici olja. Ko je testo dovolj vzhajalo, ga s mastnimi , rokami razvlečemo in položimo v pekač, ki mora biti prav tako namazan z oljem. Površino teeta namažemo s kečapom, po-tresemo z oreganom in prelijemo z gobami Po gobah pa razprostremo v obliki zvezde prekajeno slanino, med njo pa posujemo nastrgan sir. Ob robu pekača razporedimo po testu zelene olive. Pizzo spečemu v vroči pečici. OCVRTE GOB JE PALAČINKE Sestavine za testo: 3 jajca, 3 del mleka, 1 žlica olja, 2 žlici jedilnega Škroba, ščepec soli - Sestavine za nadev: 20 dkg gob, 1 Čebula narezana na drobne koščke, 1 žlica narezanega peteršilja, 1 žlica masla, 1 žlička paradižnikove mezge, sol in poper po okusu in po možnosti tfepec glutaminata (ni pa nujno). Sestavine za paniranje: 2 jajci, nekaj moke, nekaj drobtin, olje za cvrenje. ,. Iz sestavin za testo naredimo -tekoče testo. Ce ločimo rumenjake od beljakov in naredimo trd sneg, ki ca dodadmo testu šele nazadnje, je testo mehkejše. Tekoče testo naj *oji vsaj eno uro. Gobe očistimo in jih narežemo na drobne koščke. Na maslu popražimo febulo, dodamo gobe, peteršilj m paradižnikovo mezgo. Pražimo, da # tekočina pokuha. Dodamo sol, poper in glutaminat in premešamo. S tem nadevamo palačinke. Popečemo juh samo na eni strani. Nadev damo na nepečeno stran in namaže: mo rob z jajčnim beljakom, da se ne odvije. Nadevamo palačinke paniramo v moki, jajcu in kruhovih drobtin ah. O cvremo jih v vročem olju. sesekljani ribji zrezki Potrebujemo: 2 kg morskih rib, limonin sok, sol, 10 dkg olja, 3 žemlje, 3 dl mleka, 1 do 2 jajci; 2 dkg surovega masla, čebula, zelen peteršilj; 2 jajci, drobtine, 1/4 1 olja. Ribe očistimo, nasolimo, pokapamo z limoninim sokom ali kisom in spečemo v pečici. Pečenim izločimo kolikor mogoče natančno vse kosti. Posebej obrežemo tri Žemlje ali prav toliko kruha (15 dkg), zrežemo in namočimo v mleku. Ko se dobro napoji, kuhamo kot kuhano testo. Se vročemu pridenemo jajca (po potrebi), zre-zano ribje meso in odišavimo s prepraženo čebulo in zelenim pe-terSiljem. Iz zmesi napravimo lepe zrezke, jih paniramo v jajcih in drobtinah ter ocvremo ali spečemo na olju._ Kaj pomeni dober gospodinjski pripomoček v kuhinji, ve le gospodinja. Vsake novosti je vesela, da ji le olajša delo. Ena takih stvari je tudi ribežen. Če je dober, dovolj oster, je v kuhinji nepogrešljiv. Pri FUŽIN AR JU na Jesenicah so dobili 4-delna strgala, ki raz-režejo, kar le hočete. Ostra so pa tako, da bo res treba pošteno paziti na prste. Cena: 138,75 din lep kristalen svečnik, dozo, skleao, podstavek za torto, vazo ali kozarce za to ali ono vrsto pijače. Toliko vrst smo jih ta dan videli pri Merkurju v GLOBUSU, da bi se kar težko odločili. »Kristal Zaje-čar« je to, kvaliteten a vseeno po ugodnih cenah. Tako bogato zalogo kot v Globusu boste našli tudi pri Merkurju v Škofji Loki in v blagovnici Union na Jesenicah. mik babičine kuhinje Včasih so si ob nedeljah in v&jih praznikih naše mame in stare mame nadele bele predpasnike. Taka je bila navada. Lepa navada. Danes pa gledamo, da jeja vse bolj pisano, da se ne vidi tako kmalu, da je umazano. Pa vendar ta beli mik iz babičine kuhinje spet privablja. Tudi ročna vezenina je vse bolj cenjena in iskana. Kuhinjski valjar, mlinček za kavo, Čajnik in podobno se ponavlja po vsem robu v enostavnem verižnem vezu, zraven pa še preprosti cik-cak vzor-ček. Pa naj bo to na predpasniku, prtu, prtičku police, na otroškem krilcu. No, morda si bomo Čez zimo vzele čas, da si sešijemo in izvezemo takšen predpasnik. Ta, ki ga vam predstavljamo, ima rdeč vez. * * •a^a, A A jbA aJjL'ji M. Messegue: Narava ima vselej prav revma (1) Kakor hitro pride zima, oživijo spet revmatične bolečine. In ko se približa življenjska zima, se pogosto za vedno vgnezdijo v stare, zarjavele kosti. Človek ne umre od revmatizma, pravijo celo, da doživiš z njim visoko starost. Vendar so revmatične bolečine zelo hude. Medicina je pri zdravljenju revme pogosto nemočna in nanjo lahko le malo vpliva. V najboljšem primeru se ji posreči, da ob napadu omili bolečine. Revma, protin in artritis se pojavijo z enakimi bolezenskimi znamenji: trd in boleč sklep ( v kolenu, ramenu, boku, roki, prstih na rokah in nogah ...). Toda vzroki utegnejo biti različni. Nekateri ljudje so nagnjeni k artritisu; ta nagnjenost je lahko podedovana. Drugi spet so krepki jedci, ki v mladosti sploh niso poznali revmatičnih težav, na starost pa jih nenadoma napade protin. pokora za njihovo nezmernost v jedi. Z leti se je v njihovih sklepih nabrala sečna kislina, ki povzroča vnetja. Revmo lahko nenadoma izzovejo tudi naključja, kak šok ali zlom, po katerem ostane sklep občutljiv, ali pa kak virus, ki se po gripi ali slabo zdravljeni angini razširi po vsem telesu in nato vgnezdi v sklepnem hrustancu. Pri hudem napadu sklepne revme je treba takoj poklicati zdravnika, ker se utegnejo pojaviti težave s srcem. Samo ob sebi je razumljivo, da si je pri bolnikih s sklepno revmo treba najprej ogledati, kako se hranijo. Držati se morajo namreč stroge diete in se odreči mastnemu mesu, divjačini, ocvrtim jedem, stročnicam, pecivu, začimbam, alkoholu in kavi. Poleg tega se morajo veliko gibati in po možnosti gojiti šport, da bi pok urili strupene snovi, ki so se nabrale v njihovem telesu. Na žalost pa so bolniki s sklepno revmo pogosto prav taki lenuhi, kot so dobri jedci! Zato jih je treba predvsem prepričati, da je ozdravljenje precej odvisno od njih samih. Tudi če so si revmo nakopali po naključju, se je treba držati diete, da bi se vnetje ne poslabšalo s strupninami. Poleg že omenjenih živil, ki jih revmatik ne sme jesti, ne sme uživati tudi jedi, ki vsebujejo kislino, ker ta odvzema kostem kalcij: kisa, špinače, kislih kumaric, rabarbare, marelic, kislice, paradižnika ... Namesto teh uživajte mlečne izdelke, ki imajo obilo kalcija in ga spet dovajajo kostem. Priporočam tudi nekatere rastlinske jedi, kot so čebula, kreša, timijan, peteršilj, črni ribez in predvsem zelje. Če je bolezen kronična, lahko poleg diete in telovadbe pomaga tudi zdravljenje v nekaterih termalnih toplicah. Najboljše domače zdravilo pa ie toplota. Bolniki, ki trpe za revmo, naj se izogibajo mrzlemu podnebju. Ce si ne morejo privoščiti zdravljenja v toplih krajih, naj izrabijo vse toplotne vire, ki so na razpolago. V moji sončni gaskonjski domovini si starčki spomladi postavljajo klopice ven pred hišo in se grejejo na blagem opoldanskem soncu. »Grejemo si bolečine,« pravijo. Revmatičnim bolnikom priporočam, da imajo boleče dele vedno na toplem, da si ramena ogrinjajo z volnenim .šalom, kolena z odejo, okoli ledvic naj si ovijajo flanelaste pasove, kakor so to delali včasih. Izogibajo naj se prepihov in si v postelji dobro pokrijejo pleča. Kakor hitro se spet oglasijo tope bolečine, lahko dodatno uporabijo še ogrevačo. Pri revmatikih morajo zdravilni čaji hkrati odvajati vodo in pomiriti bolečino. Bolnikom s kroničnim sklepnim revmatizmom svetujem čaj iz naslednje mešanice: 4 rezine limone, ščepec sivke in ščepec pirnice na liter vode. Ta čaj je treba piti štirikrat na dan. Pri hudem napadu revme ga lahko zamenjate z naslednjim čajem: ščepec rimske kamilice in ščepec sivke, 2 ščcpca vijolice in 2 ščepca žajblja na liter vode (4 skodelice dnevno). Vsa ta zelišča omamijo bolečino. J V Marko Marko je vedno na ulici. Pozimi, v snegu, dežju ali vročem toncu. Zunaj je že navsezgodaj pa tudi zvečer, ko vsi otroci ze spijo. Največkrat je tako umazan, da ne ves, ah je bele ah ^Včasih leži v cestnem prahu in se igra z golobjim peresom. Ali pa prinese staro plastično steklenico in jo brca po cesti, da koščki lete vsepovsod Če se mu ljubi, zleze na skladovnico drs in meče polena na tla ali skače dol. V dežju je se posebno % rad zunaj Ponavadi kar v copatah teka po lužah. Počenja se veliko drugih vraqolij, zato so vsi sosedje ze jezni nanj. Pa vendar ima tudi Marko mamo in očeta in še sestrico. Ima tudi svoj dom tam v ulici. A ne vem ce je rad doma, ker go ves dan vidim zunaj. Nekje daleč ima še babico, pn kateri je nekoč živel. Lepo je bilo pri njej, saj je babica imela cas tudi zanj. Zdaj že dolgo nima zanj nihče časa ... Poznam veliko otrok, saj se vsak dan srečujem z njimi tudi V službi A še nikoli nisem srečala otroka s tako žalostnim m zapuščenim obrazom kot je Markov. Na njem lahko prebereš tae, kar je v svojem mladem življenju doži vel, pa tudi tisto, česar ni, a bi moral. V velikih modrih oceh pod pšemcnimi lamd je zapisano, kako daleč so pravljice pa tople očetove besede, nežne materine dlani in pesmice za lahko noc. Na njegovih licih je zapisano, kako malo lepega je bilo v njegovem življenju; le ulica, stare škatle in jezne sosede Ko sem qa včeraj spet srečala, me je ob pogledu nanj čudno stisnilo v prsih. Zazdelo se mi je, da nisem srečala fantiča petih let ampak starega moža. In težko mi je ker ne morem noriti ničesar, da bi bilo njegovo otroštvo lepše, srečnejše. Težko mi je tudi zato, ker vem. da je na svetu se veliko, preveč takih Markov. _^ Morala sem od doma Tudi letos so imeli otroci četrtih razredov osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj v Novigradu šolo v naravi. Sola je dala velik poudarek učenju plavanja in rezultat je bil presenetljivo dober. V osmih dneh se od 101 učenca niso naučili plavati le trije. To kaže, da bo tudi v prihodnje potrebno s takšno akcijo nadaljevati, kajti plavalni bazen je Cerkljanom najbližji v Kranju. Ob tem so podelili 94 »delfinčkov«, posebna priznanja plavalne zveze Slovenije. — J. Kuhar, foto: C. Mrgole Pionirska Zamudila konferenca sem pouk p-:— i Naš lovec i I Lovec, kam hitiš i Mar zato hitiš, da zajca ulovišf | Ne hitim zato, da zajca ulovim, pred medvedom zdaj bežim. Smejali smo se mu, a on je zbežal od sramu. Medved je zato hitel, da iz panja meda bi zajal. Nataša Bolarič, oen. šola Peter Kavčič Skofja Loka Bil sem na lutkovni predstavi Na dan pionirjev .smo Sli gledat/lutkovno predstavo. Naslov i diii/ /i ti v iiv/ »—• - ----- je bil Čarovnik Burkež Fidlfadl. Igral je Dare Ulaga in Se nekateri drugi igralci. Igro smo radi gledali, ker so v njej veliko čarali. V dvorani je bila gneča. Morali so prinesti,blazine, da smo posedli po tleh Po predstavi smo odšli pred Solo, kjer smo počakali avtobus in se z njim odpeljali domov. Tako smo proslavili dan pionirjev, naS praznik. Dejan Križaj, 3. r. oun. Sole Cvetko Golar Rateče 29. september je dan pionirjev. Tega dne smo imeli v Soli odredno pionirsko konferenco. Iz vsakega razreda so se je udeležili po trije predstavniki. Prišli pa so še predstavniki zveze borcev, krajevne skupnosti Vodovodni stolp, mladine, predstavnica Planike ter učitelji. Ker je letos 40. obletnica pionirske organizacije, smo imeli tudi krajši program. Tako je pevski zbor zapel nekaj pesmi, nastopali so člani recitacijskega krožka, vmes pa so nastopali učenci s telovadnima točkama ob spremljavi klavirja. Na odredili pionirski konferenci smo izvolili nov pionirski Stab. Potem so pionirji delegati tjoročali o izvenšolskem delu za ietoSnje leto. Sledil je Se podpis dogovora s krajevno skupnostjo Vodovodni stolp. Na koncu smo si Vsi ogledali razstavo pionirskih kronik od 1. do 8. razreda. Jelka Jamnik, Anže Jereb, Primož S molkovič, 2. b r. osn. Sole Simon Jenko Kranj Joj, kako prijetno je v topli postelji! Saj res, koliko pa je že ura? Pol sedmih! Malo lahko še poležim. Zaprem oči in spanec me potegne za seboj. Sanjam, da sem na počitnicah. Lepo je ob morju in Se pri-ietneje se je zabavati v vodi. Skačemo, igramo se z žogo, plavamo do deske, lovimo ribe in nabiramo Školjke. Naenkrat zasliSim otroški jok in se predramim. Pogledam na uro. Vidim, da je že petnajst minut čez sedem. Joj, zamudila bom pouk! Iščem perilo, nogavice, obleko. Vsa sem razbur jena. Za umivanje ni časa. Niti v torbo ne utegnem pogledati, če je vse v njej. Ko drvim po stopnicah, se spomnim, da nimam copat. Se enkrat stečem nazaj, a kazalci na uri se prehitro pomikajo. Zamudila bom. Šolski zvonec je že davno utihnil, ko vsa skesana pridem v razred in se opravičim učitelju. Tokrat zame ni srečen dan. Tatjana Glob očni k, 5. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič Bilo je nekega lepega jesenskega dne, ko je sonce na vso moč pripekalo in kostanjevo rumeno listje je žarelo v njem. S prijateljico sva odšli v gozd po jesenske sadeže. A ker se je Nova šola Letos smo odprli celodnevno osnovno Solo. Je veliko večja od prejšnje. V novi šoli je telovadnica, prej pa je ni bUo. Imamo tudi kuhinjo in jedilnico. V novi šoli je pet učilnic. Malicamo v učilnicah, kosilo pa imamo v jedilnici. Pouk se začne ob pol osmih. Po drugi uri gremo na igrišče. Imamo dvajset minut rekreacijskega odmora. V Soli se radi -učimo. Tudi hrana se mi zdi zelo dobra. Popoldne imamo krožke. Največ učencev se je prijavilo k tehničnemu krožku. Pred učilnicami imamo dolg hodnik, po katerem se lahko drsamo. Všeč so mi tudi omarice, v katerih bomo imeli svoje potrebščine. Domov pridemo ob treh popoldne. Zelo všeč mi je tudi okolica šole. Vesna Hudolin, 4. r. osn. šole Selca pripravljalo k nevihti, sva morali urno domov. Med potjo sem neprevidno stopila na kupček kamenja ter se spotaknila. Moje roke ter kolena so se spremenila v rdečo barvo. Kri je tekla kakor iz potoka. S prijateljičino pomočjo sem prispela do doma. Mami je razkužila rano, ki pa se ni in ni hotela zaceliti, temveč se je plavila in gnojila Za nekaj dni sem morala v bolnišnico v Kranj. Med zdravljenjem sem imela toliko prostega časa, da nisem vedela, kam z njim. Že res, da so me obiskovali starši, znanci, sorodniki ter prijateljice, toda to je bilo le urico na dan. Dolgočasje sem preganjala z branjem romanov, pesmi, s pisanjem pozdravov in podobno, vendar mi to ni pomagalo. Vedno sem mislila le na dom in domače. Ko sem odšla iz bolnišnice, sem vedela, da je najbolje doma, G četudi je treba poprijeti za kšno delo ali se učiti, kar je zaine strašanska muka. Tatjana Pintar, 7. a r. osn. šole Cvetko Golar Skofja Loka Zakaj hodim v šolo ... da mi bo znanje, ki ga bom pridobila, koristilo v življenju, da bom uspešno opravljala delo in koristila domovini. — Katarina . ker sem že prestar za vrtec, ker rad telovadim in ker so zato počitnice bolj lepe. — David ... da se učim pisati, brati, da pridobim poklic. — Igor ... da spoznam kraje in naravo, dela, ki jih bom lahko opravljala v življenju, da se učim materin jezik ter da se naučim ubogati in spoštovati starejše. — Klavdija ... da postanem pametnejša. — Petra ... da bom spoznala našo zgodovino. — Mateja .. . zato, ker vanjo zahajajo vsi otroci. — Vesna ... da bi dobil poklic in zaslužil denar. — Simona ... da se učim spoznavati in razumevati najrazličnejše stvari. — Marijana . .. tam se zbere veliko otrok in med njimi tudi moje prijateljice. — Cirila ... ker je to moja dolžnost. — Miloš ... da se naučim, kar bom potrebovala za življenje. — Mateja ... kar je za starše služba, to je za nas šola. — Bojana Učenci 4. b r. osn. šole Primskovo Prof. dr. Christiaan Barnard: Telo kot stroj Velika, lepa, reprezentančna avla hotela Radin, vsa v steklu in marmorju, ki ji sem in tja les in tapiserija ponujata toplino, je navadno zdolgočaseno prazna. To soboto pa je tu vrelo kot v panju. Mrgolelo je novinarjev, zdravnikov, vsi gostje hotela so hkrati tiščali na tistih nekaj sedežev. V mali recepciji pred vhodom v kongresno dvorano so dekleta postavljala na pult knjigo v temnem svetlečem se ovitku, pripravljale propagandni material za vse povabljene, živčno obešala pod strop napis »Informacije«. Nekakšno obsedeno stanje, bi rekel človek. Visoki gost, prof. dr. Barnard je nekje v hiši. Vsi le čakajo, da se pokaže ... Potem so le prišli tam nekje od bazenov. Najprej so se na koncu avle zrinili skozi mala vrata novinarji s fotoaparati in fleši, da bi ujeli vsak gib, vsak korak. Potem se je prikazal. V sivi obleki, slok, vitek, visok. Prav tak, kot ga poznamo s fotografij v revijah, časopisih. Umirjen, počasen korak, kajti prav zdaj si ogleduje zdraviliške prostore. Obkrožajo ga vodilni iz zdravilišča, iz Pomurske založbe. Novinar Dela Bogdan Pogačnik ga pravkar nagovarja. Morda za poseben intervju. Kmalu izginejo v dvigalu. In potem spet čakanje, še zadnje živčne priprave. Ob pol dvanajstih se bo pričela tiskovna konferenca. V Radence bi slavni presajevalec src prof. dr. Christiaan Barnard moral priti že v prvih dneh septembra. 2e takrat smo bili novinarji vsi napeti, če se bomo res lahko srečali z njim. Pa je srečanje takrat padlo v vodo. Tudi zdaj sem le malo verjela, da bo res prišel. Šele ko so mi iz hotela v petek zvečer po telefonu zagotovili, da je zdravnik ravnokar na carini, je bilo verjeti. Prijazen, prijeten mož. Niti petdeset mu jih ne bi prisodil, pa pravijo, da jih ima točno triinšeštdeset. Sam je prišel, kajti tokrat nima žene. Ni dolgo tega, ko so časopisi sporočili, da se je ločil od zadnje mlade žene, s katero ima dva otroka. Bulevarski tisk je tak, kaj hočemo, da stika za privatnim življenjem. Več so pisali o tem, kot o njegovih presaditvah srca. Bil je že kot nekakšna filmska . zvezda . .. V svetovni tisk je prišel leta 1967, ko je v Južni Afriki, v Capetownu, prvič presadil srce s človeka na človeka. In potem smo spremljali njegove presaditve <-srč celo desetletje. Uspešne bolj ali manj. Tudi neuspešne. Toda uspeh je pomenil vsak dan, ki ga je njegov bolnik preživel s tujim srcem. Zadnja leta ne operira več. Utrudile so se mu roke. Niso več zanesljive. To delo je " prepustil mladim, toda še vedno je to, da uči, vzgaja, svetuje, razmišlja, usvarja. Piše tudi knjige. Ne le za zdravnike, tudi za laike. Ko je bil on majhen, pripoveduje potem tam pod žarometi v kongresni dvorani, je bilo človeško telo skrivnost, tabu. Zlasti fiziološke funkcije telesa. V desetletjih, posebno zadnjih, se je miselnost okrog človeškega telesa spremenila. Cim več moramo o njem vedeti, da ga bomo znali varovati pred številnimi nevarnostmi, ki mu grozijo. Svojo najnovejšo knjigo Telo kot stroj, ki bo v začetku novembra izšla pri Pomurski založbi, je namenil laikom in pa vsem tistim zdravnikom, ki niso povsem na tekočem, kaj se dogaja danes v medicini. Telo primerja s strojem. Pravzaprav narobe. Stroj je podoben telesu, kajti človek je poskušal izdelati stroj, ki naj bi funkcioniral tako popolno, kot človeško telo. Srce - črpalka pri stroju. Velika podobnost. Le da je srce živo, sprejemljivo, občutljivo za strese, za vse zunanje vplive in pritiske. Vprašujejo ga, če ni knjiga presplošna, da je tako malo znanja nevarno za človeka. Pa odločno odgovarja, da je malo znanja še vedno bolj kot nič. Sicer pa knjiga prinaša več sto barvnih fotografij, tako odličnih, da je sam navdušen nad njimi. Nikoli še kaj takšnega ni bilo posnetega. Knjiga je v-svetu - iz;dana je bila že v angleščini, nemščini, španščini in francoščini, zdaj pa še v slovenščini in srbohrvaščini — naletela na izredno zanimanje. Spodbodla je tudi angleško televizijo, da bo posnela 26 polurnih televizijskih oddaj. Prihodnje leto bodo posnete, s posebno tehniko. Profesor je že danes prepričan, da bodo obšle ves svet. Vsega telesa se dotika v tej svoji knigi. Pravzaprav, poudarja, je ni napisal sam. Pri nastajanju te knjige so sodelovali najboljši zdravniki sveta. Tudi patologi, nevrologi,' genetiki in drugi. Iz ZDA, Velike Britanije, LR Kitajske in Japonske. On je bil le glavni redaktor teksta in delno pisec. To je menda že njegova osma knjiga. Vmes je tudi njegova biografija in dva romana. Razume in pozna življenje. Tudi življenje malega človeka, kajti izhaja iz siromašne družine. Njegov oče je bil, če sem prav razumela, nosač. Tudi za njegovo knjigo »Dobro življenje — dobra smrt« se dogovarja Pomurska izložba za tisk. Prepričan je, da bo knjiga »Telo kot stroj« pri nas toplo sprejeta. Zagotovo ne bo težav, kakršne je imel sam v Južni Afriki, ko se je moral bonti s pripombami od konzervativcev, češ da je pohušljiva ... To ni knjiga za branje, to je knjiga za prebiranje, kajti, kjerkoli jo odpreš, bo zanimiva. Razumljivo, a ne lahko branje. Prof. dr. Miha Likar, ki je knjigo prevajal, pravi, da je to pogumna knjiga, pogled kirurga na človeka. Pa vendar se izogne tistemu, kar bi od kirurga ne pričakoval, da bi prikazal le svojo stroko. Ne nudi celovitost. »Zakaj sem napisal to knjigo? Napisal sem jo rta prošnjo sto tisoče v bolnih ljudi, da bi bolje razumeli telo — človeški stroj.« — Foto: D. Dolenc Najbolj zanimivi se mu zde deli, kjer Eiše o stresu, duševnih težavah in_ oleznih. O kajenu. Zakaj si dekleta izbirajo tako grozno smrt kot je rak na pljučih! In test škotskega urada za •odvajanje kajenja. Najprej je treba ugotoviti kakšen kadilec si: si zasvojen, te kajenje razburja, pomirja... Sele potem se odločijo za način odvajanja kajenja. In na koncu knjige ponudi celo kviz, koliko ste knjigo razumeli, kajti, poudarja še enkratjsilno razumljivo je napisana, ne pa preprosto. Presajanje srca, s katerim je leta 1967 začel dr. Barnard, se nadaljuje. Zdaj se bije bitka za pridobitev snovi, zdravila, da telo ne bi zavračalo tujka. Še vedno je velika umrljivost prav zaradi tega, ker se telo upre tujku. Nekaj podobnega bi pomenilo to v srčni kirurgiji, kot nekoč penicilin. 24 ur je zdaj že tisti čas, ki še lahko o čuvaj o tuje srce. V 24 urah mora biti vsajeno v telo. Moderni hitri transporti nudijo danes že vse možnosti. Toda manjka dajalcev src. Umetno srce se ne obnese tako dobro. Tudi silno drago je. Vsaka usaditev umetnega srca v človeka velja danes četrt milijona dolarjev. Umetno srce torej nima bodočnosti. Kri ni voda. Umetne celice uničujejo žive celice. In umetno srce ni odporno proti stresom, ni odporno na impulze. . . . Veliko zanimivega je povedal, se več bo tega v njegovi knjigi. Zal so ga obveznosti prehitro gnale naprej. A vzel si je toliko časa, da je v mah sobici hotela delil avtograme Morda mu je bilo potem že žal, kajti vrsta ni in ni pojenjala. A je morda tudi tu spoznal, da je med prijatelji. Kako je že dejal na* začetku? Da je v naših ljudeh našel neverjetno iskrenost, prisrčnost. Ne pa tako kot na Zahodu, ko te pride k avionu počakat petdeset ljudi, ker te pač rabijo, ko pa odhajaš pa ni enega, da bi ti rekel nasvidenje. Nak, pri nas se mu kaj takega zagotovo ne bo zgodilo. D. Dolenc DRAGO FRELIH: Dvanajst let posvetiti vrhunskemu kolesarstvu prav gotovo ni malo. To so leta, polna odrekanj: dopustu, zabavi, materi- . alnim dobrinam, pogosto celo družini. Pa vendar Drago Frelih, »Brko«, kot ga nagajivo dražijo prijatelji, ne odhaja razočaran. Bilo je lepih dvanajst let, ko je z reprezentanco prepotoval celo Evropo, dobršen del Afrike, ko je spoznaval ljudi, ko se je boril z nasprotniki in samim seboj, se navajal na poraze in veselil zmag. Zdaj, pri 34 letih, nima več volje za naporne treninge. V klubu je dovolj mladih, ki bodo sloves Save in Jugoslavije ponesli naprej, še višje. Sicer pa bo še vedno ostal zraven kot mehanik, potoval s fanti po dirkah, užival v njihovih uspehih. Sam je dovolj dosegel. Posebno, ker je pozno začel, Šele pri 22 letih. V Rogu, takrat Sava še ni bila tako visoko kot danes. Zaradi tega mu je nekoliko žal. Rad je imel kolesarstvo. Še vedno ga ima. Kaj zato, če je bilo naporno, če je vsako leto prevozil najmanj po 25 tisoč kilometrov, skupaj torej kar 300 tisoč. Ce ni videl morja, če ... Odslej bo živel kot »normalen« človek. Našel bo čas za sina in neštete druge drobne stvari, ki sestavljajo življenje in ga povezujejo v dragoceno celoto. Morda ga bo »zgrabilo« spomladi, ko se bo začela nova kolesarska sezona. Ali še prej, pozimi, ko bodo tovariši odpotovali na smučanje. Ko ne bo več neposredno udeležen v zagrizenih bojih za pokale in kolajne. Ko ne bo več enodnevnih in ne etapnih dirk, ki so najtežje. Takrat se bo morda spomnil, kako je bilo na dirkah miru Praga—Varšava—Berlin, najnapor-nejših od vseh. Trikrat je sodeloval na njih, vsakič po več kot dva tisoč kilometrov v nekaj dneh. Premagoval je slabe ceste, veter, dež, sneg. Eno od etap je zmagal. Po petnajstih letih prvi Jugoslovan, ki je spet stopil na najvišjo stopničko. Zaslužil je vsa priznanja, pokale, medalje, ki jih hrani doma in ga bodo še čez mnoga leta spominjale na nečloveške napore pa tudi na prijateljstvo v ekipi, na daljne kraje in ljudi, ki bi jih sir cei nikoli ne videl. Slava mu ni stopila v glavo. Čeprav je verjetno najpopularnejši kolesar v Jugoslaviji; zaradi številnih uspehov, dolgoletne kariere, prijaznosti in malce verjetno tudi zaradi brkov. Prizna, da je vesel, če ga ljudje spoznajo, ogovorijo. Ne le doma, tudi v Bosni ali Makedoniji. Večkrat je premišljeval, kako bo, ko bo treba odnehati. Trenutno ne čuti nobene bolečine. Prepričanje bil, da bo slovo težje. Športnik mora izbrati pravi trenutek. Drago Frelih je morda nekoliko zakasnil. A kaj za to! V Savi, najsi bo v klubu ali tovarni, so mu veliko olajšali. Dobil je delo, ki ga veseli, ki ga ne bo kot veriga priklepalo po osem ur na mestu. To bi težko prenesel. Upa samo še, da bo nekoč prišel tudi do skromnega stanovanja, ki si ga doslej sam ni mogel privoščiti. Vrhunsko kolesarstvo ni nogomet, pa če se človek še tak«) trudi in dosega še večje uspehe. H. Jelovčun DELO IN NA Š ODNOS DQ DELA Nezaposlenost V posameznih delovnih skupinah zara< neodgovornega odnosa do dela šepa proizvodnja, pada produktivnost — Neizkoriščenost delovnega časa — Kaj o neodgovornem odnosu do dela vi? Večkrat ali domala kar vsak dan ugotavljamo, da je naš odnos do dela nepravilen, da v marsikaterem delovnem okolju hudo šepa. Po mestih med delovnim" časom srečujemo tiste delavce in uslužbence, ki bi vsekakor morali biti na delovnem mestu v uradu ali v tovarni, na samem delovnem mestu pa večinoma vse premalo delamo. Znani so primeri, ko delavci uhajajo preko tovarniških ograj dosti prej' kot se končuje delovni čas. Govori se, da je neki delavec nekako ob eni uri popoldne preskočil tovarniško ograjo in si - zlomil nogo. Vedoč, da se nikakor ne sme izdati, se je ob neznosno hudih bolečinah potuhnil m tiho javkal, vse dotlej, dokler ni bila ura dve popoldne. Tedaj pa je začel jasno in glasno stokati, kajti bil je pravi čas, da se mu pomaga in izve da se je na poti iz službe poškodoval... Takih primerov je veliko, takih, »lažjih« ali celo Še hujših. Zato smo se o našem odnosu do dela, o nezaposlenosti zaposlenih pogovarjali s profe- sorjem Srečkom Krčei 'vred prišli do nekaj poi znanj in resnic. »V času prizadevi darsko ustalitev,« Srečo Krč, »je odiu nos do dela,še kako ne le v procesu ma1 vodnje, ampak družbenih dejavm darske ustalitve sel čujejo le ob večji odgovornem odnosu sredstev in dela. čimveč družbenih rimi se zadovoljujejo be na domačem trgu uspešno vključujemo v no delitev in procese sme biti prazna beseda,*] mo, da je treba zaostri] vsakega do sredstev, s dela, odnos do čimbolj Se' tetne izdelave proia cionalno izkoriščanje časa. V mnogo delovni*' S Blejsko jezero je čistejše Natega se je izkazala Blejsko jezero je čistejše. Brez zadrege to lahke zapišemo. Ne potrebujemo zapletenih znanstvei dokazov. Dovolj je pogled oči, ki najbolj zgovor* pove, da je voda v blejskem jezeru čistejša. Domačini povedo, da že desetletja ni bila tako čista, da letos ni bilo klavrnega pogleda na »cve jezero. Natega se je torej izkazala. Preprosta in poceni naprava, ki je tako burila duhove na ^ Slovenskem. Najbolj žalostno ob tem pa je dejst^> da so naši strokovnjaki zmetali v blejsko jezero ^ veliko denarja, predno so »zmagali- -1- natege. Boleč je zato pogled nazaj, v pretekli dve desetletji, v splahnele upe, da bo Radovna zbistirila vode blejskega jezera. Sveža voda, ki so jo iz Radovne po dragih podzemnih kanalih speljali v jezero, je »cvetenje« le okrepila. Zagovorniki preproste in poceni naprave, poimenovane natega, so tedai zavoljo tega lahko poslali dodobra glasni, toliko, »da je pred dvemi leti vendarle padla odločitev. Položili so cevi do jezerskega dna in podobno kot vino cevi iz soda je umazana voda iztekla z dna jezera. Smrad je bil sprva neznosen, kar je bil zgovoren dokaz, kako bolno je bilo jezero. Poceni in preprosta naprava je natega, samodejno deluje. Zal pa je bila na Bledu zaradi prepira strokovnjakov, prave zmede v naših znanstvenih krogih, uporabljena nazadnje. Pa vendar bi zadoščal že pogled k našim sosedom, k A v-, strijcein, ki imajo z natego dolgoletne, dobre izkušnje, ki so Jih bili pripravljeni prenesti k nam. L natego so očistili več kot dvesto jezer na Koroškem. Jezera, ki so prav tako ogrožena kot blejsko, saj so prav tako gosto obdana z naselji. , Natega se je torej na Kieau izkazala. Vendar enoglasnega priznanja naših strokovnjakov vendarle še ni deležna. Zato so nedavno o sanaciji blejskega jezera odločno spregov-rili komunisti radovljiške občine. Na začetku septembra so sprejeli štiri sklepe, ki nam jih je povedal Janez Cop, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica. Kot osnovno so postavili zahtevo, da se znanosti, ki se srečujejo in združujejo pri sanaciji blejskega jezera, poenotijo v svojih mnenjin in stališčih. Preprosteje povedano, komunisti zahtevajo, da se strokovnjaki ne prepirajo več ali je natega uspešna ali ne. Temu sledi sklep, da je treba Z denarjem za očiščenje blejskega jezera bolj previdno ravnati t»Kiep torej, ki da vedeti, da je v preteklih letih v blejsko jezero zastonj padel marsikateri ctmar. Komunisti so se izrekli tudi proti limnološki postaji na Bledu, Ki jo je tam za raziskavo vode ^, jezera osnovala vodna ^ Slovenije. Izrazili so bojiš-" ^V postaja prerasla v a^: [ ^ vrstnih ustanov pa iman ^ ven i ji že dovolj. Brez d^ res ceneje, če bodo vzorce t vode pošiljali nekajkrat . preiskave v Ljubljano, k, \ Bledu v ta namen nastav strokovnjakov. V tretji sklep so zapisali, da bo za blejskega jezera zadolžt" za zdravstveno hidro to"' dela pri Fakulteti za sr gradbeništvo in geodis ljani. Pravi zdravnik : jezera so torej znanstv je uspelo z natego zbis Izdelali so projekt, ki ga J vala vodna skupnost in namestili. Kot četrti sklep pa so bodo Ivu Pirkoviču u podelili priznanje, za i,na pri ozdravljenju t zora. Odkrito odločno m " skoraj dve desetletji zavr natego očistijo blejsko * odločnega zagovornika gotovo najtesneje veza- , natego očiščeno jezera. bodo PETKOV PORTRET ilenih Problem nezaposlenosti zaposlenih je dokaj širok pojem žal zelo škodljiv vsej naši družbi, ki si mora prav v tem trenutku še kako prizadevati, da se čimprej znebi hudih gospodarskih težav. Prav nič ni pretirano mnenje, da bi z boljšim ali pravim odnosom do dela kaj hitro »splavali« iz težav, kijih imamo, Verjamemo, da vsi veliko razmišljamo o neodgovornem odnosu posameznikov do dela, o primerih, ki so v veliko delovnih sredinah dovolj očitni. Prav bi bilo, ko bi jih odpravljali ko bi jih preprečevali - zato bomo veseli slehernega vašega mnenja o problemu nezaposlenosti zaposlenih, mnenja ki bi nam ga poslali, primera, ki bi ga nam opisali. Vabimo vas torej, da nam opišete, kaj mislite o neodgovornem odnosu do dela tudi vi, naši bralci. . prespani na sedežih, sije treba ti kosti. Jože Rebec Izjemen uspeh naših balinarjev. Najcenejša medalja, kar so jih s svetovnih prvenstev prinesli naši športniki. Svetovno prvenstvo v balinanju se je v francoskem Grenoblu odvijalo od 23. do 26. septembra. Naša reprezentanca je osvojila drugo mesto, prejela srebrno medaljo. Pripravila je pravo veliko presenečenje. Kar petintrideset let sta namreč doslej prvo in drugo mesto izmenoma predajala dva velika, tradicionalna nasprotnika -Francija in Italija. Francozi so bili tokrat prvi, edino točko so prejeli v finalu. v tekmi z našo repre-tanco. Torej so bili res daleč najboljši. Veliko razočaranje pa so doživeli Italijani, dosedanji svetovni prvaki. Ob koncu so pristal šele na petem mestu, saj se je na tretjega uvrstil Monako in na četrtega Švica. Našo reprezentanco je sestavljalo šest tekmovalcev: Darko Guštin, Jože Požar, Franc Rozman, Jože Rebec, Vlado Obrič in Dinko Beakovič. Štirje iz Slovenije torej in dva iz Hrvatske. Med reprezentanti je bil tudi Jože Rebec iz Radovljice, naš znani balinar, ki opravlja tudi delo predsednika balinarske zveze Jugoslavije in podpredsednika balinarske zveze Slovenije. Dodobra je torej seznanjen s položajem balinarskega športa pri nas, posebej ponosen na uspeh, ki so ga dosegli Balinanje je šport mediteranskih dežel, tudi pri nas je najbolj razširjen na Primorskem in v Dalmaciji. Zato ni čudno, da so svetovne balinarske velesile Italija, Francija, Monako, tudi Švica. Tam balinanje uživa izredno popularnost, pravi Jože Rebec, podobno kot nogomet. Ljudje takorekoč poznajo imena slavnih nogometašev in balinarjev. Tudi tekmovanje v Grenoblu je bilo izredno obiskano, finalno tekmo so igrali pred več kot šesttisoč gledalci, prenašala jo je televizija. Ob tolikšnem zanimanju so razumljivo favorizirane prerezentance nastopile v najboljši postavi, z reprezentanti, ki se takorekoč poklicno ukvarjajo z balinanjem. Pri nas je balinanje resnično ljubiteljski šport, zato je srebrna medalja iz Grenobla prav gotovo najcenejša medalja' ki so jo naši športniki prinesli s svetovnih prvenstev. Balinarji ne dobivajo nikakršnih nadomestil, tudi vse funkcije opravljajo zastonj. Zveza je plačala le udeležbo na svetovnem prvenstvu in dvakrat po dva dni skupnih priprav v Pazinu. Čeprav pri nas balinanje ni deležno tolikšne pozornosti kot v sosednji Italiji ali v Franciji, vendar balinarjev ni tako malo kot bi mislili. V Jugoslaviji je 398 klubov, vendar le v Sloveniji, Hrvatski in v Crni gori. Zvezo pravkar snujejo v Bosni in Hercegovini in v Beogradu. V klubu je 13.500 aktivnih tekmovalcev. Slovenija ima 138 klubov, od tega Gorenjska 22. Kakšen šport je to, smo Še vprašali Jožeta Rebca, ki je med balinarje zašel, ko si je pri nogometu poškodoval nogo in nogometa aktivno ni mogel več igrati. 2e petindvajset let se aktivno ukvarja z balinanjem, več kot-dvajsetkrat je bil že gorenjski prvak v posameznih balinarskih disciplinah, kar devetkrat na primer v izbijanju, letos pa je gorenjski prvak v četvorkah. Balinanje zahteva veliko treninga, je dejal Jože Rebec, zbranost, mirnost in natančnost pa tudi veliko fizičnega napora. Balinanje se igra zunaj, tudi na vročem soncu, tekma traja tri ure. Tako so v Grenoblu igrali tekme drugo za drugo, z enournim predahom, vse dni od osme ure dopoldne do polnoči ponoči. Brez odlične telesne pripravljenosti takšnega napora prav gotovo ne bi zdržali. M. Volčjak • §ava« nas Španiji ^aljevanje) > ocene, mnenja * Povabila na turnejo pa do tega, da * Ktanejo resničnost, je dolga pot. »Tre-Ateti sleherni dinar, organizirati pre- dogovarjati z organizatorji, in še kaj,« . CS Zvone Gantar, človek, ki se poleg te-nV bfeše že 17. sezono, v skupini ukvarja z ;%Mskimi vprašanji. Da mu gre to M1 od rok, nihče v skupini ne dvomi. »Tu-Jv samo turnejo se pojavljajo problemi. V M momentu se je treba odločati hitro in Jv W>, imeti istočasno pred očmi več vi; Ne pravijo tamburaši zaman, da si >-%jo, če vedo, da bo organizacijo prev-ffVle. Da zmore uskladiti organizacijsko Jvlško delo, je poleg volje in znanja po-K precej samodiscipline. Organizacijski tVs^ii se namreč ne smejo poznati na \ hm veljajo sproščenost, zbranost in ve- je predstavljala Zanimala me je organizacijska ocena festivala. »Srednje dobra, ker ozvočenje in garderoba nista vedno ustrezala napovedim pred pričetkom festival i. Netaktična poteza ie bila menjava vodiča irled potekom festivala, pa tudi brezbrižnost do varnosti avtobusov. Menim, da organizatorji niso dovolj poskrbeli za organizacijo družabnega življenja gostujočih folklornih skupin, da pa so na drugi strani odlično poskrbeli za nastope pred širšim krogom publike in s tem tudi nam omogočili stike z veliko ljudmi širom po Kataloniji.« O strokovni oc&ni velja povprašati dolgoletnega plesalca in umetniškega vodjo skupine, Andreja Košiča, človeka s pretanjenim posluhom tako za plesni korak, zven pesmi in ubranost melodije kot tudi za celovit vtis pri postavljaniu folklore na oder. »Festival je bil med boljšimi, predvsem zaradi kvalitetnih slovanskih folklornih skupin, španska publika pa je za moj okus gotovo ena najboljših.« Podobnega »okusa« so bili tudi ostali člani skupine. Za Primoža Bertonc-lja, Člana kvinteta, je bila največja »sreča in hkrati presenečenje«, ko je publika med nastopom vstala in ploskala po ritmu. »Kaj takega, da je bilo vse na nogah, sem doživel prvič.« 2e po navdušenju publike je turnejo moč oceniti za uspelo, saj je namen skupine izpolnjen in trud poplačan, če ji uspe domačo folkloro približati tujemu narodu. »Na pot snio šli z deloma pomlajeno ekipo. To se je poznalo posebno pri dekliškem petju, "ki rnu je manjkalo zaupanja vase. S kratkimi pevskimi vajami smo jim ga poskušali vliti in nastopi v drugi polovici festivala so pokazali, da nam je to uspelo,« je dejal Andrej Košič. Alberto GregoriČ, uradno prevajalec, neuradno pa v skupini Še vse kaj drugega, napovedovalec, vodic, pevec in svetovalec, je bil presenečen nad homogenostjo skupine, v kateri ni »ne rivalstva ne ljubosumja«, in nad uspelostio nastopov. Predstavnik ZKO Kranj, Janko Eržen, je bil tokrat že na tretji daljši turneji gost savske folklorne skupine in jo ima zaradi njene organiziranosti za zdravo in čvrsto skupino. Na tutaeji je pogrešal več srečanj med skupinami, pogovore med kulturnimi predstavniki skupin ter kak pogovor o katalonski kulturi nasploh. Za vse to festival ni nudil ustreznih možnosti. - Dasiravno je bilo desetdnevno življenje v Španiji kljub povprečno enemu samemu večernemu nastopu dnevno pretežno v znamenju obveznega dela - saj je bilo z vsakim Sardana, značilen katalonski ples. nastopom povezano tudi potovanje v drug kraj - družabno in turistično življenje ni izostalo. Ogledali smo si muzej slikarja Joana Miroja, slovito fontano Montjuic, živalski vrt s prikupno belo gorilo, Kolumbov spomenik in njegovo ladjo, katedralo-La Sagrada Fami-lia... Znamenitosti Barcelone in okolice pa je bilo za naš urnik in čas bivanja preveč, da bi si mogli vse ogledati. Mnogim se je tožilo zlasti po bikoborbah in po ogledu španske vasi. »Turistično se mi zdi, da smo kar nekaj videli, čeprav bi mogli ob večji Volji organizatorjev še več,« je dejala plesalka Milena Šajatovič, »družabno pa: vedno se imamo, fino, posebno še, če nastop uspe. A ko pridemo domov, vedno ugotovimo, da je doma pač najlepše.« Tudi Svetlana Košič, plesalka, ki je letos prvič potovala s skupino v inozemstvo, je bila podobnega mnenja. V splošnem ocenjuje, da so dale plesalke (in plesalci) dovolj od sebe čeprav bi tu ih tam lahko tudi več. »Včasih smo zadnjo točko morali ponavljati, torej menim, da smo iztistnili iz sebe zelo veliko. Iskrice za spomin Takšnale turneja je kos življenja, ki ostane v spominu. Ostanejo ne le vtisi o nastopih in publiki, ostane tudi množica drobnih doživetij, vtisov z ulice, dovtipov in domislic, ki so se porodile med bivanjem daleč od doma. E Ostal bo spomin na praznično vzdušje, ki ga je bilo 11. septembra, ob katalonskem nacionalnem prazniku, čutiti po vseh ulicah Barcelone. Posebno impresiven je bil zven sar-. dane, značilnega katalonskega plesa, ki ga je eden od županov gostujočih mest označil za ples bratstva med vsemi narodi. Barcelona bo ostala v spominu kot mesto kontrastov, bogastva in beae. Njegova dnevna »odoba je pravo nasprotje nočnega življenja, o pride na svetlo socialno dno velemesta. Čutiti je, da tu brezposelnost že kaže svoje negativne posledice. Med drugim je naš avtobus prestal poskus vloma. Razbiti stekli so organizatorji zamenjali, pogrešano smo dobili nazaj. Končalo se je dobro. Le naš voznik Ernest Kumer, tokrat že šesto leto na poti s savsko skupino, že njen pravi član, se je poslej vsako jutro zbujal v skrbeh za varnost svojega avtobusa. .. Svojevrsten pripetljaj je bila tudi žoga, ki je skupini med odbojko padla na bližnji balkon. Ne bodi len - treba je bilo ponjo. Balkon je bil že na takšni višini, da je bilo potrebnih nekaj plezalskih spretnosti. Dogodek sam po sebi ne bi bil nič, če se ne bi vmešala - policija. Treba je bilo namreč na policijsko postajo na zagovor! Vsak udeleženec pa se bo poleg obveznih nastopov skupinskih doživetij spominjal še česa tihega, svojega. Tako je pač vedno z ljudmi. Zadovoljstvo zaradi uspešnosti turneje pa, upam trditi, delimo resnično vsi. Dragica Šeško zaostriti vprašanje od-mja nezaposlenosti zapo-Prav nič spodbuden ni poda na Kosovu delajo so tri ure dnevno, v Slo-pa naj bi se delalo pet do - , ne delamo tako, kot bi mora-^oki so različni, od resnično ne-' omega odnosa do dela do tega, teri delovno mesto izkoriščajo to, da so v delovnem razmer- Jtem ko jim je ljubše popoldansko. Tu je neustrezno nagrajeva-V Je vsekakor eden pomembnih 'vacijskih faktorjev, tu je slaba icija dela. lezne delovne skupine v te-organizacijah ne delujejo do-^fganizirano, da bi spodbujale ^nike k odgovornemu delu. ^ predčasno zapuščajo delovno kl*ato, ker ni prave organizacije JM tudi ne pravih meril nagra-saj bi delavci morali čutiti J}Uiti svoj pomemben delež pri panju skupnega prihodka. Zdi tudi smotrno, da bi pridne in delavce spodbujali moralno tega, da bi jih materialno li, naj bi njihov odnos v sredstvih javnega ob-Vsako delo naj bi bilo #1 Vajeno, žal pa danes premalo nekatera delovna mesta Katere poklice, ki smo jim nadeli V* »manjvrednega poklica. Oje v naši družbi najvišja vred-ni zlo, ampak vir osebnega ^jstva,sreče in blagostanja. Mislim, da bi morali posameznike, ki nimajo pravega odnosa do dela, strožje kaznovati, ob tem pa bi moral sindikat pospešiti sprejemanje ustreznih meril za nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Pomemben je odnos posameznika do dela drugih, pri čemer se mora razvijati medsebojna solidarnost, hkrati pa bi moralo biti prisotno tudi opozarjanje na pojave in posameznike, ki ne prispevajo k skupnemu uspehu in delu. Delavca ne bi smeli obravnavati kot robota — vsekakor je treba misliti na človeka, na njegove možnosti, interese, nagnjenja, ki jih ima v proizvodnji in izven nje. Nikakor ni nepomembno izobraževanje in usposabljanje za samoupravljanje Šola prav gotovo ne more dati vsega saj na človeka in na njegov odnos do'dela ne vpliva le izobrazba, temveč ga oblikuje tudi okolje. Se veliko bi lahko govorili o odnosu do dela, med drugim tudi o okoriščanju na račun dela drugih, o bogatenju na račun drugih in take posameznike bi morali strogo kaznovati. Izkoriščanje dela drugih ni moralno in ne politično sprejemljivo za našo ali drugo družbo. Zdi se mi, da pri nas ne bi smeli le govoriti o tem, kako v drugih, sosednjih državah veliko delajo in da so kar hitro odpuščeni, če zamujajo, če delajo slabo, nekvalitetno, ampak bi ta zgled morali tudi resnično povzeti Nesprejemljivo je tudi, da se često na delovnem mestu pokaže lažna solidarnost, ki se izraža v tem, da delavci, ki delajo, »prizanašajo« tistemu, ki dela slabo, z raznimi izgovori, češ, saj ne more, saj zida, saj ima težave. To ni nobena solidarnost, to je lažen odnos, ki ga ne bi smeli dopuščati.« Darinka Sedej GLAS 12. STRAN ŠPORT PETEK, 8. OKTOBRA 1! Hokej Favorita za prvaka sta spet samo dva KRANJ — V soboto se bo z nepopolnim kolom začela letošnja hokejska sezona. Prvo kolo bo nepopolno, saj v tem prvenstvu starta le sedem moštev, pa tudi zato, ker v Beogradu in Novem Sadu še vedno nimajo ledu. Za prvaka se bo tako borilo sedem moštev: Med-veščak iz Zagreba, beograjski Partizan in Crvena zvezda, Cinkarna Celje, Olimpija iz Ljubljane, lanskoletni državni prvak Jesenice in novinec v ligi novosadska Vojvodina. Osmega predstavnika torej ni. Igrati bi moral kranjski Triglav, a je tekmovalna komisija hrvaško-slovenske lige izničila lanskoletno prvenstvo, češ da niso bila odigrana vsa srečanja. V novi hokejski sezoni je prišlo do nekaterih sprememb. V prvem delu naj bi vsa moštva igrala po dvokrož-nem sistemu, potem pa bi se formirali dve skupini. Štirje najbolje uvrščeni se bodo po dvokrožnem sistemu potegovali za osvojitev prvega in drugega mesta. Ti dve mesti vodita v superfina-le. V prvem krogu bo prvouvrščeni nesel v nadaljevanje štiri točke, drugi tri, tretji dve in četrti eno. Moštva od petega do sedmega mesta pa se bodo pomerila za obstoj v prvi zvezni hokejski ligi, iz katere bo izpadlo le eno moštvo. Pn/i dve moštvi iz prve skupine se bosta nato dvakrat pomerili v superfina-lu, kjer bosta igrali na dve zmagi. Neodločenega izida ni, saj bosta obe moštvi pri neodločenem izidu takoj izvajali kazenske strele. To so med drugim sklenili na zadnji seji predsedstva hokejske zveze Jugoslavije, ki je bila v soboto v Zagrebu. Na tej seji so se člani predsedstva HZ Jugoslavije zavzeli, naj bi hokejskim moštvom omogočili brezcarinski uvoz opreme. To vprašanje namreč ' najbolj tare klube, ki se vsi že tako ali tako težko spoprijemajo s hudimi denarnimi težavami. To se je pokazalo tudi po tem, da nekateri klubi še niso Rokomet * Jutri Preddvor : Branik Kranj — V prvi B zvezni rokometni ligi za ženske so v soboto odigrali tretje kolo Neporaženi sta ostali le še ekipi Alplesa, ki je v izredno dinamični in borbeni igri povsem nadigrala gostje iz Borova, ki so bili prepričane v gladko zmago ,ter ekipa Olimpije, ki je zmagala v Velenju. Jutri pa bo v Ljubljani derbi lige med Olimpijo in Alplesom. S čvrsto igro v obrambi in učinkovitimi nasprotnimi napadi lahko rokometaši-ce Alplesa povsem prekrižajo načrte favorizirani ekipi Olimpije. V drugi zvezni rokometni ligi — sever bo izredno zanimivo prvenstveno srečanje v Šk. Loki med Jelovico in ekipo Dubovca. Srečanje bo jutri ob 19. uri v športni dvorani Poden. V ženski drugi zvezni rokometni ligi — sever pa bo v Preddvoru republiški derbi Preddvor : Branik. Srečanje bo jutri ob 18. uri v Preddvoru. V republiški" rokometni ligi gorenjske ekipe gostujejo. Rokometaši Peka bodo gostovali na vročem igrišču v Sevnici, rokometašice Dupelj v Izoli, rokometašice Peka pa bodo gostovale v Radgoni. Po uspehu v petem kolu rokometa-šev Preddvora nad ekipo Zabnice v šestem kolu obe gorenjski ekipi gostujeta Rokometaši Žabnice gredo v Ponikve, Preddvorčani pa v Col. Gostujeta tudi ženski ekipi in sicer Kamničan-ke v Polju, rokometašice AlplAa pa v Metliki. V mladinski republiški rokometni ligi bosta jutri srečanji ob 17. un Peko: Jelovica in ob 18. uri Kamnik • Olimpija. Sava je prosta. Mladinke v skupini Center bodo jutri m v nedeljo odigrale peto kolo. V nedeljo ob 10 uri bo v Kamniku srečanje Kamnik • Preddvor, mladinke Peka so proste, mladinke Dupelj in Alplesa pa gostujejo. J. Kuhar plačali tekmovalne pristojbine za letošnje nastope v prvi zvezni ligi. Ta znaša tri tisoč dinarjev. To so v roku plačale le Olimpija, Jesenice in Cinkarna Celje.*Vsi ostali so dali jamstvo, da bodo pristojbino plačali do konca tega tedna. Prvenstvo se prične jutri. Jeseničani so v prvem kolu prosti, preostala srečanja pa so spremenjena. Tako bodo Ljubljančani, namesto da bi gostovali v Beogradu, v hali Tivoli gostili Crveno zvezdo, srečanje Vojvodina : Partizan je preloženo, Celjani pa bodo gostili Medveščaka. Za prvaka sta spet samo dva kandidata. Za državni naslov se bosta, kot že mnogo let nazaj, potegovali edinole moštvi Jesenic in ljubljanske Olimpije. D. Humer Nogomet Zanimivo tudi v tem kolu Kranj — Tudi v soboto in nedeljo se ljubiteljem nogometa obeta zanimiv spored. Jutri, 9. oktobra, in v nedeljo, 10. oktobra bodo na sporedu naslednja srečanja: ONL — člani: Sava:Trboje, Podbrezje: Naklo, Primskovo : Triglav B, Korotan : Kokrica, Visoko : Preddyor, Grintavec : Zarica, Hrastje : Britof. Vse tekme se igrajo v soboto ob 15. uri. ONL — mladinci: Primskovo : Trbo-je, Naklo -. Kokrica, Zarica : Šenčur. Tekme se igrajo v nedeljo ob 9.30. ONL — pionirji: Šenčur : Kokrica, Britof : Naklo, Primskovo : Preddvor. Tekme se igrajo v soboto ob 13.30. Vse ljubitelje kvalitetnega mladinskega nogometa vabimo, da si ogledajo kadetsko tekmo Sava : Britof v soboto ob 10. uri in mladinsko tekmo Sava : Triglav v nedeljo ob 10. uri. Raj ko Kožar Nove točke za Triglav Kranj - V nedeljo se bo z osmim kolom v slovenski nogometni ligi nadaljevalo ietošnje prvenstvo. Kranjskemu Triglavu v tem jesenskem delu ne gre, saj je doslej osvojil le Štiri točke. Dve doma s kamniškim Stolom, v Šestem kolu pa so bili uspešni na gostovanju v Mariboru, kjer so premagali domačega Železničarja. V nedeljo se na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju obeta zanimivo srečanje. Triglavani bodo ob 15.15 namreč gostili enajsterico Tabora iz Sežane. Sežančam so na repu prvenstvene razpredelnice s tremi točkami, Triglav pa je s štirimi pred njimi. Prav zato se v nedeljo obeta derbi z dna lestvice. Upajmo le, da bodo tokrat domačini zaigrali tako kot znajo m osvojili nov par prvenstvenih točk. 1 re-ner Jovanovič ima na voljo naslednje igralce: Beton, Stenovec. Valant, Legat, Vigec, Čančar, Ovsenk, Murnik, Česen, Radosavljevič, Gros, Grubič, Brezar in Klančar. Zaradi poškodbe ne bosta v moštvu M okič in Jakara. -dh V vodstvu Sava KRANJ - V Članski občinski nogometni ligi A je bilo odigrano peto kolo. Savčani, ki vodijo na lestvici, so dobili srečanje na Primskovem, Triglav je na domačem terenu komaj iztržil točko v igri s Podbrežani, z enakim izidom se je končalo tudi srečanje med Kokrico in Trbojami, medtem ko so bili Naklanci boljši od kranjskega Korotana." Izidi - Primskovo : Sava 1:3, Triglav : Podbrezje 1:1, Kokrica : Trboje 1:1, Naklo : Korotan3:2. Vrstni red - L Sava (16:2) 8, 2. Podbrezje (12:4) 6, 3. Naklo (13:11) 6,4. Trboje (10.9) 6, 5. Triglav (9:8) 6, Primskovo ,9:9) 4, 7. Kokrica (5:12) 4, Korotan (2:21) 0. Pari prihodnjega kola (sobota ob 15. uri) - Sava : Trboje, Korotan : Kokrica, Primskovo : Triglav, Podbrezje : Naklo. ^ „ D. Joftt Iskraši bodo kolesarili Kranj - Jutri, 9. oktobra, bo na sporedu prvo trimsko kolesarjenje delavcev kranjske Iskre. Kolesarjenje se bo začelo na Kokrici, od koder bo proga potekala skozi Naklo, Duplje, Križe in Golnik ter nazaj na Kokrico, nato pa bodo kolesarji krenili proti Beli in Preddvoru, kjer bodo obrnili nazaj do Predoselj in Kokrice. Start bo jutri ob devetih dopoldne pred gostiščem Ančka. Kolesarjenje je namenjeno delavcem kranjske Iskre, članom njihovih družin in prijatejem. Otroci, mlajši od 14 let, morajo imeti spremstvo polnoletne osebe. Kolesarji (vozfli bodo na svojo odgovornost, bodo razdeljeni v dve skupini: v prvi bodo vozili vsi, ki so sposobni voziti 50 kilometrov s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro, v drugi pa bodo kolesarji, katerih proga bo dolga okrog 20 kilometrov, povprečna hitrost pa bo 20 kilometrov na uro. Prijave sprejemajo do 8.oktobra* (danes) in sicer Tomaž Sturm v DO Kibernetika, Alenka Košnik in Alojz Lakner v DO Telematika ter Jure Zupan v DO Ero. Ob prijavi je treba plačati 50 dinarjev. Vsak udeleženec bo prejel na prehodu skozi cilj spominsko kolajno, prav tako pa bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto. m. Pokal za ekipo KS Brnik-Poženik - V nedeljo dopoldne je bilo na strelišču v Poženiku tekmovanje v streljanju z vojaško puško y počastitev praznovanja krajevnega praznika petih krajevnih skupnost, pod Krvavcem. Organizacijo tekmovanja je prevzela krajevna organizacija ZRVS Cerklje, sodilo pa je tudi v okvir akcije NNNP 82. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto krajanov iz sedmih krajevnih skupn> sti pod Krvavcem ter ekipe krajevnih skupnosti. Med moškimi je zrno anl Andrei Kne s 43 krogi, med ženskami pa Milena Blaz (oba kra*ev-rm skrbnost Brnik.) s 35 krogi. Med ekipami je bila najboljša KS Brni ™ 08 krogi ki je osvojila prehodni pokal v trajno last. Druga je ekipa KS Po ženik s 187 in tretja KS Cerklje s 165 krogu Enak vnm red je bil tudi med ženskimi ekipami. J. Kuhar Sporočili ste nam Odbojka Sezona se začenja Bled. - S tekmo odbojkaric Bleda in Merkurja iz Nove Gorice (II. zvezna odbojkarska liga zahod) v telovadnici osnovne šole Bled jutri ob 18. uri se začenja letošnja odbojakarska sezona. Člani Bleda pa v I. B zvezni odbojkarski ligi zahod igrajo pri novincu Radniku v Bijelini. Republiški ligaši Bled (mladi) in Gorje (ženske) pa začnejo z ligo 16. oktobra. Blejcem je dosedanje nastopanje v zvezni ligi prineslo precej uspeha. Kljub skromnim napovedim so ae v zadnji sezoni uvrstili na 4. oziroma 5. mesto. Le tos so njihove napovedi skromne^nik in Udrih sta odšla v Maribor mladi ^ prezentant Jerala pa je pri vojakih. Srečo ^ernig je opustil trenerske do*. Njegovo nalouo ie prevzel igralec Mitja lorsar. 3, i tem so med redkimi, za igranje ne prejemajo nobenih nadomesul aL hra-narm, s pripravami pa so začeli, lb. avgu sta Svojo formo so preverjali na turnirjih. Vosebno v Novemmestuso igrali dobro in se enakovredno kosau s tekmeci v ligi, ravenskim Fužinarjem in sladom iz^ihača To vliva upanje na uspeh in obstanek v ligi. . Pomlajena ekipa blejskih odbojkaric (poprečna starost je 18 let) se je začela pripravljati na sezono pod vodstvom trenerja Mira Kapusa sredi avgusta. Odigrale so nekaj trening tekem m se v pokalnem tekmovanju uvrstile v republiški polfinale. B. Rauh Vabljeni v planinski klub Kranj - Pisali smo že, da so kranjski planinci uredili v svojih prostorih na Koroški cesti v Kranju izjemno prijeten klub planincev. Klub je bil v preteklosti dobro obiskan, planinci pa želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Klub je odprt vse dneve med pol peto uro popoldne in pol deveto uro zvečer, razen v petkih, sobotah in nedeljah. V klub so vabljeni planinci in alpinisti. Na voljo je ttidi bogata planinska literatura in zbirka Planinskega vestnika. NOVICI IZ TR2ICA - Dve novici smo prejeli iz Tržiča. Danes bo Pred osnovno šolo Kokrškega odreda v Križah ob 15.30 jesenski kros. Tekači bodo razdeljeni v 22 katgorij, proge pa bodo dolge od 400 do 5000 metrov. Ponovno so se v društvo združili tudi tržiški nogometaši. V torek, kot porečejo iz Tržiča, so imeli občni zbor. Izredno je letos uspela občinska rekreacijska liga, tržiški nogometaši pa so ponovno zaigrali v gorenjskem tekmovanju. j ^ BLED PREVZEL VODSTVO - V članskem gorenjskem nogometnem tekmovanju je Bled na čelu, saj je premagal LTH in Lesce. Tudi Tržič igra dobro saj je premagal tako LTH kot Bohinj-Rezultati zadnjih tekem so naslednji: Bohinj: Alples 4:4, LTH . Bled 2:5, Lesce • Tržič 6 0, Tržič : Bohinj 2:0, Bled . Lesce 3:2, Alples : LTH 2:1 in Tržič : LTH 4 0 Vodi Bled z 8 točkami, Lesce in Tržič pa jih imata po 6 Kadeti so igrali takole. Sava : Tnglav 12:0, LTH Al ples 50 Britof : Jesenice 3:0, Tnglav . Al ples 1:8, Britof : LTH 5:1 uiJesemce Sava 2:4. Sava ima 13 točk, Britof 11 LTH pa 10 In te rezultati pionirjev: Lesce : Jesenice 4:0 in Bled : Lesce r Obvestila, vabila ŠAHOVSKI TURNIR V KRANJU _ Šahovsko društvo Kranj vabi šahiste. člane društva, na društvene prvenstvo, ki bo danes. 8. oktobra, ob 16 30. Prijave bo sprejemal sodnik tekmovanja pol u/e pred začetkom. Najboljši bodo prejeli praktične na- ^'^lo kr^jskih planin- CEV - Planinsko društvo Kranj pripravlja izlet na 'IViglav iutri, 9. oktobra. Avtobus bo odšel iz Kranja opoldne izpied hotela Creina. Povra-tek je planiran v nedeljo popoldan . Prijave sprejemajo v pisarni druStva do zasedbe avtobusa. ĐĐ V LESCAH REPULISKO PRVENSTVO V BALINANJU - Jutri, 9 oktobra, ob pol osmih se bo začelo na balinišču v Lescah republiško invalidsko balinarsko prvenstvo. Organizator je Društvo invalidov Radovljica, sodelovalo pa bo devet moStev. Razglasitev rezultatov bo v Pod-nartu. 3:5. Lesce imajo 4 točke, Bled hi J«sar pa po 2. SPORED TEGA KOLA je jutri, 9. oktobra, igrajo pionirji Jesenic in člani Bled : Tržič, Alp* Lesce in Bohinj : LTH. Začetek skih tekem je ob 13.15, članska« 14.30. Kadeti Save in Britofa igra«' 10. uri, tekmi LTH : Triglav in Ali* Jesenice pa bosta ob 13.15. P. Občinski jesenski kros KRANJ — Trim klub Sava Krsr. letos organizator občinskega ga krosa, ki bo 9. oktobra s 9. uri pri Šempetrskem gr&e-Šmarjetno goro. Pokrovitelj občinskega jesenskega krosa Sava iz Kranja. Za letošnji jesenski kros so zatorji pripravili osemnajst_____ Mlajši pionirji in pionirke Jetnik* bodo imeli 1000 m dolgo progo, proge je ista tudi za mlajše pio«^. pionirje letnika 1969, za starejše nirke in pionirje letnika 1968 "ter rej še pionirke in pionirje letni Mlajši mladinci letnika 1966 in ^ do tekli 2000 metrov, medtem ko -mlajše mladinke letnika 1966irr.eW v metrov dolgo progo. Na 3000 metre« f bodo pomerili starejši mladinci >e=H 1964 in 1963, starejše mladinke leff 1965 in 1964 bodo imele 2000 zre" ter enako dolgo progo tudi članic* nika 1963 in 1953. Veteranke, as* 1952 in starejše, se bodo pomen*1 1500 metrov, člani letnika 1962 is * pa bodo tekli 5000 metrov. Ve te rs* rojeni 1942 in 1947 ter veterani B ^ ka 1941 in starejši bodo merili nxv J 4000 metrov dolgi progi, pnps:* JLA, brez starostne omejitve, fcoor kli na 3000 metrov. Prijave 7.a letošnji občinski jeseC kros je treba poslati do petka. S. > hra, na naslov: Matjaž Miklavčk. iT Janeza Puharja 9, 64000 Kranj. V f javi je potrebno navesti poimenst * znain tekmovalcev oziroma tekmo**' z letnico rojstva. Prijave bodo sf* jemali še na dan tekmovanja na nem mest« do 8. ure. Nogometna tekma v Oonc« q ^ debeUmi in mhimi priredilo preteklo nedeljo nogometno . ^ 2fl utkšru-prireditve, 'privabilo je veliko gledalcev, kiar*a» enajstrnetrovke, zmagovalca Pobudo so dali krajam sami.^ aLocue ^^ m m, zmagovatU. pazamolčimo ker i^lja ge^ ^n J f, lhodnje ne bodimo %udi do pnhodnnh takšnih pnre ^ brezbrižni, poziva TD Gorice r______ Murkin teden sira na Šobcu Siri tako in drugače Murka Lesce vabi na teden sira, ki bo od /. do 18. oktobra na Šobcu - Otvoritev danes ob 10. uri, nato pa sleherni dan od 10. domls. ure pokušina in možnost nakupa 40 vrst sira domačih prouvajaicev Vse dni točijo na stojnicah Unionovo pivo, ob sirih pa nudijo mat kakovostna vina Trgovsko podjetje Murka iz Lesc se tokrat prvK odloča za predstavitev svojih prodajnih proizvodov, vseh vrst sira. Na tednu sira, ki bo trajal od 8. do 1H. oktobra na Šobcu, so sklenili potrošnikom prikazati široko paleto sirov, ki jih izdelujejo lugosiovansni proizvajalci. Na ogled in brezplačno pokušino nudilo prek 40 vrst sirov, ki jih je moč kupiti v prodajalnah. • Potrošnika kanijo seznaniti z domačo ponudbo sirov in jim prikazati prednosti in biološko vrednost tega zdravega in cenenega živila. Domači potrošnik je vajen kupovati le dve ali tri vrste sira, na Sobcu pa bo spoznal, da je ponudba bistveno širša. Na tednu sira Murka ponuja prijetno s koristnim: na stojnicah je mogoče brezplačna degustacija razstavljenih sirov, ki jih bodo potrošniki lahko tam tudi kupili, z njimi pa jim bodo ponudili tudi Unionova piva. Prodajalci bodo točili tudi tako vinsko kapljico, ki spada k plemenitim vrstam. Sir m prava vinska kapljica sta namreč prijateljska druščina in obiskovalci na Sobcu se bodo o tem lahko prepričali. Z ementalcem se pijeta teran in refošk, zraven gredo tudi suha bela vina kot tokajec in rebula. Edarnec in trapfst prijateljujeta s cvičkom in ne pretežkimi črnimi vini. Siri z gojeno plesnijo se poplaknejo z lahkimi aromatičnirni vini, h camem-oertu je posebno primerno aromatično rdeče vino. K skuti in topljenim sirom ponudimo lahko dom*:i l,1nlu"iasin se bodo od danes dalje ponujali "^re^m^iz druščine trdih poltrdih, mehki emenfalec z ^iSn — pj orehovih ^ ementaiec * * hohiniski sir, edamec v krogli- njenni sorodn bohmjsKi . ^ šturcah m valjih, doma « . »plesnive sir*. francoskega porekli ™ ^ je Italija, , kot «^°0nbZ^aova Xdo okušali tU dunU camembert. Obmfcoviiti topijenih sutn. sir pa mehki beli in Mki » gir za Hiabetik, * , skutaviah vrst.Sen bodo ponudili tudi suro- maslo. . . ki bi radi izvedeli U Na Sobcu p^akujejo vse ^^^ ^ novega o sinh »n 1m^voj,e n> ^ g ^ ,, ^ takimi vrstami, ki j^e ne p tudi ob nedeluit tobra vsak dan od 1U. ao i g ne ^ možnot^ Murkin tedenska p« bo poieg p o.zvoda ^ ' Emz?^»poU V katerih * katerimi — nekoč pripravljali sire petek, 8. oktobra 1982 RADIJSKI SPORED RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN O SOBOTA, 9. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti 8X16 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - OPZ »Josip B. Tito« - Domžale - 10 Panorama lahke glasbe 10.40 Svetovna reportaža -11.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem - 14. od daja - 11.25 Alojz Srebot-njak: Kdo je hodil - 11.30 Pogovor s poslušalci - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 -a nadih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba • 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, ramo jutri 16.00 Vrtiljak 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -1830 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Mladi mostovi 19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program -glasba Dragi program 730 Sobota na valu 202 -1300 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek ® prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne »formacije, Minute za EP in ie kaj - 19.25 Stereorama -21.18 Pol ure za šanson -21.45 SOS - V soboto obuja-®o spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za «>nec programa NEDELJA, 10. OKT. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zaravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke -Franček Rudolf. Pogumni ajCek Hophop (prva izvedba) - Skladbe za mladino -9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci česti-taio in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - Damir Feigel: ~ »govi na potovanju - 14.25 taajhnimi ansambli - 14.40 J^dne godbe - 15.10 Pn nas "ooia - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa •16.20 Gremo v kino - 17.05 "ljubljene operne melodije • 17.50 Zabavna radijska igra ■ Ephraim Kishon: Blaumil-chov prekop - Na zgornji Polici - 19.30 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene »zgiednice - 20.00 V nedeljo jvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Dvanajsto ®edn. tekmov. GH - Skupni n JRT - studio Beo-23.05 Lirični utrinki -10 Nočni koncert lahke Klasbe - 00.05 Nočni koncert sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovan skih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s Triom Vitala Ahačiča -poje Marija Ahačič - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost m tehnika«, koledar večernih {»rireditev, druge servisne in-ormacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Sweet Substitute - Stephane Grappelli - 20.33 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 12. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Hrastnik -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za .. - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo varn . .. -14.05 V korak z mladimi -15 30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri • 16.00 Vrtiljak - te - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik in njegovimi pevci - 20.00 Koncert za besedo - Trgatev - 20.25 Modest Musorgski: Slike z razstave - 21.05 Nikolaj Rimski-Korsakov: Odlomki iz opere »Majska noč« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Imre Kos-zegy-Zbigniew Namyslowski - Stu Goldberg - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«* koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Novice - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 14. okt. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 rama - 20.00 Od ena do pet -21.00 Novice - 21.03 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - 2. oddaja: Steve Lacy - Mal VValdron - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 15. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - Miča in- Borut Lesjak: Kužkova nova služba - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? Brahms: Madžarski plesi -Liszt: Madžarska rapsodija št. 2 cis-mol - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 V ljudskem tonu z godali - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in Novosti - 21.35 Misel in pesem - 22.15 Popularna country glasba -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa nagradna križanka po PEČ ZA mrzle dni V BLAGOVNICO FUŽINAR NA JESENICAH s- kovinotehna Rešitve pošljite do srede,13. oktobra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 1. oktobra: Kavalerist, Alida Valli, Roberto, ER, Oda, tesada, An Ann, AG, IK, Zcrka, Da, jodat, CD, abota, boa, Nen, Malraux, NK omaianost, Karasi, 1 as, aki, Ecarte, roč, naonis. Prejeli smo 145 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Štefan Ošlaj, Sp. Besnica 27 Zg. Besnica, 2. nagrado (120 din) prejme Viktor Bizjak. Kokrški log 12, Kranj, 3. na-grado(lOOdin) prej me Niko Sok, Mošnje 46, Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti. Dmgi program ]■30 Nedelja na valu 202 -13jOO Od enih do sedmih - V D«deljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene Melodije - 19.30 Stereorama -20-30 Glasba iz starega gramofona - 21.33 Lahke note -21.45 Radio Student na 5«1 ob 20. uri KOMENDA 8. oktobra amer. barv. film bues blues ob 20. uri _ a r»»r /7 9. oktobra fmne. barv. film zadnji metro ob 20. uri SKOFJA LOKASORA 8. oktobra angl. zgod film masceva l( t-va prisega ob 18. in 20. uri 9 m 10. oktobm ital. akcij, film pazi pa ne bo zmede ob 18. in 20. uri 12. in 13. oktobra ital dramu zlna biča ob 18. in 20. uri t rt na 14. oktobm amer. kruti, film s m hi meji ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 8. oktobra ital. akcij, film pazi da nebo zmede ob 18. m 20. urt . 9. oktobra angl. zgod film maščevali h va prisega ob 20.un 10. oktobra kanad. barv. film jack luk ix)n - ZLATOKOPob 18. in 20. uri 13 oktohra ital akcij, film zakaj prav meni ob 20. uri POLJANE 8. oktobru kanad. barv. film jack london - zlatokop ob 20. un 10. oktobra ital akcij film zakaj prav meni ob 18.30un 12. oktobra amer. krim. film smr / h* meji ob 20. uri JESENICE RADIO 8. oktobra nov. i e lun d komedija neuničljivi mini morris ob 17 in 19. uri 9. in 10. oktobra angl. ban. pust. film napad na pia tfor mo jeniffer ob 17. in 19. uri 11. in 12. oktobm nem ban\ film klini ka za seks ob 17. m 19. uri 13. oktobra anwr. barv. film iskanje zlata oh 17. in 19. uri JESENICE PLAV2 8. oktobra ital. barv. film RAJ ZA VT*Z> KE KAMIONOV ob 18. in 20. uri 9. in 10. oktobra danski barv. erot V KLINIKA ZA SEKS ob 18. in 20. uri 11. in 12. oktobra angl. barv. fUnt V4PH." NA PLATFORMO JENIFFER ob uri 14. oktobra amer. barv. film ISKA ^: zlata ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 9. oktobm amer. barv. /Um VOHLJAC ob 20. un 13. oktobra nem. ban\ film KLINIK A SEKS ob 20. uri DOVJE 9. oktobm ungL barv. film POBESSf MAKS ob 19.30uri 10. oktobm amer. barv. fibn SL'Ff-' VOHLJAC ob 19.30 RADOVLJICA 8. oktobm amer. barv. film STREL M c izbrisan ob 20. uri 9 oktobm amer. ban. film JEZDECI > DOLGE PROGE ob 18. uri, amer. ban ryanova HCl ob 20.un 10 oktobm ital. ban. film TF&' EXPRES ob 18. uri. amer. ban. film >TS-NI BIL T/. BRISAN ob 20. un 11. oktobm amer. barv. film RYASC HCI ob 20. uri 12 oktobm amer. ban. film JEZDEC! V" DOLGE PROGE ob 20. uri 13 oktobm ital. ban. film TER'- ' EKPRES ob 20. uri 14. oktobm amer. ban. fUm CRN I P.O TER ob 20. uri BLED H oktobra nem. barv. film KAKO SLADK -JE NJENA DOLINA ob 20 un 9 oktobm hongk. barv. film TIGER V PADA ob 18. uri, amer. ban. film PACIfl* liANANA ob 20. uri 10 oktobra nem. ban<. film A.4A kladka je njena dolina ob [s. * hongk ban. film tiger napada ? U"ll oktobm amer. barv. film strel v un 17 BRISAN ob 20. uri 12 oktobra amer. ban. film ryasv * "Č13 'ikhtbmamer. ban. film jezdeci v4 "jFZSFSČZZ'film TERORA PRES ob 20. uri BOHINJ - BOH- BISTRICA * oktobm hongk. barv. film TIGER » PTJ^nrem. barvfilm KAKO SU*V "toktbm^t^strels^-IZBRISAN ob 20. un petek, 8. oktobra 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH POCITNICE V SEDLU V LIPICI Tudi pozimi je Lipica s svojo več kot 400 let staro kobilarno in sodobno hotelsko ponudbo privlačen kraj, kjer lahko gost preživi dragocene trenutke oddiha in rekreacije. Zato so v času od 1. oktobra 1982 do 30. aprila 1983 v Lipici pripravili posebne programe za začetnike, vešče jahače in ljubitelje dresure. Za domače goste so na voljo po naslednjih cenah: hotel MAESTOSO KLUB hotel 1. ŠOLA JAHANJA ZA ZAČETNIKE 5.240,00 5.352,00 din 2. NADALJEVALNI TEČAJ 4.960,00 5.072,00 din 3. ŠOLA DRESURE 6.360,00 6.472,00 din V ceno posameznega programa je vkl jučeno: — 7 polnih penzionov, — 14 ur jahanja z učiteljem, — kopanje v pokritem bazenu hotela Maestoso, — ogled vinske kleti v Sežani z degustacijo kraških vin in pršuta, — ogled Škocjanskih jam, — turistična taksa Doplačilo za "enoposteljno sobo v hotelu Maestoso velja 100 din,v Klub hotelu pa 140 din Za silvestrovanje je treba doplačati 1.400 din. Navedene cene veljajo za skupine naimarij 10 oseb, posamezniki morajo doplačati 20 % od cene aranžmaja. Ža enake programe se lahko odločijo tudi gostje iz tujine. Zadnje so izdali poseben prospekt in cenik Počitnic v sedlu . Poleg programov Počitnic v sedlu nudi Lipica gostom se aodatne možnosti za rekreacijo, kulturno in zabavno življenje. — jahanje na poniju za otroke, — vožnjo s kočijo, — igranje tenisa, — izlete v bližnjo okolico: ogled najstarejše turistične jame Vilenice (Z km). ogled stare naselbine Štanjel (25 km), _ ogled Postojnske jame, Predjamskega gradu in smučarskega sredisca Kalic pri Postojni (40 km), v ogled Kopra (45 km) in Portoroža (55 km), — ples v restavraciji hotela Maestoso, — nočni bar in disko bar „ ..... Za novoporocence organizirajo poročni ceremonial v poročni dvoran, v Lipici. KLEMEN vis in Crna gora za zaključene skupine KLEMEN — naravno goveje usnje prožen poliuretanski podplat za obisk navedenih krajev tudi zaradi izredne pestrosti, dobre organizacije in časa trajanja potovanja (samo dva dneva, polno izkoriščena). Za dvodnevne izlete z letalom v Črno goro in z letalom ter hidro-gliserjem na Vis so letos na voljo samo še trije odhodi: 16., 23. in 30. oktobra (ob sobotah). Obisk Črne gore stane 4.700 din, Visa pa 4.950 din. Programi so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. Seveda se za omenjene izlete lahko prijavijo tudi posamezniki. Izleti Precej zaključenih skupin z Gorenjske je že bilo s Kompasom na Ohridu in se sedaj odločajo za obisk Visa ali Črne gore. Poleg ugodne cene privlačijo programi Benetke, (en dan — zeleni vlak); odhodi vsako soboto Posočje, 16. 10 1982 Martinovanje v Semiču, 13. 11. 1982 Z veselim vlakom na martinovanje v Prekmurje, 13. in 14. 11. 1982 Plitvice, 16.-17. 10. 1982 Beograd—Bar—Ulcinj, 7, —10.10. 198- spoznajte Vo:'odino 27. 11—1. 12. 19b2 V pripravi so še: Dvodnevni izlet s posebni vlakom »Kostanjev piknik na Pohorju«. 23. in 24. 10., »Grčija« (24.-30 11) »Veseli vlak« pelje v Pulo (27,—30. 11. 1982) Iz Splita vozfhidrog/iser do Visa slabo urico. BRIDGE NA BLEDU Včeraj se je na Bledu začel 15. mednarodni turnir »bridge Bled 82« in bo trajal do nedelje. Danes je ob 14. uri drugi zaključni krog moštvenega prvenstva mestnih reprezentanc Evrope, jutri pa se bo ob 15. uri začel mednarodni turnir parov in se nadaljeval v nedeljo ob 13. u ri. NA PIAVANJE! vas vabijo v lastne bazene blejski hoteli Toplice, Golf in Park. Počitnice TTG je pripravil štiridnevne počitnice za 29. november v krajih: BOHINJ, KRANJSKA GORA, POHORJE, MISLINJA, PORTOROŽ, POREČ. PULA Programe že lahko dobite v vseh turističnih poslovalnicah TTG. s " Komi/i lahko izkoristite tudi /a klepet z pri ribiči. Jutranji sprehod po južnimi domačini — ALPETOUR ENODNEVNI IZLETI: 16 10. Trgatev na Jeruzalemu, Vipavsko, Grossglockner, Salzburg 23. lo! Slovenska Istra, Gonars — Oglej — Grade/., Benetke (preko Rateč in Kanalske doline) DAN REPUBLIKE — počitnice na morju (Izola, Portorož, Pula, Opatija) in v planinah (Bohinjpotovanja (Benetke Firenze — Pisa, Kim, Dunaj /. Gradišćansko, Praga) # ( — s Simekom — Šrautcigerjem v Split, Trogir in na Hvar TECNHOTEL, BIBE, mednarodni sejem gostinstva in turi/ma, Geneva, odhod 20. november Posebni programi za delovne kolektive in zaključenwe skupine. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Obiščete lahko tudi njihove savne in trim salone. AKUPUNKTURA V RADENCIH Pred kratkim so akupunkturo, zdravljenje z iglami iz žlahtnih kovin, vključili kot metodo zdravljenja tudi v Naravnem zdravilišču v Radencih. Vedno več medicinskih ustanov je, ki sledijo kitajski znanosti, kjer se je akupunktura izkazala kot izredno uspešna. Motiv uspešnosti je pritegnil tudi medicinsko osebje v Radencih, terapijo izvaja dr. Branko Avsec. Zanimanje pa cientov za takšno obliko zdravljenja je izredno veliko. J Prijave — informacije V turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-852), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494), Postojna (21-244). Portorož (75-670). Rogaška Slatina (811-488) Murska Sobota (21-189) in Nova Gorica (26-012). OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE I^av v - -i- AHHLi V Tri je mrtvi v tem tednu - V silovitem trčenju s tovornjakom sta v sredo 6 oktobra, na viaduktu Lešnica izgubila življenji voznik renaul-ta 18 32-letni Alojz Jan iz Spodnjih Gonj in sopotnik na prednjem sedežu, 28-letni Andrej Kristan. Huje ranjenega Janka Znidarja, sopotnika na zadnjem sedežu, so uspeli iztrgati smrti. Dan poprej pa je še ena nesreča terjala smrtno žrtev. Na cesti Jezersko-Kranj v vasi Visoko je voznik osebnega avtomobila Anton Stular povozil pešca, 27- letnega Braneta Borovnico, kije za posledicami nesreče umrl. -Foto: D. Z. Dva mrtvih v trčenju Ljubno - Nesreča, ki je v sredo terjala dvoje smrtnih žrtev, se je .godila ob 13. uri. Voznik osebnega avtomobiola Alojz Jan je v močnem deževju, ki je zmanjševalo vidljivost, vozil od Podtabora proti Črnivcu, na koncu viadukta Lešnica pa ga je zaradi neprilagojene hitrosti na rnckri cesti zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je bo£no drsel. Iz smeri Črnivca je tedaj pripeljal 47-letni poklicni voznik tovornjaka Kovinoplastike Lož. Osebnemu avtomobilu, ki je nezadržno dr«pJ nrnH DOM UPOKOJENCEV KRANJ p. o. Cesta 1. maja 59 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. za nedoločen čas 1. KV KUHARJA (vodje izmene — en delavec) 2. STREŽNICE - SOBARICE - en delavec 3. ČISTILKE - en delavec 2. za določen čas do 31. 3.1983 nadomeščanje delavke na po rodniškem dopustu 4. NK DELAVKE v kuhinji en delavec (možnost stalne zaposlitve) Za vsa dela se zahteva sposobnost in veselje do dela s starejšimi ljudmi in naslednja strokovna izobrazba: pod 1. — gostinska šola smer kuhar, zaželena 2-letna praksa pod 2., 3. in 4 — dokončana osnovna šola Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj nimamo. Pisne prijave z opisom dosedanje zaposlitve in spričevalom o izobrazbi naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: • Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke pri Domu upokojencev Kranj. , , O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka Svet WO razpisuje dela in naloge 2. VODJE VIGOJNOVARSTVENE ENOTE LESCE Poleg splošrfih pogojev mdra kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: „od 1 da izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovne-,KUl L £ delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu Predšolskih otrok, ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del in na- _ So^Stf" sposobnosti, kar dokazuje s SS^en odnos do socialistične revolucije. - r® Sva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. ust^Halnostt ^ zavzetosti za razvijanje socialističnih samo-up^avnfh odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu Delavec bo imenovan za opravljanje del in nalog za dobo 4 let. pod 2. - da je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialn, pe- daTmaanafmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem stro-" kovnem izpZ od tega najmanj 2 leti pn vzgoji in varstvu predšolskih otrok, tradicij socialistične druž- - da ima aktiven in poz * ven odr^ dela in do be, do samoupravljanja in p^Mva^ mu družbene samoza-S^Snarodov in narodno- sti> . .... strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da -1 ^^s^sr^^—in ni"°B Delavec boTmenovan za opravljanje del in „aloB za dobo 4 let. .. • h„, «1 razpisa. Izbira kandidatu bo opravljena v 30 ^eh^PI»«buMzpisneg^rote Kandidali bodo o izbiri obvezen, p.,no. njemu, se je umaknil na odstavni pas, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. Tovornjak je odbilo levo v meter globok obcestni jarek, osebni avto pa je na sredi ceste zaobrnilo za 180 stopinj. V razbitinah sta umrla voznik in sopotnik na prednjem sedežu. Komisija UNZ je odredila izvedeniški pregled osebnega avtomobila, prometni miličniki pa so enosmerno urejali promet, dokler s ceste niso odstranili razbitin. D. Ž. ^ Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj, fienedi kova 1 razpisuje po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge 1. 2 KLJUČAVNIČARJEV 2. 2 FINOMEHANIKOV Pogoji: s pod 1. — poklicna šola kovinarske stroke, lahko začetnik, pod 2. - KV finomehanik, lahko začetnik. Delo se združuje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tehtnica, Kranj, Benediko-va 1. Razpis velja do zasedbe. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in babica - IVANKA VEGNUTI p. d. Becencova mama iz Žabje vasi 6 v Poljanski dolini Za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem Posebna zahvala dr. Bojanu Gregorčiču za požrtvovalno pomoč, župniku iz Poljan in pevcem za lep pogrebni obred. Iskrena hvala tudi delavcem Iskre - TOZD Stikala Žalujoči: hčerka Milena, vnuk Janez in sin Jože z družino Žabja vas 6, 25. septembra 1982 Šolski center ZA BIAGOVNI PROMET Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge SNAŽILKE Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter poizkusno dobo 3 mesecev. Pisne prijave sprejema po objavi razpisa kadrovska komisija pri SCBP Kranj, Župančičeva 22. Zaposlitev je takoj. ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od naše ljubljene MARICE KOVAČIČ roj. Lukanc Vsem ki ste io pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje, izrekloiskrenoP zahvalo Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo dr. Rem-škariu dr Drinovcu in sestranroddelka za intenzivno nego bol-nišnice Golnik, ki so tako požrtvovalno skrbeli zanjo. Žalujoči hčerki Irena in Mojca ter ostali sorodniki! zahvala Ob nepričakovani in nenadni izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MAGDALENE SLADIČ T |j vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marija z možem, vnukinja Nevenka z družino .sestra Slavka ter drugosorodstvo^ > , < ''M s y" *w "" ZAHVAIA Ob nepričakovani, boleči izgubi našega nadvse skrbnega moza, očeta in sina FRANCIJA PIRŠA .• tp/kih trenutkih kakorkoli poma- se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami.namv^K remili gali in stali ob strani, nam izrekli sozalje, mu darovali cvetje in g y na poslednji poti. TOZDTun'šče Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom Elektro Kranj cegnar in Oblak ter kranjski pihalni godbi, pevcem, g. kaplanu za opravljen obred, družina s bolečine. ostalim sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki nam št naprej j Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti smo izgubili našo dobro mamo, babico, prababico in teto IVANO GORJANC roj. Pipan » ili ob njeni smrti. Enaka za- Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam kakorkoli PomaM ^ ter Vsem za izreče-hvala sorodnikom in prijateljem, kakor tudi vsem darovalcem preu.p k izkazovala na- na ustna in pismena sožalja. Hvala tudi dr. Mariji Sajevec za vso po/ _ ' te žai0stinke in vsem, ši mami in g. župniku za lep pogrebni obred, kakor tudi pevcem /a itpu k^ ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu F Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki, vnuki in pravnuki Primskovo. 29. septembra 1982 petek, 8. oktobra 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O Trgovsko podjetje nama LJUBLJANA BI VSE ZA DOM IN DRUŽINO V ENI HIŠI v oktobru, novembru in decembru UGODNI KREDITNI POGOJI pri nakupu vseh izdelkov iz tekstila in smučarske opreme (smuči in palice, vezi in smučarski čevlji): na 3 mesece brez obresti na 6 mesecev z 1 % obrestmi za mrzle zimske dni, za šport in razvedrilo v blagovnih hišah nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA BLAGOVNICA CERKNO f IZDELAVA VSEH VRST OČAL r<5 O^rcsj a na recept ali brez OPTIKA Bogata izbira okvirjev in sončnih očal MARIBOR----------------- v ponede Uektore k, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ ^taiTLi osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: več delavcev brez POKLICA za opravljanje del oziroma nalog mondranje traktorskih pn- ključkov za določen čas do 31. 5.1»»-* KV AVTOLlCARJA za določen čas do 31.5.1983 delavko brez POKLICA za čiščenje pisarniških prostorov in montiranje traktorskih priključkov Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. ____ SKUPŠČINA OBČINE TRŽlC Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge kuharja v obratu družbene prehrane UO SO Trzic Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne po-goje, kot so: - srednja šola za gostinske delavce - smer kuhar, - šest mesecev delovnih izkušenj, - en mesec poizkusnega dela tr J. J i „Iniiin nisrtipne oriiave z dokazili o izobrazbi do vključ- razmerja občine Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega razpisa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT TOZD KMETIJSTVO KRANJ nudi cenjenim kupcem JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico. Na voljo so sorte zlati delišes, rdeči delišes, jesenske in zimskeh-ruške. Cene za jabolka do 100 kg 15 00 din od 100-1000 kg 14,00 din nad 1000 kg 13,00 din hruške 20,00 din Vabimo vas, da se poslužite nakupa ozimnice v našem skladišču v nasadu PREDDVOR. S prodajo bomo pričeli 8.10.1982 vsak dan, razen nedelje,od 8. do 18. ure. OBRTNO PODJETJE TRŽlC Delavski svet razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE RAČUNOVODSTVA delovne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po zakonu o knjigovodstvu, izpolnjevati še naslednje: — da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri, — delovne izkušnje za vodenje gospodarsko računovodskih in knjigovodskih poslov Kandidat mora imeti 5 let ustreznih delovnih izkušenj in moralno politične kvalitete, dogovorjene z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili vložite v roku 8 dni na Delavski svet Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključnem razpisu. 68 MERKUR kranj trgovina in storitve, n. sol. o. KRANJ, Koroška 1 Delovna skupnost Skupne službe objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNO PROGRAMIRANJE IN ORGANIZIRANJE OBDELAV 2. PRIPRAVNIKA V CENTRU AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV IN 3. ČIŠČENJE PROSTOROV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1. — visoka izobrazba organizacijske, ekonomske smeri, — 3 do 5 let delovnih izkušenj, uspešno opravljen psihološki test in znanje programskih jezikov, poskusna doba je 3 mesece pod 2. — visoka šolska izobrazba ekonomske, komercialne, elektro ali matematično računalniške usmeritve, pod 3. — končana osemletka, delo v popoldanskem času, poskusna doba je 1 mesec Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, kadrovsko socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj z. n. sol. o. Mirka Vadnova 1 TOZD Komunala b. o. objavlja prosta dela in naloge: ČISTILKE JAVNIH SANITARIJ - 1 delavec Pogoj: — nedokončana osnovna šola, — delo se združuje za nedoločen čas in je primerno tudi za upokojenke. VOZNIKA SMETARSKEGA AVTOMOBILA - 1 delavec Pogoj: — poklicna šola za voznike motornih vozil, C kategorije in šest mesecev delovnih izkušenj, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunale, Mirka Vadnova 1, Kranj, ali se zgla-sijo v kadrovskem oddelku. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. I mladinski servis kranj p. 0. DIJAKI, ŠTUDENTJE! NIČ VAS NE STANE, ČE SE VČLANITE V MLADINSKI SERVIS KRANJ. Zahtevamo samo: potrdilo o šolanju in osebno izkaznico ali indeks In kaj vam nudimo? # občasne zaposlitve • opravljanje vozniškega izpita B kategorije v lastni avtošoli — cena tečaja: 350 din — cena ure vožnje-. 230 din Vse informacije dobite po telefonu 26-398. Industrijski kombinat KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge KNJIŽENJE PROMETA BLAGA Za uspešno opravljanje navedenih del se zahteva dvoletna srednja strokovna izobrazba, administrativne ali čevljarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj in uspešno opravljeno enomesečno poizkusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Planike, Kranj, 15 dni po objavi. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo najdenih predmetov, dvokoles in mopedov. Dražba bo v sredo, dne 13. oktobra 1982 ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli občane Kranj. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete, eno uro pred pričetkom dražbe. GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 8. OKTOBRA 19t2 Nepričakovano nas je zapustil star komaj 27 let ljubi mož, oči, sin, brat, stric, svak in vnuk BRANE BAROVNICA Od njega se bomo poslovili 8. oktobra 1982 ob 15.30 izpred domače hiše, Britof 297, na pokopališče v Pre- doslje. Žalujoči: žena Irma, hčerka Katja, sin Primož, mama, oče, sestri, brata z družino, ded in babica ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete FRANČIŠKE TOMŠE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala upokojenskemu pevskemu zboru iz Predoselj, predstavniku KS Bntof za poslovilni govor, Marjanovim sodelavcem iz Iskre, prijateljem nogometašem in kegljačem, kakor tudi gospodu župniku iz Kokrice za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Štularju iz ZD Kranj za dolgoletno zdravljenje. Sin Marjan v imenu vsega sorodstva. Britof, 6. oktobra 1982 L ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica MATEVŽA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi ZB Stara Loka ter pevcem. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku iz Stare Loke za obred in poslovilne besede. ŽALUJOČI: hči Marica, Janko z ženo, Pavla in Franc z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica v y ANTONA PRIMOŽIČA upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, dr. Bajžlju, ki mu je lajšal trpljenje v njegovi hudi bolezni, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. Križe, 1. oktobra 1982 BRANKO BAROVNICA _____ delavec TOZD OLJARICA BRITOF V spominu nam bo ostal kot dober sodelavec in aktiven družbenopolitični član kolektiva. Od njega se bo-Cposlov!T vpetek, 8. oktobra 1982 ob 15.30 un izpred hiše žalosti v Bntofu 297 Družbenopolitične organizacije in delovni kolektiv KŽK GORENJSKE__ MALI telefon 27-960 OGLASI PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavc 16, Podnart 7994 Poceni prodam KAVČ in 2 FOTELJA ter »MODROC« za francosko posteljo. Štular, Sorlijeva 18, Kranj, tel. 28-427 10168 Prodam MAČEHE vseh barv in RIGL-ČKE. Tupaliče 11, Preddvor 10171 Razprodajam 1 leto stare KOKOSI -nesnice in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo 10223 Prodam KRAVO mesec pred tehtvijo. Eržen, Ravnica 1, p. Kamna gorica 10224 Prodam PRALNI STROJ, potreben manjšega popravila in triletne SADIKE legustrum za živo mejo. Bertoncelj Pavel, Mošnje 13, Radovljica 10225 Prodam JABOLKA za ozimnico. Hab-jan, Kokrica, Golniška 93 10226 Poceni prodam KAVČ, dva FOTELJA, TEPIH, PRALNI STROJ Candy (vse uporabno) za 1 SM. Mahmutovič. Planina 16, Kranj, tel. 21-763 10227 Poceni prodam eno leto staro PEC na olje. Sr. Bitnje 56, Zabnica 10228 Prodam ŠTEDILNIK na drva »EAG«. Vencelj Berta, Jelenčeva ul. 21, telefon: 24-506 10229 Prodam več brejih TELIC in KRAV po izbiri. Rozman, Gasilska 2, Stražišče, Kranj 10230 Prodam JABOLKA. Mulej Anton, Dvorska vas 16, Begunje 10231 Poceni prodam mladega lepega VOLC-JAKA. Golnik 48 10232 Prodam GOBELIN 100 x 53 cm (okvirjen). Zura Tilka, Gor. odreda 14, Kranj J 10233 Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca.Zg. Bitnje 22 10234 Ugodno prodam rami električno CO nov električni RADIATOR in novo otroško KOLO. Ogled v soboto popoldne. Dokovič Nenad, J. Gabrovška 21, Kranj 10235 Prodam suha DRVA ter Tomos cross MOTOR. Hrastje 51, Kranj 10236 Prodam suha kostanjeva DRVA, lepa, neškropljena, zimska JABOLKA jonatan, rdeči delišes, boskopski kosmač, ontaria, voščenka, cena 9.- do 12,- din. Groš, Srednja vas 16, Golnik Prodam popolnoma nove ^JUCAK- SKE ČEVLJE Dynafit WG CS št. 4£ Bajt, Zasavska 39 A, Kranj Prodam KOT za dnevno s 3 ležišči, skoraj nov. Ogled od 11. do 13. ure. Behek, Gradnikova 4, Kranj Prodam 100 kv metrov »POBJONA«, širina 6,5 cm. Seljak, Preddvor 87 1 0240 Prodam ZELJE (glave). Luže SS^Sen- ^Prodam AKRONOLTT PLASTIKO za fasado. Št. sarže 01 - 80 kg, št sarže 04 _ 40 kg ter 50 kg belega CEMENTA in nekaj rabljenih OKEN. Štupnikar, Sutna 4, Zabnica Poceni prodam rabljene STEBRE za ograjo, komad 10(J din. Informacije po telefonu 27-452 f 1024H Prodam DESKE (colarice). Informaci- 'Je Pocrni prodam MOTOKULTIVATOR IMT 509 D, možnost priključkov. Vuko- vič Anica, Sp. Bitnje 49, Zabnica 10244 Prodam PEČ za centralno ogrevanje »Zrenjanin« 30.000 kcal. Zalog 93. Cerklje 1024o Ugodno prodam ZIMSKA JABOLKA Brezovica št. 3, p. Kropa, tel.: 79-690 10246 Prodam TOMOS 4 kratka os, malo rabljen. Arh, Mladinska 13 A, Bled 10247 Prodam mlado KRAVO 9 mesecev brejo. Šenčur, Gasilska 7 10248 Prodam KAVČ, MIZO, 4 STOLE m KUHINJSKO OMARO. Dimitrovič, Par tizanska 29 (Stadion) l®** Prodam rabljeno strešno OFkKU »Folc« - 1500 komadov in novo strešno OPEKO - Vesna (Novo mesto) 300 komadov. Ogled popoldne, Galetova 16, Kokrica, Kranj 1.0250 Prodam TELIC O simentalko v visoki brejosti. Stenovec, Verje 47, 61215 Medvode m 10251 Prodam OPEKO »bobrovec«. Teneti&e 18, Golnik, Hribar Aleš 10252 Prodam 1,80 m visok FILODENDRON (13 listov). Tel: 47-084 10253 Prodam delno rabljene posteljne volnene ZIMNICE - trodelne blazine. DeŽ-man Anton, Zasip, Sebenje 82, tel.: 77-748 10254 Novo PEČ za centralno ogrevanje z bojlerjem TAM STADLER, 3^000 c^l., prodam s popustom. Pavhč, Razgledna 28, Bled l0496 Prodam 20 rabljenih, dobro ohranjenih OKEN z dvojno zaporo, zastekiena, 150X110, primerna za gospodarsko poslopje ali delavnico. Naslov v oglasnem oddelku 10388 Prodam KRAVO s teletom, SLAMO-REZNICO EPLE 800 v zelo dobrem stanju ter traktorski OBRAČALNIK (pajek SIP 2) — malo rabljen. Naslov v oglasnem oddelku 10389 Prodam zimska JABOLKA po 8— din in KRAVO 8 mesecev brejo. Hraše 1, pri Preddvoru — Bitenc Stanko 10390 Poceni prodam ženski hlačni KOSTIM št. 38 in karambolirano ZASTAVO 1300 ter BMW 1600 ali menjam za traktor. Za-krajšek, Gobovci 9 10391 Prodam večjo količino PUNT in bukova DRVA. Tel.: 2)-396 10392 Prodam PRAŠIČE za zakol in kupim suha, bukova DRVA. Prodam FIŽOL. Janša Marija, Ribno 27, Bled 10393 Prodam šest OKEN (komplet) primernih za brunarico. Lindav Matevž, Sp. Jezersko 1 (K)94 Prodam 3(10 kg IZOLACIJSKE SMOLE. 235-litrski HLADILNIK, 8-litrski električni BOJLER Zupan Štefan, Zalog 92, Cerklje 10395 Prodam SORTIRNIK za krompir (paj-kel). Naklo 100 10396 Prodam 150-litrsko, rabljeno PRESO za sadje Andolše, Bled, Kolodvorska 17 tel 77-107 1 0397 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje. Capin, Sp. Besnica 172 10398 Ugodno prodam lepa, zimska •JAHU1,-KA. Cena od 8,- do 12,- din. Sr. Bela 6^ PriulHvnr KMlJiJ Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Tribuna. Sedej, tel.: 25-578 104«) Prodam TRAKTOR Uiuversal 445, star eno leto. Pungert 4, Škofja Loka 10401 brejo 6 mesecev in PUJSKA, tetkep * kg, prodam. Kocjanc, Podjelje 7, Sreć-vas pri Bohinju Prodam jedilni, bel KROMPIR ozimnico. Dežman Jože, Lahovče 61 kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE Poceni prodam BOO - lisica za ovratnik. Naslov v oglasnem oddelku Prodam KAD za namakanje sadja, ltrov Kopališka 9, Skofia Loka 1040J Proda m B E TO N S K O ^ ZO --že). Informacije po tel.: O64-21-216,/^ poldne), Kranj Vrtna 1 Ugodno prodam PRALNI SI "Ud uo renje in &MIVALNI STROJ Naojuj. Tel.: 77-040 . x _ pfa kM0 5 Prodam trajno žarečo cena 4.000 din. Pevec, Župančičeva^ ^Prodam6razBčno malo rabljeno POHL ŠTVO (predsoba, dnevna soba). Ugled v Soboto in nedeljo od 8 do 10. ure. Groharjevo naselje 8, škofja Loka Prodam KAMERO Super 8 Canon 514 XL ZOOM - M aero. Sobo&n Jožef D^ lavska 14. Šenčur, tel.: 41-118 104W Prodam suhe, smrekove PLOHli in DESKE m nove'DEREZE. Kokalj, Gor. Prodam dve OMARI obleko). Kranj, Cesta 1. maja 6o (Kejžar^ Prodam domaČe ŽGANJE. Zgoša 4 A Bccunjc llH 11 Dve KRAVI, eno pred, drugo po telitvi in TELICO, staro 5 mesecev, prodam. Svetina Franc, Breg 27 - Žirovnica ^^ Ugodno prodam JABOLKA za ozimnico An dol »e k. Pod Rebrom 24, Boh. B.-stncfl ' Poceni prodam 9 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. Pogačar Jože, Sp. Gorje 43. pn Bledu Prodam 20 vreč APNA. Dri.lovka 19 B. Vrhovnik ~ Prodam ZELJNATE GLAVE. Sp.Br-.. „o 1041b nik 2J vtv A _ Prodam CB POSTAJO, 40 kanalov s carinsko deklaracijo in A testom ter USMERNIK za napajanje. Iztok Mam Hrastje 62, Kranj 1U41» Prodam OKNO 140X140 z žaluzijo JjTSŽTEJg-S OPEKE NOVOUS "SKS 8TROJ ZA REZANJE NA- VOJEV od 1 mm do 8 mm (1 M-JIW. •2820 obratov v minuti .Georgij kobaltt GMBH Stuttgart. Tel.: 75-597 1041» M LA DIC A čr ne DOGE, »UrepTrne-secev^rodam. Tel.: 064-45-0S6 od 14. ure dalje. Senk Judita. Hrib 9, Preddvor ^ Prodam 100 kv. metrov MlirekovMf OPAŽA. Ostrman, Cesta talcev 23/B, ^Prodam 8 plošč aluminijaste PLOČEVINE, dimenzije 2lrn X 1 n X lmm P£ merna za krovska dela. Tel.: 064-83^ Prodam dve dobri mladi K^J1 ij- mentalki, breji 6 mesecev, Bezla Manja. Guncelska .38, Šentvid - Ljubljana ^^ Prodam novo enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 3 1. 5»™. Dolenja vas 5, pri Selcih ""f* Proaam JABOLKA: --MCO^nen-in druga in kupim mlado TEL1CU sunen talko. Kocjančič, Krnica 3, Zg. Gorje Prodam 2 ZIMSKI GUMI s m Zastavo 101. Vever Andrej, Gori« * G°Ugidno pnnlam dobro ohranjeno TElfMOAKOMULACIJSKO PE^ AEG 4 kW. Andolšek Janez Polje 11, Boh. m strica, tel.: 76-330 od 7. do lj ure 10426 Prodam VEZANA OKNA, SOBNA VRATA in VHODNA VRA*Ajmdo rabljeno). Šenčur. Sveteljeva 4, telefon^ 4lprodam OMARO za dnevno sobo in ZIBELKO. Žnklar Boris. ^P«00™^ Prodam suha. bukova DRVA. Ambrož 1, Cerklje 1 . Prodam delovnega VOLA 600 Kg-Sidraž 6, Cerklje I0J8° VOLA starega 3 leta, KRAVO ciko - Prodam KRMILNO PESO. Tenetie pri Golniku tflC Prodam več KRAV po izbiri Rotst [Crižnarjeva 2, Stražišče, Kranj Prodajamo več vrst VLOŽENIH GOE v kisu na veliko in malo. Oblak. Starec 18, Kranj (Cirče) Prodam BETONSKO ŽELEZO, £ mera 10, po ugodni ceni. Cerklje 26 W* Prodam JABOLKA za ozimnico: tan in voščenke. Skofic Franc, C. na 31, Kokrica, tel.: 24-473 Prodam rabljeno PEČ za centu* kurjavo »ATLAS« 25.000 očal., fo« Jezrska c. 122 lOfc' Prodam 3,75 kub. metra STIROPCB--debeline 5 cm, in POROČNO OBLES^ roza barve št. 42 (tel. 26-683) Prodam malo rabljen JOGI. Stts« Gorenjskega odr. 14, Kranj, teL: 2SS* Prodam ročno prebran JEDILNI 1 SEMENSKI KROMPIR _ Igor. T* zamenjam za zimska jabolka — 4 f^6 Lahovče 60, B erga nt Janez Prodam več JAGNJET. S mole i Lr« 88, Tržič Prodam novo, leseno, posli** i KMEČKO SKRINJO. Trboie 14 j Nujno prodam DNEVNO OMA& I ŠTEDILNIK Kttpperbusch n komadov nove stresne cementne OfH KE. Naslov v oglasnem oddelku ltfl Prodam TELETA. Prebačevo 54 ŠH Prodam 7 tednov stare PUJSKE- si mene Olševek 7, Preddvor Prodam zimska JABOLKA. Hleba*] Lesce Prodam 20 k v. metrov obdelane bC*1 »BUNJE« in 10 kv. metrov »BL'NJS*1 tufa. Telefon: 45-140 Prodam TERMOAKUMULACU» PEČ 6 kW. Šenčur, Kranjska 18 A l^SH Ugodno prodam PRIKOLICO »«*] ni avto. Moste 76 a, Žirovnica, telj S^M Prodam TELICO, staro 10 tednu^M zakol ali za pleme. Prebačevo 27. SrfH Prodam češko »BOKARICO* 7X57 R z menjalnima cevema 'M in strelnim daljnogledom in STREI^ DALJNOGLED Zeiss 6X42 Piske--«1 Zdenk Kranj, Ko krški log 20. »k*® 064-26-044 od 18. ure dalje Prodam macesnove DESKE det«* 50, 25 in 20 mm. Zg. Jezersko 28 A ^ Prodam MIZARSKI KOMBINIRA) STROJ na 3 operacije, rezkar ter t VORNO PRIKOLICO. Velesovo 10. 0 Prodam SEDEŽNO GARNITiI (trosed - postelja, 2 fotelja) Ockc petek popoldne in v soboto, LoizerlH vata 9, stanovanje 31 Prodam mlado KRAVO za ^fcrf menjam za mlado goved. Vir^ aJe * Sk Loka Prodam dobra neškropljena sk* rjavčke, rdeči delišes, Kanadke vo: i ontario, paramene od 10. do V 4 kilogram in ŽGANJE Peter Moh* kjania vas 59, Križe Prodam žensko POROCNf * OBLEKO za višino 175 cm, ter 2 Ac ^ TELEVIZORJA Ei Niš. Kova j Kranj Prodam TELICO težko oki oc A tel 3 »klaftre« DRV. Grilc Valemm 3, Cerklje Ugodno prodam PLINSKO PEC x super. Tel.: 23-560 od 15. do 16 ure 1 0(klam mlade KUZKE. Jeio Csr. : maše 5, Škofja Loka Prodam PUNSKO PEČ Super SE? zložljiv OTROŠKI VOZIČEK jeva 55, Škofja I^oka Prodam 7 tednov stare PUJSKE ^ nonik, Vincarje 26, Škofja Loka Prodam KRAVO po iAiri. Re^-Sf Škofja Loka Prodam 10 kub. metrov BUKO*' DRV, Kokali. Zg. Luša 3, Selca Prodam PISALNI STROJ Tok k, Telefon: 62-996 Prodam črnega PUDLA, starega 5* secev. Telefon: 62-729 Poceni prodam štiri nova OKNA tami, 120 X 120 cm. Tavčar, Poljane Skofjo Loko __ Prodam BRAKO pnkobco, rablj^ sezone, cena 4,5 SM. Telefon: 06*^ i Prodam več plemenskih OVAC X fon: 061-611-363 Ig U aodno prodam VLEČNO KLJi> za golfa ih ČRPALKO xa cenC^, (Grundfos - nova). Zibelnik, ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, rjav r nen ovratnik nov in dobrooW. nenski KOSTIM It o pijj Informacije po teL 25-278 - dopo^ Prodam dve toni HlDRm.ANEG^ NA (v vrečah) lahko tudi na b*^ F. Križnar, Novi svet 6, Skn^a U Prodam PRALNI STROJ in d4 L aR. Nova vas 8, Radovljica kovinotehna železnina JESENICE v.--— f f j SSyK ™ ^ iS j » vrtlij.v v mmuu r I kouTd^ 77-1» petek, 8. oktobra 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN GLAS ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 8.-15.10.82 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel.: 23-916 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet, Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. £ TERMOAKUMULACIJSKO 5 kW in OTROŠKO POSTELJICO ijem, zelo ugodno.-Zaje, Prešernova 1 ijka 10433 i KROMPIR za ozimnico - Rter desire, rdeč, primeren za pomes i.Strahinj 65, Naklo ^ j 10434 Prodani enojni DIMNIK Schiedel prejem 16 cm, visina 6,67 m - komplet, 200 fcosov BETONSKEGA KVADRA 30 cm, hJNTE in BANKINE. Tel.: 57-081 ^ Prodam BETONSKO ŽELEZO, debeli-t* 10. Podobnik, Mlaka 76, Kranj, tel.e-fciE' 22-569 10436 . Prodam droben KROMPIR. Luže 37 Sttčur 10437 Prodam KRAVO po izbiri ali zame-Jjj^o^do za zakol. Meglič Jog . Prodam lepe SADIKE ZA ŽIVO km. zimzelen, lifuster. Vovk F., Lesce, ^oltjanova 4, tel- 74-005 10439 Prodam KOTEL za žganjekuho, zim-Aa JABOLKA in TRICIKEL z motrjem "hlebce 30 p Lesce 10440 . Kvalitetna JABOLKA, otrgana in ne-fWj*na, prodam po 8 din. Mila Ulžar, ^nie Gorje 138 (portuna) fM .Prodam malo rabljen PLETILNI ^tfloj »Brother«. Sušnik, Bohinjska 41 10442 KUPIM J^m rabljeno PISALNO MIZO^Bri- T2HMOAKUMULACIJSKO PEČ 2-kupim. Ferjan. Staneta Žagarja Kranj, tel.: 21-842 , u 108« .Kupim rabljen KUpperbusch Stedilmk. afilov v oglasnem oddelku l(W4l Kupim rabljeno STOJALO za starejši ^iumniiasti ročni električni »troj W Kupim tudi rabljen »KNAKER« v tfl(064) 79-545 . a Ijgg lan rabljene .valovite SALONIT I. Tel. 24-749 po 19. uri 10J4J kovinotehna tehnika mengeš Kupim 500 kosov STRESNE OPEKE, vla*otince - model 202 ali novi bečeji -^odel 222. Lavtar, Sp. Luša 3 ,101^ Kupim HRUŠKE za mošt. Zabmca lo 10255 k Kupim 1 kub. meter MACESNOVIH OOHOV (suhih) 5 cm. Zibelnik Lojze, Omanova 5, Kranj , Kupim več komadov rablienih OKfc^ & VRAT. Ali Topanica, Srednje Bitnje^, Kupim brejo OVCO. Hrastje 51, Kranj ltKJoo [VOZILA^ > Ugodno prodam avto ALFA GULIJA fo]0 cem, starejši letnik. Man Moštro-^iZevnikova 3/A, tel. 21-612 9977 V ZASTAVO 101, letnik 1976, in ZASTALO 750, letnik 1969, dobro ohranjena prodam. PrebaČevo 50, Kranj ^^ .Prodam nov, desni sprednjiBLATNIK ^ FIAT 750. Virmaše 42, Skofja Loka , Prodam razne dele za MINI MORIŠ M i. Novak Koritenska 15, Bled, tele-"^78-226 w Prodam karamboliranega NSU 1200 C, ^jstriran do maja 1983, Lindav Matevž, Jezersko 10471 \ L ZASTAVO 750: MOTOR, z ^njalnikoS, leva VRATA, STOEHO m jgae. dele. Zupan Štefan, Zalog^n ^Motorno kolo MZ 250 TS-LUX, letnik (avgust) prevoženih 600 km. prodam odhoda v JLA. Cena 5,5 SM. In-^tmacije na tel.: 21-439, Draga Brezarg Prodam LADO caravan, letnik 1976, v^bro ohranjeno. Oglasite se lahko v po-tonskem Času na Ravnali it. 6, \hinjska Bistrica . , , . 104^ v P/odam R-16. zelo poceni, lahko tudi £ delih. Prodam nekaj delov za AMI - « I ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Iv- hvit Miroslav, Gradnikova 127, Radov- tel • 74-557 104/5 Prodam osebni avto MAZDA 1200. Po- Sp. Gorje 214 104'7 i>odam ZASTAVO 101, letnik 1977 Nddvor 110, telefon: 45-012 1<*7/ Prodam FIAT 132 2000. Naklo a A. 10470. Prodam BMW 1602. Tel.: 26-851 10479 TERENSKO osebno vozilo UAZ džip, letnik 1980, prevoženih 14.000 km, odlično ohranjeno, primerno za podjetje, obrtnike, vojsko ali planinska društva, za prevoz oseb in tovora, takoj prodam za 18 SM. Telefon 061-341-835 popoldne, razen sobote in nedelje 10035 Prodam VW 1200, dobro ohranjen in garažiran. Telefon 24-336 10193 Ugodno prodam dobro ohranjeno gara-žirano ZASTAVO 750, starejši letnik. Francka Jamar, Podkočna 8, Jesenice 10194 Prodam ZASTAVO 101. Kranj, Snedi-ceva4 10195 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ulica XXXI. div. št. 40, Kranj 10259 Prodam dve ZASTAVI 101, letnik 1976 h 1978. Telefon: 60-352 popoldne 60260 PEUGEOT 504, letnik 1969, prodam za 8,5 milijonov. Tel.: 064-75-172 med 16. in 17. uro 10261 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, telefon: 24-451 10262 ZASTAVO 1300, letnik 1973, 70.000 km ugodno prodam. Čebular, Kokrški odred 5, Kranj, tel.: 28-095 10263 Prodam FORD TAUNUS karavan 1500. Frlič Jože, Kranj, Tončka Dežmana 8/X !0264 Ugodno-prodam VW 1200, letnik 1960. Sp. Besnica 65, Selšek Jože 10265 VW »hrošč« dobro ohranjen prodam. Vombergar, Britof 180 10266 Prodam LADO 1200, letnik 1974, dobro ohranjeno. Pristov, Doslovče 24/a, Žirovnica. Ogled popoldne 10267 Prodam MOTOR za R-16 TL in novo masko. Adamcvič, Sp. Bitnje 7 10268 Prodam ZASTAVO 101, december 1977, in ZASTAVO Kombi 750, letnik 1974 s povišano streho. Bergant, Kranj, M. Pija-dejeva 42 10269 Prodam FIAT 126, letnik 1976. Telefon 064-24-148 10270 WARTBURG 1969, registriran za 1 leto poceni prodam. Čelik, Ul. Moša Pija-de 8, Kranj 10271 Ugodno prodam MOPED APN 4 M, letnik 1981, skoraj nov. Pintar Marjan, Martinj vrh 28, 64228, Železniki 10272 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled vsak dan po 14. uri Lužija Vid, Stražiška ul. 10, Stražišče, Kranj 10273 Prodam GOLFA, letnik 1979, malo vožen. Prednost devize. Tel.: 26-028, Kranj 10274 Prodam ZASTAVO 1300, vozno, neregistrirano, letnik 1969. Tel.: 25-147, Galeto-va 16, Kokrica. Ogled popoldne 10275 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in NAKLADALEC za les za traktor IMT. Suha 9, Kranj 10276 Poceni prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1971 in ZASTAVO 101, letnik 1973. Snobei, Bistrica 167 10277 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik-1977 (april). Informacije na teL: (064) 26-604 10278 LADO 1600, staro tri leta, prodam In- • formacije na tel.: 28-621 (popoldne) Ior 1 10279 Prodam VW 1200, letnik 1975. Cesta na Brdo 34, Kokrica 10280 GS 1.3, letnik 1980, prevoženih 19.000 Irm nrodam V račun vzamem tudi avto v vrednosti^ do 10 SM. Telefon O^"2^ Prodam GOLF Diesel, december 1978. Sovulj Joža, Hrušica 25, Jesenice 10281 Golf JL, letnik 1980, registriran do junija 1983, prodam. Rozman Vera, Cesta mvoluciie 3. J esenice 10283 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1979, registrirana domaja 1983. Ogled je možen vsak dan od 15. do 19. ure, razen sobote in nedelje. Jančev Ljubčo, Bistrica 193, Tržič 10284 ZASTAVO 101 po delih prodam. Naklo 234, tel.: 47-385 10285 RENAULT 4 TL poceni prodam, letnik 1975 80.000 km Naklo 234, tel.: 47-385 10286 Ugodno prodam FORD TAUNUS. Šiško Rajmund, Bazoviška 5, Radovljica, tel.: 75-951 10287 Poceni prodam dobro ohranjen PONY express. Drnovšek, Reteče 20, Skofja T LT 10444 °Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, cena 1,2 SM. Košenina, Sv. Duh 37, Skofja Loka , 1044*> Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano, pločevina potrebna popravila Zraven dam tudi novo pločevino, prevoženih 15.000 km. Ogled popoldne. Fin-Martinjvrh 28, Železniki 10446 tar, "Prodam GOLF JGL. Tel.: 064-61-414. Binkelj32, Skofja Loka 104 FIAT 126 P, letnik 1979, garažiran pr dam Koželj Brane, Visoko 4, 64208 Se 10447 jro-5en- čur 10448 Prodam LADO 1300 S. staro 3 mesece. Robliek, GolniŠka c. 48, Kokrica. Kranj v 10449 Prodam SIMCO 1307 GLS, registrirano do iclija 1983 Telefon: 22-185 ali 21-876 • J , 10450 Prodam FIAT 215 P, letnik 1977. Gasih-ita 27, Šenčur 10451 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Ilovka 11, Kranj !0452 ZASTAVO 101/1300 (1979) prodam. Kacin, Begunjska 15, Kranj, tel.: 22^-535 Prodam ŠKODO 1200 L, prevoženih 30 000 km, Karažirano, v zimskem času nevoženo. Stular Emilija, Lahovče 3, 64207 Cerklje 10454 Ugodno prodam FORD CAPRI, letnik 1971 Korošec, ZgoSa 53, Begunje 10455 Prodam R-4, letnik 1974, generalno obnovljen. Smolko, Sp. Bitnje 36 10456 Solidno ohranjen BMVV2002, starejši letnik, motor 3000 km, 5-brzinski menjalnik (športna platišča), prodam. V račun vzamem tudi Zastavo 101 ali Zastavo 750, letnik 1974/1975. Staretova 32, Kranj -Čirče ,0457 R-4, letnik 1974, prodani. Stibelj, Mlakarjeva 2, Kranj l0468 »OM« Tiprotto 55, nosilnost 5,5 I, ke-sonar s cerado, keson 4,75 X 2,18 m, ugodno prodam. Vozilo je obnovljeno. Plaveč 42,64244 Podnart k 1°4;>9 Kodam AUDI 10°, letnik 1974. Telefon: 24-400 104eo Ugodno prcKlam Pony expreb, letnik 1980. Stojičevič, Novi sv«t 17, Skotja Loka 104" Prodam CITROEN GS. letnik 1973 ali zamenjam za mlajši letnik 126 P. Telefon 064-62-298 1 0462 Prodam Zastavo 101 Lux, letnik 1978, 48.000 lan, dobro ohranjena. Stržinar, Partizanska 44, Škofja Loka, tel.: 61-552 10463 Prodam OPEL ASCONA, letnik 1978. Globočnik, Klanec 7, Komenda 10464 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, in večjo količino CEMENTA. Zalog 78, Cerkje 10465 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 L, letnik 1975, prevoženih 55.000 km, registrirana do septembra 1983. Pra-protnik Peter. Brezje 21, Tržič 10466 Prodam ZIMSKE GUME: dve 135X 13 in dve 155X15 ter VLEČNI KLJUKI za R-4 in VW,Potoče 5, Preddvor 10467 Prodam AUDI 60 L, letnik 1968. Ifeanj, Jezerska c. 35 10468 Prodam WARTBURG, letnik 1972. Šenčur, Pipanova 4 B 10481 Prodam SPAČKA, letnik 1976, neregistriran, cena 15.000 din. Ogled popoldne, Popit Janez, Cegelnica 54, naklo 10482 GS 1,3 Super, letnik 1980, prodam. Po-klukar. Polišica 13, Zg. Gorje 10483 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Informacije po tel.: 50-456 v petek zvečer 10484 RENAULT - 4, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 23-919 10485 R-8, letnik 1970, dobro ohranien, prodam. Svetina Franc, Breg 27, Žirovnica 10486 Prodam R-6 TL, neregistriran v voznem stanju, letnik 1970 ter 2 nova BLATNIKA. Tavčar, Sp. trg 8, Škofja Loka, tel.: 62-588 popoldne 10487 Za Zastavo 101 prodam: MOTOR, STREHO, zadnja trojna VRATA in še nekaj drugih delov. Rovte 12, Podnart 10488 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1977. Ogled vsak dan, Godnov Jože, Lom 26, Tržič 10489 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Popovič Miha, Sp. Gorje, blok 202 10490 Prodam VW 1303; letnik 1976, 78.000 km prevoženih. Hrušica 64, Jesenice 10491 Prodam ZASTAVO 101 v dobrem stanju, registrirano do marca 1983. Božič Saša, Mlaka 6, Begunje na Gor. 10492 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300 celo ali po jlelih, še regestrirana. Bodiroža Ilija, Strahinj 86, Naklo od 7. do 16. ure. informacije po tel.: 57-09$ 10493 Prodam VW 1300, starejši letnik, odlično ohranjen, registriran do oktobra 1983. Informacije po tel.: 064-89-025 - dopoldne 10494 Ugodno prodam GOLF, rdeče barve, letnik 1977. Telefon 27-537, po 18. uri WARTBURG, letnik 1977 ugodno eroda m. Hrvatin Brane, Kalinškova 26, rorenie Kranj 10288 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, nevozno, za 15.000 din. Valjavec Ivan, Brezje 48, Tržič 10289 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirali do oktobra 1983, za 3,5 SM Telefon 79-646 10290 Prodam AMI 8 - break, letnik 1974, 80.000 km, registriran do 5. 7.1983 - za 43.000 din. Ahac Boris, Radovljica, St. Zaearja 25 10291 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 Tel.: 21-418 10292 Prodam dobro ohranjeno JAWO CZ 350. Počka j, Golnik 10/B 10293 Prodam DIANO 6, letnik 1977. Gorica 2, Radovljica. Informacije po tel.: 74-182 dopoldne 10294 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1981. bele barve. Tel.: 064-21-156 popoldne 10296 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirana do marca 1983 (obnovljena). Tel.: (064) 26-408 10297 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, tehnični pregled do oktobra 1983. Stroi Zvone, Begunje 39 10298 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1972 -generalno obnovljen, registriran do av§ sta 1983. Informacije po tel. 28-446 102S Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 10300 stanovanja Išččm GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 10213 Najamem manjše STANOVANJE, starejšo nišo za dobo 1 leta ali po dogovoru v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 10305 Mirna in poštena delavka išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Oddati do-nudbejjod: Redna plačnica 10306 Študentka išče SOBO. Šifra: Nudim pomoč v gospodinjstvu 10307 V najem oddam novo neopremljeno GARSONJERO v Jaršah na Bledu. Telefon: 78-319 v večernih urah. Jurca Božidar, Bled,Gozdarska 6 10308 Najamem dvo ali trisobno hišo v okolici Kranja z veliko garažo in telefonom. Vse ponudbe na šifro: Bližnjica 10309 V najem oddam prostor (100 kv. metrov) za mimo obrt, ali skladišče. Telefon: 89-465 1°310 V bližini Kranja oddam v najem DELAVNICO 60 kv. metrov za nnmo obrt. Naslov v oglasnem oddelku 10311 Oddam takoj ogrevano SOBO dvema fantoma. Bobnar Franc, Godešič 33 a, Škofja Loka 10312 Nujno potrebujem SOBO s konalmco. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod šifro: KRANJ 10313 Mlada izobraženca s srčno kulturo iščeta GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE za dobo 3 let z možnostjo ogrevanja v Kranju ali okolici. Ponudbe jod: Izobraženca 10336 Iščem žensko staro od 40-45 let z otrokom, ker bi ji ODDAL SOBO, KUHINJO in souporabo kopalnice pod pogojem, da bi mi gospodinjila. Avgust Rajhard. Blok, Alpska cesta št. 13 - Bled 10337 V Tržiču ali oklici vzamem v najem za dobo 3-5 let GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: BPT- Tehnik 10338 1 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Stražiftču. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku . Zelo ugodno prodam SOBO in KLHI-NJO ter SANITARIJE To stanovanje ima svoj vhod, je na Golniku 25. Mihelič Frančiška. Partizanska 9, Bled, tel. 77-472 10335 Prodam GOSPODARSKO POSLOPJE in HIŠO. Vprašati Hraše 42, 61216 Smlednik 10314 Prodam enonadstropno HIŠO v Tavčarjevi ulici št. 9 v Kranju. Informacije na tel. št. 24-116 10315 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE na Mestnem trgu v Škofji Loki po dogovoru. Šalja, Mestni trg 37, Skorja Loka 10316 Prodam GARAŽO Na Plavžu (Jesenice). Tel.: 82-091. Šifra: najugodnejši ponudnik 10317 LOTERIJA zaposlitve! Iščem starejšo žensko za varstvo triletne hčerke pri meni doma. Šifra 10 km iz Kranja Sprejmem KV ali PKV PLESKARJA, OD od 15.000,- din do 20.000.- din. Bizant. Britof 9, Kranj 10329 Iščemo čistilko za trikrat tedensko čiščenje skupnih prostorov v tri nadstropnem bloku. Ponudbe pošljite na naslov HIŠNI SVET, Sorlijva 10, Kranj 10330 TAKOJ zaposlim samostojnega KV AVTOKLEPARJA. Dobra plača po dogovoru. Keržan Franc, Preddvor 3, Avtokleparstvo, tel.: 45-043 10331 Zaposlitev dobi KUHARICA. Osebni dohodek po dogovoru. Nedelje proste. Tel.: 23-484 10332 TAKOJ zaposlimo redno ali honorarno poštenega DELAVCA ZA BRUŠENJE in ostala dela. Expres izdelava ključev Kranj (za trgovino Globus), tel.: 24-864 10333 prireditve PLES! Svetovni plesni program — ročk n'roll - Disco - SKUPINSKI PLESI. Zabava, rekreacija in izobraževanje! Vsak petek ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. Vodi piesni učitelj BORIŠEK 10324 Ansambel SIBILA vabi danes v PETEK ob 19. uri na MLADINSKI PLES v NAKLO, v SOBOTO ob 20. uri v hotel TRANSTURIST ter v NEDELJO ob 16.30 na PLES na PRIMSKOVO 10325 DISCO! Vsako soboto ob 19.uri v domu KS STRAŽIŠČE 10326 Vsak petek v hotelu TRANSTURIST Škofja Loka ter vsako nedeljo v hali KOMUNALNEGA CENTRA v Domžalah za PLES igra SKUPINA S PLUS 10327 ram — ročk obvestila; Opravljam VRTANJE za centralne in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Informacije popoldne po telefonu 064-24-788 9539 Termoakumulacijske peči POPRAVLJAM, ČISTIM in MONTIRAM. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, telefon: 061-737-466 10149 EXPRESS POPRAVILA OBUTVE! se priporoča Marjan Kristan, Vodopivče-va 10, Kranj (Mohorjev klanec) 10151 Izdelujem vse vrste šablonskih GOBELINOV. Naročila na naslov: Pavlovič, Mlakarjeva 20/111 Kranj. Tel. (064) 23-847 10301 Po naročilu izdelujem vse vrste umetno kovanih okenskih mrež, balkonskih ograj ter ostalih UMETNO KOVANIH IZDELKOV. Tel.: 79-562 10302 Opravljam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA, polagam tapete, tople pode ter tapisone. Izvajam tudi fasadna dela. Naslov: Hadžič, Ljubljanska 1, Kranj 10303 Sedaj je pravi čas za sajenje okrasnih iglavcev (smreke, jelke, bora, brina, trste itd.). Bogato izbiro vseh rastlin za vrtove, parke in grobove vam nudi drevesnica TUŠEK - Vodice nad Ljubljano. Odprto vsak dan razen nedelie. Listavce in vrtnice prodajamo od 20. oktobra dalje. 10304 LEPE SADIKE CIPRES za ograje (delno v kontejnerjih, za takojšnjo saditev), OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove in grmovnice za pokopališče, dobite pri ,KANCILIJA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 10150 ODVETNIŠKO PISARNO sem odprl v Kranju, Partizanska c. 13, tel.: 21-756. Odvetnik Brane Koželj 10328 izgubljeno Izgubil sem DENARNICO z osebno izkaznico in denarjem, v soboto dopoldne pred Delikateso v Kranju. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne. Koprivni-kar Jože, Golnik 15 10322 Ušel nam je PES (irski seter), star 3 mesece. Na prsih ima belo liso. Gregorc, Ul. XXXI. div. št. 38, Kranj (22-990) 10323 ostalo V VARSTVO vzamem otroka. Lojzeta Hrovata 10, Kranj, Planina II. stanovanje št. 11 10219 Iščem INŠTRUKTORJA matematike za srednjo šolo. Informacije na telefon: 25-398 10318 V VARSTVO sprejmem otroka, lahko tudi popoldne. Zupane, Poljče 34, p. Begunje 10319 Iščemo upokojenko, ki bi prišla gospodinjit k mladi družini. Naslov v oglasnem oddelku ^ 10320 ZAHVALA. Zahvaljujem se vsem gasilcem, ki so pomagali pri gašenju požara moje hiše. Obenem se zahvaljujem tudi va&anom Cešnjevka, ki so mi tako Sožrtvovalno pomagali. Erzetič Marija, ešnjevek ' 10321 Sreč ka St. 0 92 252 1232 44052 88762 056362 150492 4 4634 4964 56974 99984 104894 163164 498734 16 36 46 96 6976 06116 176356 208156 393056 439016 18 98 458 678 70348 285488 din Srečka st. 40 100 200 600 4.000 4.000 20.000 20.100 40 440 640 2.040 2.040 100.040 20.040 20.040 60 60 100 60 1.000 2.060 20.000 20.000 20.000 20.060 80 120 160 160 8.000 20.000 11 21 03701 63011 63071 75551 86691 99141 93 2923 39513 84203 290883 24865 131305 140125 285535 297845 07 17 47 6987 090717 259037 434527 435417 899 1949 7409 11689 48489 65689 132049 175889 din 80 80 2.000 8.080 6.000 4.000 6.000 4.000 60 400 2.000 8.000 20.000 6.000 20.000 20.000 20.000 500.000 80 60 60 400 1,000.060 50.000 20.000 20.060 200 400 800 6.000 2.000 8.000 20.000 20.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača od 70 do 80 din, cvetača 65 din, korenček 40 din, česen od 150 do 180 din, čebula od 30 do 35 din, fižol 120 din, pesa od 30 do 35 din, kumare od 20 do 30 din, pp-adižnik 30 din, paprika od 30 do 4U din, jabolka od 15 do 20 din, hruške 35 din, grozdje 40 din, smokve od 70 do 80 din, limone 80 din, ajdova moka 85 din, koruzna moka od 30 do 35 din, kaša 80 din, surovo maslo od 280 do 300 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje od 25 do 30 din, kislo zelje od 40 do 50 din, klobase 60 din, orehi 500 din, jajčka od 8 do 9 din, krompir od 12 do 15 din. JESENICE Solata 40 din, cvetača 60 din, korenček 30 din, česen 153 din, čebula 30 din, pesa 20 din, kumare 40 din, paradižnik 35 din, paprika 40 din, slive 44 din, jabolka 19,60 din, hruške 30 din, grozdje 35 din, limone 82,65 din, ajdova moka 84,50 din, koruzna moka 30,30 din, kaša 72 din, surovo maslo 270,90 din, smetana 110,20 din skuta 85 din, sladko zelje 13,50 do 16 din, kislo zelje 30 din, jajčka od 7 do 8,20 din, krompir 13,70 din za ozimnico 11,05 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne: kranj Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do: 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje, Krvavec -Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg.Jezersko. Živila: PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC K anec, Likozarjeva 12, SP Cerklje V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklov v Naklem, Na vasi Šenčur JESENICE Rožca — samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79, Delikatesa — Kašta 3 na.Kor. Beli, V. Svetina 8/a skofja loka Market Novi svet BOHINJ Špecerija market, Boh. Bistrica BLED Špecerija market, Kajuhova 3, Bled in Živila Delikatesa, Ljubljanska GORJE Živila market, Zgornje Gorje LESCE Murka 1 RADOVLJICA Živila Pred trg Topničarji starešine Mili vo j a Simića Odločno branijo prvo mesto Borci čačanskega in kragujevške-ga odreda, ki so 1. oktobra 1941. leta vkorakali v Čačak in zajeli štiri sovražnikove topove, so ustanovili prvo topniško enoto narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Teden dni pozneje je že sodelovala v borbah z Nemci v Kraljevu in ji je uspelo toliko poškodovati tamkajšnje letališče, da ga sovražnik ni več mogel uporabljati. Hrabro dejanje prvih partizanskih topničarjev je odlo61no vplivalo na nadaljnji razvoj topniško-raketnih enot naših oboroženih sil. Prav zato ao topničarji izbrali 7. oktober za svo] praznik. Toda tradicije prednikov iz obdobja junaškega boja jim niso za z'gled le ob prazničnih dneh, ampak spremljajo njihov sleherni delovni dan. »Naša najpomembnejša naloga,« pojasnjuje starešina Milivoj Simić iz topniške enote, ki je že tretje leto najboljša v ljubljanskem armadnem območju, »je pouk in vzgoja vojakov. Pri tem je učenje lažja stran naloge; prvenstveno - in tudi težje - je privzgojiti spoznanje, zakaj se je treba naučiti vsega tega, pa obenem zagotoviti pravilen in skrben odnos do opreme in sredstev. Številni primeri iz narodnoosvobodilne borbe nam dokazujejo pravo vrednost takšnih ciljev in budijo v današnjem rodu vojakov zrelo vojaško zavest.« Brez takšne zavesti, ki odlikuje tako starešine kot vojake, bi se v enoti Milivoj a Sirnica prav gotovo ne mogli pohvaliti z visoko stopnjo moralno političnega stanja in odlič- nimi rezultati v izobraževalnem procesu. Najbrž ne bi mogli zapisati, da uspeh dosegajo s kvalitetnim poukom; pri tem zamenjujejo draga učna sredstva z novimi in sodobnimi napravami, ki znatno zmanjšujejo stroške. In tudi drugih oblik varčevanja, od proizvodnje lastne hrane do udeležbe priraznih družbeno pomembnih delih, ne bi mogli našteti ali pa naglasiti znatnih dosežkov v vsestranskem sodelovanju z okoliškim prebivalstvom. VOJAŠKI KOLEKTIV ODLOČA »Načrtovanih nalog,« poudarja starešina Miloš Bašaragin, »ne bi mogli uresničiti samo s poveljevanjem. Ključ uspeha je v našem odnosu do vojaka kot subjekta, ki lahko v meji dovoljenega vpliva na delo in življenje v enoti ter ju s svojimi predlogi pomaga oblikovati. Vojaški kolektiv tako rešuje vsa vprašanja; praksa kaže, da je to najboljši način za uvajanje kolektivrtga dela in odgovornosti, saj kolektiv pri iskanju najboljših rešitev nikoli ne zgreši. Pri tem so mu v oporo družbenopolitične organizacije, kar okrog 40 odstotkov članov kolektiva je povezanih v Zvezi komunistov, pa razni družbeni organi, ki delujejo od področja reda, varnosti in^družbene samozaščite do področja racionalizacij in varčevanja.« Besede starešin potrjujejo tudi vtisi njihovih vojakov, ki v topniški enoti služijo vojaški rok. Peter Potočnik, ekonomist iz Maribora, pripoveduje: »Delo topničarjev je SPV 11 Za večjo prometno varnost Mesta in otroci Teden otroka ki ga proglaša mednarodna organizacija UNICEF, oreanizira vsako leto Zveza prijateljev mladine Slovenije. Letos poteka S'otroS Vod geslom »tfesta in otroci«. V to akcijo se vključujejo t^i vsi Sveti L preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri gorenjskih °"tnfl varn06t otrok in mladoletnikov v SR Sloveniji v prvem tett J v DrimS z lanskim ni najboljša. V 824 prometnih P°r^h kilose^etos pripetile na slovenskih cestah, ie umrfo 30 otrok nesrečah, ki so se letos pripet k č kot lani V teh nesrečah je hilcTlaž ie ali^eŽje^ rojenih 845 otrok in mladoletnikov, kar je za 20 StoSov več kot lani Številke so sovolj zgovorne m opozarjajo vse, ^ •trSL otrokom in mladim v prometu posvetiti še večjo pozornost. ** Poskrbimo, dT bodo v tednu otroka in tudi sicer okrepljene vse ^a®^^oj^ova^vene ustan^^ Šol naj poskrbe za pionirje Pr°m.evoSvParll0lnaT "aCeljskih sestankih opozorijo starše na VeČj°. avto£J^nrpriVčrjfkandidktov za voznike poudarjajo odnos pri devamo Največ kar lanuo siorun udeleženci otroci. Pa ne le preprečevati prometne nesreče, v katenn so u ^^ v tednu otroka, pač pa vse leto. zahtevno in odgovorno; predvsem zato, ker ni moč opraviti naloge drug brez drugega. Toda povezanost v kolektivu od prvega dne, mene so vanj toplo sprejeli, premaguje vse ovire. Ob pomoči in spodbudi starešin smo obvladali tako v splošnem kot specialističnem pouku vsa potrebna znanja, kar dokazujejo zelo dobri rezultati streljanja.« pl^rov makedonski kolega, Branko Todorovski iz Prilepa, pravi: »Za dobro počutje v kolektivu so pomembni predvsem tovari ški odnosi. Da sem se hitro vživel v njem, gre zahvala starešinam in tovarišem iz vojaških vrst. Med njimi sem našel veliko prijatejev. Morda bodo tudi znanstva z okoliško mladino rodila nova prijateljstva. Kaj delam v prostem času? Sodelujem v recitatorski skupini; sedaj pripravljamo kulturni spored za svečanost ob našem prazniku in druge priložnosti.« Svoja tovariša dopolnjuje učitelj iz Srebrenice v SR Bosni in Hercegovini Vejsil Harbaž: »Vojaškemu življenju sem se hitro privadil, saj sem ga delno spoznal že med obrambnim usposabljanjem v. času študija. Začetne težave, ki nastajajo zaradi razlik v navadah vojakov z vseh koncev domovine, smo složno in prijateljsko premostili. V enoti imam cel kup obvezno -stik Kot sekretar partijskega oddelka skrbim za družbenopolitično dejavnost, vodim odbor za kulturne prireditve, sodelujem pri pripravi stenskega časopisa in še kje. Kraj, kjer služim vojaški rok, mi ugaja, zato ga bom tudi po vrnitvi domov še obi- SkKratek obisk v enoti Milivoja Si-miča daje slutiti odločnost njenih pripadnikov, da obranijo prvo mesto med topničarji armadnega območja. Ob njihovem prazniku jim torej zaželimo še veliko uspehov pri bodočem delu! Stojan Saje Novi avtobusi za mestni promet Kranj - Uporabniki mestnih avtobusov v Kranju oziroma kranjski občini po občinskem odloku plačujejo 9 dinarjev za avtobusno karto. Od tega zneska pa se en dinar odvaja za razvoj voznega parka za mestni promet in za urejanje pokritih postajališč. Trenutno je pred razpravo v občinski skupščini predlog odloka o mestnem prometu, skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti pa bo 20. oktobra razpravljala o predlogu programa razvoja mestnega prometa. Značilnost slednjega je tudi, da obravnava urejanje avtobusnih postajališč oziroma pokritih čakalnic v mestnem prometu. Le-te naj bi zgradili iz že omenjenih sredstev, ki se odvajajo za razširjeno reprodukcijo, pri čemer pa je predlog, da bi polovico sredstev za pokrite čakalnice prispevale krajevne skupnosti, na katerih območju poteka mestni avtobusni promet. Da pa se sprejeti dogovor o urejanju mestnega avtobusnega prometa uresničuje tudi v praksi, pa potrjuje nakup treh novih avtobusov, ki jih je za mestni promet nabavilo podjetje Alpetour - TOZD Potniški promet. Novi avtobusi bodo vključeni v mestni avtobusni promet čez nekaj dni. To so avtobusi TAM Avtokaroserija Novi Sad. Vsak ima 30 sedežev in 60 stojišč, stane pa okrog 1,8 milijona dinarjev. Alpetour - TOZD Potniški promet ima zdaj 18 avtobusov za mestni potniški promet. A. GLASOVA ANKETA Krompir — po poteh in stranpoteh Po podatkih Gorenjske kmetijske zadruge prodajo njeni člani in kooperanti vsako leto mimo zadruge 1500 ton krompirja. Prodaja je opravičljiva, če gre za presežke pogodbeno dogovorjenih količin in če zadruga tudi zanje ne zagotovi trga. V nasprotnem primeru, ko pridelovalec ne izpolni obveznosti do zadruge in išče sam boljšega kupca, pa je močno ogrožena naročena pridelava in s tem zadružna organiziranost. Zanimiv je letošnji primer. Letina je bila bolj skromna, povpraševanje po krompirju je precejšnje, cena pa je sorazmerno nizka. Prav zato tudi letos vse »krompirjeve« poti ne bodo vodile prek zadruge, ubrale bodo tudi stranpoti na »črni prekupče-valski trg«, na katerem velja višja odkupna cena. Kako poteka prodaja krompirja, smo povprašali tri kmete v kranjski občin L ne varnosti. Ko je___ dovolj, pogodba malo vel krat lahko prodajaš, kot ' znaš. Če pa je letina si kot letošnia, ima pogo___ ?;aČno vrednost in dobi za ovalca povsem obvezuj čaj. Letos sem prideh krompirja. Z zadrugo ii sklenjeno pogodbo o ____ količini, toda večini pridelka sam poiskal kupca.« Albin Okorn iz Šenčurja: »S ceno 7,65 dinarja za kilogram imamo kmetje plačane le stroške pridelovanja, zaslužka pa v njej ni. To je tudi razlog, da večina kmetov drži krompir doma. Marsikdo še vedno upa na boljšo ceno februarja ali marca. Pogodbenih obveznosti letos ne bom izpolnil. 40 ton krompirja bi moral oddati zadrugi, toda toča je pridelek zmanjšala za polovico. Vsega skupaj smo naorali okoli 20 ton, čeprav smo imeli posajenega na treh hektarjih in pol. Kaj bi skrival! Če je letina dcbra, prodam 70 odstotkov krompirja prek zadruge, preostalega pokupijo znanci in stalni odjemalci.« Martin Gorjanc iz Voklega: »Ja, zakaj bi pa ravno kmet moral delati z izgubami in prodajati pod ceno? Vsak mora v svojem delu videti tudi računico. 7,65 dinarja za kilogram nam ne zagotavlja gospodarske in social- Vinko Porenta iz Si Bitenj: »Ves letošnji krompirja je še doma, kratkem bomo pričeli s prebi« njem in pripravljanjem za proT jo. Z zadrugo dobro sodeluj* vsako leto izpolnim do nie obveznosti in tako bo tudi 26 ton ga bom oddal, kaj pa ni. Nekaj ga mora doma; za ozimnico ga d sorodnikom in tistim, ki so ^__ gali pri pobiranju. Vsaj po'de** dinarjev bi moral biti, da bi čo>j cena za kmeta spodbudna, saj za potrošnika je dosti da je vmes preveč p osi _ Vsak pristavi svojo vrečo, tudi tako velika razlika med kupno ceno in ceno v trgovini. Č. Zaplotnik od 8. -18. oktobra 1982 market Š0BEC odprto od 10. do 18. ure - tudi ob sobotah in nedeljah Preko 40 vrst sira na degustaciji!