sirukturirana. Zgodovinski in sodobni primeri odcepilvcnih gibanj osvciljujcjo teoretična naCela vicc versa. In končno njegovi sklepi so precej prepričljivi. Čeprav se tudi on ni mogel izogniti vsem teoretičnim in praktičnim zankam, ki so postavljene na tem področju.
Buchanan tako pogosto vztraja pri tem. da je odcepitev zakonita samo kot zadnje sredstvo, h kateremu se zateCemo, ko so druge možnosti že izCrpane, oziroma jim nc uspejo zadovoljiti potreb skupine, vendar pa nc pojasni povsem te preferencc za ohranjanje in varstvo federacije pred odcepitvijo. DoloCena skupina, ki bi lahko ohranila svojo kulturo v obstoječi fedcraciji, ima po n.itom mnenju lahko povsem zakonito željo po odcepitvi. Ce meni. da bi se ta lahko bolje razcvetela v suvereni državi (primer Ouebcc). Zdi se. da Buchanan samo v izjemnih primerih (pogojih) dopuiCa manjšinskim skupinam oblikovanje države, ki bi lahko bolje zadovoljevala njihove potrebe.
Marjan Brezoviek
Pravni vidiki otrokovih pravic
Ljubljana 1992
O Človekovih pravicah so razmi<iljali Tilo-zofi, politiki, pravniki in drugi že pred stoletji, zanje so sc borili številni rodovi tlaCe-nih, brezpravnih. O pravicah otrok pa so zaCcli govoriti iele v »stoletju otroka«, zJasti v drugi polovici XIX stoletja in v zaCetku XX. Za otrokove pravice so se potegovali predvsem zdravniki. uCitelji in pravniki. Porajale so sc nacionalne ustanove za varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov To podroCje so zaCeli tudi zakonsko urejati. Tudi v Avstriji pred prvo vojno. koristi in blagostanje zanemarjenih in iztirjenih otrok in mladmtnikov je veliko storil pisatelj in mladinski sodnik Fran MilCinski. Skupno z naprednimi uCitelji je njihove probleme in stiske obravnaval strokovno, Clovciko, pedagoško. O položaju naših otrok v XIX. stoletju je napisala obširno delo Alenka
Puhar pod naslovom Prvotna listina življenja.
Prva svetovna vojna je bedo in trpljenje otrok Sc poveCala. zato so sc zanje zanimale nacionalne učiteljske organizacije, nastajale pa so tudi mednarodne organizacije uCiteljev in dnigih, ki so si prizadevali za varstvo otrok. Ob tem so nastajala tudi pravila in naCela za to dejavnost. Mednarodna unija za zaščito otrok je že 192.1 izdelala Deklaracijo o pravicah otrok, ki jo je 1924 potrdilo in sprejelo tudi Društvo narodov v Ženevi. Ponovno so to deklaracijo potrdili 19.14 med gospodarsko krizo. Med vojnama je bil kongres za zaščito otrok za podroCje Balkana, dejavne pa so bile tudi druge regije Evrope in sveta. Bistveno je. da so ob šolskih reformah zaCcli govoriti tudi o »otrokovih pravicah« in nc le varstvu otrok. Na Slovenskem so med vojnama prouCevali položaj otrok na.ši napredni pedagogi in uCitelji. npr. dr. H.ŽgeC, prof. Jože KerenCiC, prof. G.Silih. Martin Mcnccj in mnogi drugi. Naši pravni strokovnjaki pa so že prouCevali zapušCcno in delinkvcntno mladino. Vedno veC pozornosti so posveCali tudi telesno in duševno prizadeti mladini. ObCutno sc je i/boljšala zakonodaja o tem.
V drugI svetovni vojni je bilo ic veC žrtev in 4c huje so bile teptane Človekove pravice. Prizadeli so bili tudi milijoni otrok. Pomagale so jim številne nacionalne in mednarodne Človekoljubne organiz.acijc, zlasti UNICEF. MoCno dejavna je ostala Mednarodna unija za zašCito otrok, ki je že leta 1946 poslala Ktmiisiji OZN za stKialna vprašanja zahtevo za novo deklaracijo o pravicah otroka. Ta je tudi pripravila mednarodni kongres za zašCito otrok 1954 v Zagrebu. Leta 1958 so bile države pozvane, da izrazijo mnenje o novi deklaraciji o pravicah otrok, leta I9S9 je bila deklaracija sprejeta. Leta 1979 so ob Mednarodnem letu otroka Poljaki predlagali, da bi poleg deklaracije pripravili Se Konvencijo o otrokovih pravicah. Ta je bila dodelana in sprejeta šele 1989. Vedno znova nas prcsc-neCa poCasnost pri oblikovanju dokumentov, ki se tiCejo otrok. Res pa je, da so v OZN v teh desetletjih sprejeli vrsto splošnih in posebnih deklaracij in konvencij, ki posredno zadevajo tudi mlade rodove.
Vzporedno s prizadevanji mednarodne skupnosti za oblikovanje, varovanje otrokovih pravic je tudi naša družba skrbela za napredno zakonodajo, na drugi strani pa so
571
Tconia m ptaku. Ici 30. U..S-«. l.|uM)iuu IV«J
naslajale Številne ustanove za varstvo. Šolanje in zdravljenje vseh kategorij otrok in mladih. Pri oblikovanju socialne, zdravstvene. Šolske, kazenske in druge zakonodaje, ki zadeva otroke, so naSi strokovnjaki ie upoštevali mednarodne norme, spoznanja m dosežke prakse. Zato so bile normativno in tudi v praksi pravice otrok dokaj upoštevane, ieprav se o tem ni veliko govorilo. Nedvomno pa so bile mnoge stvari premalo dorečene, zlasti pa so nastajale težave v praksi.
V času, ko so nastajali zadnji mnutki Konvencije o pravicah otroka in ko so jo sprejemali v OZN, so se v svetu in pri nas dogajale velike družbene spremembe. Pri nas smo oblikovali novo ustavo, priSlo je do osamosvojitve, do novega političnega življenja, sprejemali smo nove zakone. Nastala je tudi Komisija za pravice otrok pri DPM. konvencijo so objavili, da bi poslala dostopna Široki javnosti. Nastalo pa je tudi vpraia-nje, koliko se naia zakonodaja, ki zajema otroke in mladoletnike, sklada s to konvencijo, kako bi jo bilo treba spremeniti in dopolniti. da hi bila v skladu z evropskimi normami. Na ta vpraSanja je poskuSala odgovoriti skupina znanih strokovnjakov. Rezultat njihovega dela je obsežen zbornik z naslovom Pravni vidiki otrokovih pravic, Ljubljana 1992 (235).
Levji delež pri tem delu je nedvomno imela prof. dr. Alenka .^elih, ki je obdelala uvodna poglavja, ob koncu pa je napravila sintezo, uredila pa je tudi zbornik. Na podlagi sodobnih virov in literature je pojasnila sploSne probleme otrokovih pravic, osnovne pojme in kategorije, nakazala je zgodovinski razvoj in pravno podlago za le pravice, njihovo uresničevanje v sedanjosti s sociološkega, psihološkega in zlasti pravnega vidika. Otrokove pravice je poskuSala pravno utemeljiti, jih razčlenili in pri tem se je opirala na vrsto priznanih avtorjev in na konvencijo. Razpravo je končala z bogato in dragoccno bibliografijo. Z načelnimi in splošnimi vpraSanji otrokovih pravic se je ukvarjal tudi Zdenko Kodelja, ki je poskuSal pojasniti razmerja med sploSnimi deklaracijami in konvencijami človekovih pravic in tistimi, ki zadevajo otroke. Zlasti je obravnaval Konvencijo o otrokovih pravicah. Podrobneje sc jc ukvarjal z vpraSanji odraslega in otroka, ki zadevajo svobodo vesli, verovanja, miSljenja. Pri tem je postavil več
vpraSanj, kot je dal odgovorov. Ker se danes čutijo vedno močnejši pritiski verskih skupnosti na družino in Solo, bi bilo treba ta vpraSanja podrobno proučiti s pravnega, sociološkega in pedagoškega vidika.
Čc naj bi primerjali naSo zakonodajo s sodobnimi tokovi in dosežki v svetu, jc bilo treba proučiti najprej mednarodnopravno varstvo otrokovih pravic. Tako je mag. Vera Klopfič ugoto\ila. kako je varstvo otrokovih pravic urejeno v sploSnih dokumentih OZN o človekovih pravicah in v posebnih listinah, kot so Ženevska deklerarija otrokovih pravic iz leta 1924. Deklaracija otrokovih pravic iz leta 1959 in končno, kako je te zagotovila Konvencija o otrokovih pravicah iz leta 1989. Podrobno je razčlenila zlasti ekonomske. socialne, politične In kulturne pravice, opozorila pa jc tudi na vlogo UNESCA in na nekatere druge specializirane ustanove OZN. Dr KUrjam Skrk pa jc v tem sklopu obdelala izredno aktualno vpraSanje o varstvu otrok v vojnih spopadih in izjemnih razmerah. Pri tem je p<ileg sploSnih dokumentov OZN o človekovih pravicah in pravicah otroka upoSievala ženevske konvencije in pravila ter vlogo UNICEF-a ter drugih človekoljubnih organizacij. Ta vpraSanja so toliko bolj pereča, ker v naSi bližini surovo teptajo vse človekove pravice, in Sc zlasti prizadevajo otroke.
Šele na podlagi teh spoznanj je bilo mogoče presodili ustreznost naSega pravnega sistema pri varovanju otrokovih pravic, zlasti na področju druiiivikega. osebnega, šolskega. delovnega, zdravuvenega, socialnega in kazenskega prava. Prvo področje jc obdelal dr K. Zupanfif, pn čemer je podrobno razčlenil naSe družinsko pravo in ugotovil, da so v njem že bile upoStevane norme, ki jih danes postavlja Konvencija o pravicah otroka, vendar bi bilo treba marsikaj posodobiti. izboljšati in dopolniti. Mateja Konči-na je obdelala osebnostne pravice otroka, jih definirala, razvrstila, opozorila na varstvo otroka pred razlikovanjem, na pravico do imena, identitete, državljanstva, na svobodo misli, verovanja, vesti, izražanja, združevanja in druge. Dosežki na tem področju so dobri, vendar bi bilo treba marsikaj uskladiti s sodobnimi vidiki prava in z mednarodnimi dokumenti. Pravice do izobraievanja jc proučil prof. Boštjan Zgonc, razčlenil je naSe Šolske predpise za osnovne in srednje Sole in ugotovil, da so naSim otrokom in mladostni-
kom zagotovljeni; mnoge pravice, ki jih predvidevajo mednarodni dokumenti, marsikaj pa bi bilo treba i/boljiaii Poudaril je tudi. da imajo mladi pravico do pouka o Človekovih pravicah. To bi si morali zapomniti naši utilelji!
Pravice otrok in mladoletnikov na zdrav-sivencm. socialnem in drugih podroi^jih našega pravnega sistema je proufila mag. Aniiita Bubnov-Skohfnte. Najprej je razčlenila mednarodne akte in jih primerjala s sistemom zdravstvenega in socialnega varstva pri nas. Podrobno je prouiMla vrste s<Kialnih in drugih pravic otrok, delovanje otroškega varstva, zlasti varstvo matere in otroka pred in po rojstvu, v prcdši)lski dobi. Ugotovila je. da naS sistem otroškega varstva dosega evropsko raven, da pa so ovire v slabem gospodarskem položaju in v togem izvajanju. 1 udi pri varstvu otrok in mladostnikov z motnjami je Slovenija v veliki meri izpolnila obveznosti iz Konvencije o pravicah otroka. Toda tudi tu je treba in možno marsikaj izboljšali v zakonskem in praktičnem smislu. Podobno velja za kazensko zakonodajo, ki zadeva mladoletnike, ki jo je pinlrobno obdelal Marjan Conč. Ko je primerjal našo kazensko zakonodajo s Konvencijo in s -Pekinškimi pravili«, je ugotovil, da varstvo teh pravic ni zadostno, da naši pravni predpisi niso idealni, da bi bilo treba zvišati standarde.
Ko je ob koncu dr. A. Selih naredila sniie-zo, je ugotovila, da so raziskovalci proučevali le zakonodajo, niso pa še proučili prakse, kjer so možne slabosti. V našem družinskem pravu so razlike v primerjavi s Konvencijo v pojmovni strukturi, več bo treba storiti proti r.tzlikovanju. podrobneje bo treba oblikovati člene o političnih pravicah otrok, zavarovati bo treba svob<xlo misli, verovanja. vesti, pravice do združevanja, zasebnosti. do izražanja lastnega mnenja, do prostega časa. Ugodno je urejeno socialno in drugo varstvo otrok in mladih, kaznovalno pravo za mladoletnike pa bo treba prilagoditi Konvenciji in »Pekinškim pravilom«. Zdaj ko se pri nas oblikuje nova zakonodaja, je treba vse na novo premisliti. Kot samostojna država imamo pravico in dolžnost, da prevzemamo najboljše, kar so ustvarili v svetu v zadnjih desetletjih.
O pravnih vidikih otrokovihp ravic so govorili tudi v Cankarjevem domu 6. X. 1992, kjer so se srečevali avorji prispevkov
za zbornik in širša javnost. Okroglo mizo je vodila urednica zbornika prof. dr. Alenka Selih. Strokovnjaki so odgovarjali na vprašanja občanov, med njimi je bilo veliko pedagoških, socialnih in zdravstvenih delavcev. Največ razprav je bilo o varstvu pravic v šoli. v kazenskem postopku in pri reševanju socialnih V7>rašanj. Opozarjali so na vedno večje socialne stiske in ogroženost otrok, na težave pri pridobivanju državljanstva otrok Pokazale so se osebne stiske in razočaranja. Premalo pa so govorili o beguncih in o kršenju človekovih pravic v naši bližini. Posebej so poudarili, da imajo otroci pravico biti poučeni o človekovih pravicah in da jc treba mlade rodove poučiti in vzgajali za varovanje in spoštovanje človekovih pravic.
Vzptiredno s proučevanjem pravnih vidikov otrokovih pravic je potekal tudi kolokvij, ki sta ga v letu 1992 organizirala Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Republike Slovenije in Uirektorat za človekove pravice Sveta Evrope. Podrobno so razčlenili člene naše ustave, ki govorijo o človekovih pravicah, in jih primerjali z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Referati so nedavno izšli v zborniku Slovenija in Evropska konvencija o človekovih pravicah. Čeprav prispevki posebej ne govorijo o pravicah otroka, pa postavljajo temelje za naše novo socialno, delovno, kazensko in drugo pravo, ki je podlaga tudi za varstvo in spt)štovanjc otrokovih pravic. S podobnimi prizadevanji je skupina strokovnjakov nadaljevala tudi letos.
Očitno je. da je bilo s temi raziskavami opravljeno obsežno in koristno delo. Pokazalo se je, da sta bili naša pravna veda in naša zakonodaja vendarle na višini evropskih dosežkov, smeri in prizadevanj. Vendar jc pred pravnimi strokovnjaki in drugimi z.ahtcvno delo. Na podlagi teh raziskav in po proučevanju prakse ter družbenih potreb in ciljev bo treba izdelati nove predpise, ki zajemajo otroke in mladoletnike, in jih pri tem kar najbolj približati evropskim normam in dokumentom OZN in zlasti Konvenciji o pravicah otroka. Nadalje bo treba, da se vsi. ki imamo opraviti z mladimi rodovi. o teh predpisih poučimo in da jih uveljavljamo v praksi Dragocen učbenik za te namene je ta zbornik, ki prinaša tudi Konvencijo o pravicah otroka. Poleg pravnih vidikov otrokovih pravic pa bi se morali poučiti tudi o socioloških, psiholoških, etič-
573
Tronja m ptjku. ki )D. il. 5-«. L|uM)aiu l«43
nih in pedagoških vidikih varstva pravic mladih rodov.
Milan Divjak
SLAVKO KULIČ
Kritičko teorijski osvrt na ekonomske i političke strukture nove Evrope
(Zagreb 1992, strani 102)
Kadar sc govori o možnosti združevanja Evrope, prihajajo do izraza predvsem čustveno navijaške strasti namesto racionalno kritičnega razmišljanja. Družbeni pojavi in procesi pa sc bolj opisujejo kot pa pojasnjujejo in razumevajo. Bol) smu nagnjeni k nekritičnemu sprejemanju nekaterih evropskih vrednot, kut pa h doslednemu kritičnemu proučevanju in utemeljenemu dvomu vanje.
Novo znanstveno raziskovalno delo kritično teoretični pogled na ekonomske in politične strukture Evrope avtorja dr. Slavka Kuliča pomeni s svojim odprtim, izvirnim, multidisciplinamim in sploh znanstveno-mctodoloikim pristopom m z rezultati sp«)z-nanj bistven premik v razlaganju in razumevanju protislovij mtegracijskih procesov v Evropi. Brezkompromisno vzpodbuja odprl kritični dialog in tako nekoliko blaži pomanjkanje tovrstne literature pri nas. Reccnzcnta sta prof. dr. Ivo Fabinc iz Ljubljane in prof. dr. Branko Babac iz Zagreba. Prof. Fabinc je napisal tudi predgovor.
Avtor označuje Evropo kot polivaicntcn. policentričen in večplasten sistem ter posveča posebno pozornost družbenim pojavom, ki otežujejo ali vzpodbujajo proces združevanja Evrope. V prvo skupino teh pojavov uvršča ekonomsku. politično in kulturno duhovno prevlado močnih držav in drugih evropskih subjektov, strategijo rasti, podvajanja industrijskih in drugih potencialov kot ostanka delitve stare Evrope.' politično
državo, totalitarizem- (totalitarna družba, totalitarno pravo...), verski determinizem.' izključnosl kapitalističnega in socialističnega svetovnega nazora in prakse. Druga skupina družbenih pojavov obsega: ekološko ekonomijo.' strategijo razvoja, pravno državo, ločevanje antropološkega od političnega, znanje, dosledno kritičnost in antidogmalič-nost, radikalno demokratizacijo družbe, pn-merno teorijo konvergence, ki bo ustvarjala kar najboljše pogoje za preseganje dogmatske izključnosti kapitalizma m socializma.
Problematika, ki jo avtor obravnava, se lahko strne v spekter temeljnih vprašanj: razdelitev ali združitev Evrope, ponovna utrditev evropskega krščansko demokratskega pogleda na svet. globalna ekonomija in visoke tehnologije, ekonomska rast brez meja. upravnopolitično rojstvo Evropske skupnosti, znanstvcnotehnološki položaji v okviru nove Evrope, nedefiniranost in neprepustnust političnih ter ekonomskih institucij vzhodne in zahodne Evrope, integracijska struktura Evropske skupnosti, ekološki vidiki integracije nove Evrope, rast brez meja in patologije sodobnega življenja.
' F-VtiifU |c i/oMikovalji -ihe kiCvni gmpiHlJimvi. piHj-\ajjlafc uioturmimko. prchramtHrno kui tudi v4niu«iiM> «iliiaiiibiHi «nikiuio- («<t X4I NcMctiiiuiimi |e in nci/iirt-IH>. <Li v iKni /drulcnl hvitipi titntjjata cK» lifu Kir\-nr iDCI»luiji|c dv« upa pnimclnc inilutltiic. il\j upa Icijitkc indmliij«.'. tlvu tipj jMomoNKkc induMfitc lntc|tnrjn|c in u%k|Jic\an|e ich luJiiuiij |c drag in >cncln» lak" pi»el (Mt K4I
- Nc uMvanaio sc /ancvl|ivi /a ptctcganic tkutc-pt ioialitan;mn. kol da nI p(*lciKiaUic ncvamt>Ml /an| r>jnc% sc mu nc nasprtMujc cncr^mi tn u^nk<ntlu. ki*l iJa nc bi l*it mtifoC Pretiran" in pi>gmlii iH*ulnncl|cno sc sumniči s-sc listo, kar ic k*so usmcTKrMi -Dcsiua dcsctdcsciih let ic o/adK tdcic Evrope s smislu nacioiialnc^ iMim«)-Itcnt/tranja m gtispodarjcnia srlikcju kapilali. nc pa inlc-graajc dclasccv m tuvi}c-(str 131 Z desno usmcntviio sc naciia popjsto dcvtrukttvii«) mtibilujra. prav/apras pa sc na|lsol|4c {Imc^kc moirKvsti pnpadnikin take natijc dejansko ^»mtisi£i|o
^ >Kakr^n koli a priori dctcrmmi/cai (tudi serskt dctertntnircm. F-T^) jc v naCclu represiscn i/svoje hicrathi-1* v smislu priltskov in innciitcs ter prcpos^dovanja spoznani o ilosciki narasi. pa tudi spoznani o i/voru naiih molivaaj in strasti To je anic|cvan)c prostora s"losckosc svobode in tmvarjalitoiti- (str 109| -ChHos^s fc. da nc mote biti podUfta /a ustvar)jia)e kapiulskiti VTcdnostl verski flctcnnini/cm. temvef materialistični (/nansiscnil Kapitalska vrediHHl sc ne prousa|a / vero, temvcO / /tu-n|cm- (>ir .^A)
' *. ekti4oika ekonomija sc nan,-i<« na priNzsodnio. ki zajioiavl|a op4imalno kotiCtm» prot/scdcnih ckoruimskih dtibftn ob naimonjit ekološki potroinp- Istr 37)