74, številka.
Maribor, dne 15. septembra 1916.
-Letnik VIII.
Parečnhta listu: -*	
Celo ieto .	. K 10'—
SPol leta , ,	. , 5--
Četrt iela .	. * 2-50
^Mesečno. .	■ „ P-
:f**naj Avstrije:-*
Cd o leto , . n 15‘—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po !2 vm. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih veiifc — popust.
„Straža*4 izhaja v po», deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I Neodvfgen političen list za slovensko ljudstvo. |
'w
Ogrsko-hrvatski sabor.
Italijanski zračni napad na Trst in Pores. — Na Krasu srdit italijanski ogenj. — Ljuti boji za karpatske prehode. — Na ropmnski fronti nie posebnega. — Bolgarsko prodiranje v Dobruci. — Bolgari nasedli Kavalo. — 4. grški armadni zbor v Nemčiji. — Zaimis. odstopil. — Trajni hudi boji ob St irimi,
Iz nemškega tabora,
V Krogu državnozborskega klubia „Deutscher N ati oi i a Iv e rban d “ se je izvršila važna sprememba. Iz mladonemške zveze (dr. Erler-Èinspinner), iz zastopnikov mest, iz Pantzove skupine in iz dunajskih demokratov se je ustvarila v Nationalverbandu nova ■skupina „Deutsche Arbeitsgemeinschaft“, ki že danes šteje 42 članov, kar pomeni, da je v Najtionalverban-du, ki šteje približno 100 članov, najmočnejša skupd-
aa.	Kakor poročajo nemški dunajski in graški listi, „delovna skupnost“ še s tem ne smatra svojega or-ganizaidričnega dela izvršenega, ampak' bo skušala ustvariti nemški blok iz krščanskih soci aloe v. socialdemokratov in „nemške narodne zveze.
Vsak moder in previden politik v sedanjem času s podvojeno pozornostjo opazuje, kaj bi znalo biti po sedajni strašni vojski strankotvorno. Samo politiki. ki bodo razumeli novi tok časa in mu znali zadostiti tudi na političnem terenu, bodo mogli ustvariti stranke, ki bodo več kot enodnevne trajnosti.
Sedajni nemški politiki so se, kakor kažejo poročila o snovanju novih skupin in blokov, že odločili. Smatrajo, da bo tudi v bodoče v prvi vrsti narodnostna idejas v Avstriji strankotvorna in da bo zopet stal z vsemi svojimi organizacijami narod proti nar rodu. Ali so nemški politiki dobro presodili bodočnost in ali bo za Avstrijo po tej strašna vojski združevanje in ločevanje po narodnostih koristno,, o tem nočemo soditi. Mi le pribijemo dejstvo, kako nemški avstrijski politiki presojajo bodočnost.
„Nemška’: delovna skup scisti
Nova nemška skupina v nemški narodni zvezi ...delovna skupnost“ se je dne 13. t, m. na Dunaju Konstituirala, Pripada ji 42 poslancev. V predsedstvo
' OSTIE,
Pavel Perko:
M'i>j Toa&e*
' (Slika.).
V' popolni samoti ob gorskem hudourniku sem •si sezidal hišico, ki so jo ljudje krstili za „vilo.“ Vila v Grabnu ji pravimo, zato ker'leži sredi ozke doline, grapi podobne,. In baš ta vila je bila povod, da sem se od bliže seznanil s Tonetom.
Vila Še ni bila dodelana, a že sem izprevidel, da v tej samoti ne bo 'smela stati sama, ampak da si bom moral preskrbeli neke vrste Oskrbnika, ki bo stalno stanoval v vili, ivo je namreč še stalo samo zidovje s streho pokrito, se je že pojavil zlikovec, ki je zdaj pa zdaj vlomil zasilna vrata in preobrndpar malovrednih stvari, Id sem jilt hranil v prostoru. A navzlic skrbnemu poizvedovanju ga nisem mogel izslediti. In začelo me je skrbeti za pozneje. Mislil si sem: Ko bo poslopje dotdela.no in zaprto, bo zlikovec nadaljeval svoj posel ter- mi grenil veselje, ki sem ga menil imeti v svojem gozdnem 'Tuškulu. To pa ni smelo biti! In tako sem prišel do sklepa: Omislim si človck-t. ki bo stanoval doli kot oskrbnik in mi str ar žil poslopje.
so izvoljeni sledeči poslanci: Denk, Dinghofer, Einspinner, Freißler, Kraft, Harth Weber, Pantz in Friedmann, Pristopili bodo baje še tudi koroški ag-rarci. Predsednikom bo, kakor se govori, izvoljen dunajski poslanec Denk.
Taj »c pogodbe
Po dunajski „Arbeiter-Zeitung“ posnemamo sledeča zanimiva izvajanja:
Z dvema državama je bila Avstro-Ogrska v zvezi in ko jé zašla v stisko in nevarnost, ji niste pomagali, temveč ste ji napovedali vojno. Naj se ne pozablja, zveza z Italijo in z Rudninsko je bila zveza za slučaj vojne: za vojno je bila sklenjena, na vojno je bila preračunjema in v vojni naj bi se bila izkazala. Toda niti Italija niti Runmnska ji, ko je Avstro-Ogrska zašla v ono vojno, ni priskočila na pomoč in ko ste bili precej casa nevtralni, je bil konec ta, da ste zaveznici napovedali vojno. Kako je bilo to. vendar mogoče? Sedaj znamo seveda, da sta bili to dve že prav čudni zvezi: z ljubeznijo na ustnicah, s sovraštvom in srdom v srcu. Tako v Italiji kakor v Romunski je bila) najmočnejša .naeijonalnih želja ta, da. si prilastite „neodrešene brate“, ki žive v Avstro-Ogrski ; bili so prijatelji, ker še ni prišel čas, da bi bili sovražniki. V resnici je bilo z obema zvezamh že dolgo tako, da si je bila vsaka teh zaveznic ob sklepu pogodbe napravila notranji pridržek. da se je ne bo držala. Kadar bo Avstro-Ogrska zašla v nevarnosti, kar bii tvorilo za zaveznico le dobro priliko, potem bi se že brez težave našel vzrok za neizpolnjevanje zvezne pogodbe. Na to, dia bi se Avstro-Ogrski moglo z Romunsko goditi tako, kakor se ji godi danes, smo mi opozarjali že v časih, ko se je ta država,, koje moralične defekte so zdaj naenkrat odkrili tudi oni, ki so prej Karolovo deželo o-püsovali kot najimenitnejšo in kulturno najrazvfitejšo državno tvorbo na Balkanu, nahajala še na prvem
aß8amöf!«fflt»itfl*0«MKaWRXeS3Si!Bßrara5»^K:ä*3*^^	tgftapg’saaüMXBMPM
mestu pozitivnih avstrijskih postavk ter veljala za nepremakljivo trdno in zanesljivo prijateljico. Zavezništvo, ki počiva na dveh očesih kakega kralja, ter, čim so le-ti (očesi) ugasli, izgublja vsa oporišča, tako zavezništvo je pač kaj slaba stvar in pač ne predstavlja bistva državniške modrosti.
Med, tem ostaja kot nekak moraličen ostanek še vedno vprašanje, kako .je bilo mogoče, da je cel narod, najprej italijanski in potem romunski, mogel tako drzno zatajiti slovesno sprejete obveznosti, da sta iz zveze z obema nogama skočila v vojno proti zavezniku. Da kak monarh ali kak državnik zataji svojo besedo, to morda ne nada v oči- ali narodi v svoji celoti imajo pač močan čut za čast in takšna, zatajitev tako nedvoumnih obveznosti se težko najde v zgodovini. Toda ali se je v obeh. slučajih narod zavedal, da je sprejel kako obveznost, sklenil kako pogodbo, zastavil kajko besedo? 'Pogodba z Italijo je postala zna,na še le, ko je bila izbruhnila vojna. In kar se tiče Rumunske, v Avstro-Ogrski ni vedel nihče, da obstoji tu kaka pogodba:	saj smo bili tudi
nemalo presenečeni, ko je pred kratkim, tik pred izbruhom vojne, grof Tisza v ogrski poslanski zbornici govoril o Rumunih kot zaveznikih. Se le zdaj doznavamo, da je bila z Romunsko leta 1883 sklenjena prava pogodba, ki se je leta 1888 obnovila z veljavnostjo do leta 1920. O tem v Avstro-Ogrski ni nihče nič vedel in v Rumunski. izvzemši morda ministrov, ravnotako nihče. Ne govorimo o tem, da bodo zveze, ki se sklepajo samo z vlado, ali pa celo samo z monarhom. \ parlamentarno vladanih deželah težko za-dobile obvezujoča, moč ; ali kako naj obveznost, ki io določa zvezna pogodba, preide v ljudsko, zavest, ako ljudstvo sploh nič ne dozna o pogodbi, ako nie ne ve o nji, ako torej tudi ne čuti, da zagreša verolom-stvo, zatajujoč zVezno pogodbo? Vlado se menjajo, kralji umirajo, narodi pa ostajajo. Radovedni smo, ali bi se bila sedanjim italijanskim in rumunskim mogotcem tudi posrečila igra z zvezo, ali bi jim bila ta igra tudi samo mogoča, ako bi se bila zvezna
■mim ^séaies^sBxsmxtmasM.'
i«
Začel sem vestno povpraševali po takem človeku. Toda ljudje so se mi posmehovali za hrbtom in so govorili :
„Ne bo ga dobil. V ter puščavo, kdo bo hodil? In celo po noči naj bi bil kdo doli .	. Ne bode ga
dobil!“
Najbolj pa, me je jezilo, da se je ljudskemu prepričanju pridružila celo moja kot zemlja stara Neža, postrežnica. Imel sem torej nasprotovanje v lastni hiši ! In to me je peklo.
Iskal sem „oskrbnika“ s tem večjo vnemo, čim bolj so mi oporekali. Sklenil sem, da ne odneham za nobeno ceno ...
V tem sem se seznanil s Tonetom.
Tone je bil dečko 14 let. Namenjen je bil za kovača; in sicer bi ga bil imel moj d ral sprejeti v nauk; ker moj brat je kovač.
Takrat sem bil prišel slučajno na svoj dom na obisk. Tonetova mati pa je bila pripeljala Toneta pokazat, ali bo dovolj močaii ali ne. Fn brat moj je odločil, da je dečko prešibek ter da.naj eno leto še počaka.
Tedaj mi .je prišla misel: Ta bi bil! Videl že sem namreč, kako je bil dečko resen in pogumen zn ta leta. Živo oko mu je venomer sledilo kretnjam in pogovorom odrastlih : to .je pričalo o živahnem duhu. Tudi govoril je modro, kot bi mu človek ne bil prisodil za njegova leta. Kadar je nastala, v pogovoru vrzel, je prišel z lastno mislijo in povdaril svoje m-
j nenje tako glasno in modro, da smo se ozrli, kot da govori mož in ne otrok . . . Opoldne, ko je zazvonilo, je odmolil angelovo češčenje razločno in pravilno, da je bilo kar veselje. — Skratka: dečko mi je bil všeč.
„Tone, ali bi prišel ti za oskrbnika v — mojo
vilo ?“
Najprej sem mu seveda moral razložiti, kaj je „Oskrbnik.“ Razumel je takoj. Obljubil pa ni poprej da je pogledal mater . . . Potem še le se je obrnil s krepko kretnjo in zatrdil odločno:
„Pridem, kadar hočete. Obnašal se’ bom pa že tako. da boste zadovoljni.“
Domenili smo se za po Velildnoči, Nekaj časa bo fant na poskušnji, smo rekli. Ce me bo ubogal in če se mi bo dobro obnesel, mn ne bo slabo, sem obljubil.
Tone in mati sta odšla z veselimi mulami. — laz tudi.
Ko pridem domov, je bila seveda prva novica, da sem dobil oskrbnika in da kmalu pride.
„Tako?“ se je čudila Neža in ljudje. „In kakšen je?“
„Ni odrastel Človek — fant je — pravzaprav še otrok — pri 14 letih — toda —“
Vpričo mene se sicer niso posmehovali, a za hrbtom je bilo mežikanja in naanigaivanja dovolj — Lg Neža je bila toliko odkritosrčna, da mi je povedni;), svojo mnenje naravnost in brez ovinkov. Pa
pogodba sklenila pred vso javnostjo, ako bi bil o njej razpravljal parlament ter jo sprejel kot zakon. Kajti le v tem slučaju bi bil parlament, bi bila dežela i-mela zavest slovesno zastavljene besede, le v tem slučaju pa tudi čut za to, «aj pomenja za državo in za vsakega posameznega njenih politikov in podanikov, ako se zveza zataji, krši in prelomi ravno v trenutku, ko bi se imela izpolniti njena obveznost ; le v v tem slučaju bi imela parlament in dežela čut za to, da se ju smatra za zmožna, da bi zagrešila verolom-stvo. Tu vidimo ničevost tajnih pogodb na tako kričečih zgledih, da se more pač govoriti o popolnem razsulu take vrste diplomacije, ki se udaja veri, da je postavila trden temelj za večne čase, pia je v resnici gradila vendarle na pesku.
Večji del negotovosti med narodi bi izginilo, a-ko med njihovimi vladami ne bi bilo več nobenih tajnih pogodb. Saj pač tajna pogodba, ki jo je Grey s-klenil s francoskim poslanikom, ni baš v najmanjši meri bila vzrok, da Anglija ni imela več akcijske svobode: ta pogodba ima svoj delež na angleški vojni. Ka’ koristijo, da govorimo zopet o naših nekdanjih zaveznikih, pogodbe, ki se izpolnjujejo, ako je to komu prav, ki se pa kršijo, ako kaže tako boljše?! Kaj bi imel svet od mirdvnih pogodb take vrste?! Samo pogodbe, ki se sklepajo od naroda do naroda, ki jim pritrdijo narodi po svojih v to poklicanih parlamentih, samo take pogodbe so zmožne, da, zadobe obvezujočo moč, samo take pogodbe bodo narodi spo’ znavali in pojmovali za obvezujoče. Le na ta način prinesemo v odnošale narodov resnico in jasnost in jih postavimo na trden temelj, na katerem bodo zar | man ruvale intrige in zvijače.
Nizozemska pod angleškim jarmom.
Iz Haga dobivajo „Münchener Neueste Nachrichten“ naslednje poročilo:
Angleška vlalda ima prav. posebno metodo, ki jo uporablja vedno, kadar hoče kaj od Nizozemske. Ne prosi nikdar, ne uporablja nikdar diplomatskega posredovanja., temveč pričenja, vedno s kakim nasil-stvom, ki prisili Nizozemsko, da pride ona kot pro-siteljica k Angleški. Nato se vrše pogajanja, tekom katerih Angleška popravi svoje nasilstvo proti privolitvi onega, kar je izpočetka hotela imeti; posledica je potem, da se nizozemsko časopisje še zahvaljuje londonski vladi na njeni velikodušnosti. Ravno tako je bilo z lovom slanikov. Angleška je hotela o-mejiti izvoz v Nemčijo, Pričela je, nezaslišano zlo-rabljaioč svojo moč, zaplenjati nizozemske ribiške ladje. Nizozemsko časopisie je protestiralo proti temu angleškemu postopanju, češ, da je morje prosto, da more Nizozemska z ribami, ki jih ujame, storiti, kar hoče sama, da more Angleška prav tako kupovati na njenem trgu kot Nemška. Angleška je nato zaplenila še več ladij; nizozemsko časopisje je obmolknilo: ' nizozemski posredovalci so hiteli v London, vršila so se „na kar najbolj prijateljski način“ pogajanja in Angleška je dosegla, Bar je le hotela. O uspehu teh pogajanj piše neki nizozemski list popolnoma pravilno:
„Naj obračamo stvar, kakor jo hočemo, končno
sem ji zameril — bogme — in vzrojil nad njo, da se je slišalo doli v vas ; - zakaj j.az sem hud človek in v lastni hiši ne trpim oporekanja . - -
Minila je Velikanoč in nekega dne, ko se proti večera vrnem iz gozda, ti stoji v veži Tone, lepo o-pravljen in s culico v roki. Zadovoljno se mi smeji, in pripoveduje, kako je prišel kar peš čez vse hribe in doline. Prenočeval je pod nekim kozolcem; jedel pa je vso pot le kruh in suhe hruške, ki mu jih je mati bila nabasala v žepe. Pa jih še snedel ni, *er je med potjo govoril s kmeti in ti so mu postregli s sadjem in kislim mlekom . , .
Vesel sem bil svojega Toneta in ponosen sem bil nanj že takoj prvi dan, to rečem.
Potem so se začeli dnevi foreskušnje. Opazoval sem vsako njegovo kretnjo, zasledoval vsako besedo noter do njenega izvora ter skušal spoznati njegovo nadarjenost in njegov značaj. Kako bo ž njim? Ab bc izpolnil svoje nade? Ali me bo morda pustil na cedilu v mojem tihem boju. ki sem ga bil poidvzel z ljudskim prepričanjem?
Prva značilna lajstnost njegova je bila ta, da je rad jedel. Bel kruh, zlasti kadar je bil svež, mu je šel v slast, Ida so se mi samemu delale skomine, ko sem ga gledal, V roki velik kos; in ta kos je delal svojo pot, kakor po načrtu : v usta in ven in potem zonet v usta in ven. Dvoje živih oči pa je spre-ml je vaio to pot z veselo radostjo, ki bi jo mogel opisati le tisti, ki je kedaj sam kaj takega okusil, kot sedaj Tone. Tone dosegaj niti vedel ni, kaj je dober kruh : sedaj pa. so se kar nenadoma odprla vrata v neki raj, poln samih blaženosti . . . Kako objestno so se mu zasajali he Li, zdravi zolbje v sredico! Ka ko p ginil zalogaj ra zalogajem!
je vendar taka, da si je Angleška, del ribjega lova zagotovila po maksimalnih cenah in sicer s pomočjo sistema, ki nizozemske ladijske lastnike sili, da sodelujejo pri angleškem vojnem posojilu in da je Angleška določila, koliko odstotkov svojega ribjega lova sme Nizozemska prodati Nemčiji,“
In nizozemska vlalda? V neki uradni noti se kaže, kot bi se je ta stvar ne tikala prav čisto nič, in kot da gre za čisto zasebno pogodbo. 'V resnici pa potem, ko je bila sklenjena ta pogodba, ni več dala dovoljenja za izvoz slanikov v Nemčijo — to velja do sobote — dokler se po oni pogodbi ne ugotovi množina rib. Ko se je prišlo pritoževal odposlanstvo vlaa-dinških ribičev, ker se jim zaradi te prepovedi izvoza pokvarja velika množina rib, mu je odgovoril minister za notranje stvari, kaj neki more storiti Nizozemska, ko nima brodovja!
Ni se torej čuditi, da marsikateremu Nizozemcu, ki še ni pozabil veličine svojega naroda, zaradi sedanje „denarne in trgovinske politike“ včasih rdečica stopa v obraz. Med patrijote, ki se sramujejo, spada očividno tudi gospod A. C. Blommestein, ki svojemu ogorčenju zaradi sramote, ki jo mora trpeti j Nizozemska sedaj dan za dnem s strani „pokroviteljice malih narodov“, daje duška z naslednjim, bridko sarkastičnim dopisom rotterdamskemu listu „Wek-Mad“ :
„Cenjeni gospod urednik! Kako je mogoče, da se še vedno iščejo sredstva, kako bi se vojna bremena odvrnila od našega ljudstva, in se vendar ne najdejo. In stvar je vendar tako lahka-, da jo gotovo razumete takoj. Predlagam:
1.	Naša armada naj se pošlje domov. Ker An- * gleži delajo tako, kot bi mi ne imeli armade, je armada za nas nepotrebna.
2.	Ne pošiljajmo več protestov, ker skoraj nikoli ni odgovora nanie. Prihranimo si tako veliko papirja, ki je danes tako drag.
3.	Odstavimo naše ministre in člane zbornice, in dajmo se vladati iz Lonjdona. Tako prihranimo tisoče goldinarjev na plačah.
Rekel boste morda, da potem dobimo vojno z Nemčijo. Priznavam, da je to mogoče, dasiravno še nam Nemčija, doslej ni napovedala, vojne, kljub temu. da smo vendar angleška posest, kjer prebivalstvo ne sme ničesar jesti ali piti, ničesar prodati, ničesar pisati brez angleškega dovoljenja in kjer si vlada ne more dati neovirano doposlati niti žita.
Pa recimo, da nam Nemčija napove vojno. Kaj nam to de? V tem slučaju se nam ni treba bojevati, ker Angleška vedno brani koristi malih držav, in nas bo ta plemeniti narod varoval ravno tako, kot je varoval Belgijo in Srbijo. In moj predlog ima še eno dobro stran, gospod urednik. Večina Nizozemcev si še vedno domišlja, 'da smo samostojna država in od časa do časa jih potem bridko zadeva nepravična kršitev naše samostojnosti. Ce se izvede moj načrt, potem izgine prepad med' namislijo in resničnostjo, kajti potem bo vedel vsakdo, da smo tako neodvisni kot — Grška!
Izražajoč Vam . ,
Bolje kot s tem žgočim zasmehom se pač ne da opisati položaj na Nizozemskem.
Zunanji minister Burian,
Zunanji minister Burian se v pogovoru z urednikom „Budapesti Hirlapa“ brani proti napadom o-grske opozicije. Burian pravi, da bi tudi on najtop-Ijeje pozdravil, ako M se sklicale delegacije, ker bi se tako lahko meril s svojimi nasprotniki. Ko so bili
„Fant rad je“, sem presodil na tihem. In to dejstvo me je zveselilo. Kruha se mu ne bo manjkalo ! Preko želodca pa pelje pot baje naravnost do srca ... In to sem ravno želel, da bi Toneta kar najbolj navdušil za bodoči njegov poklic. —
„Je dober kruh, je-li?“
„Aha!“
Zobje so grizli in mleli, da je bilo veselje,
„Mati niso takega spekli?“
„O — ne! Doma smo jedli sorščnega in koruznega. Samo kadar je ata prišel iz Loke, je prinesel pekovskega s seboj.. Pa nas je bilo veliko, kruha pa malo ..."
Kot v zadoščenje za nekdanje pomajnjkfanje je zawrìznil znova, in še globokeje.
„Le jej! Kruha ti ne bo malnjkalo, če boš ie pameten.“
„Pameten pa bom“, je obljubil.
Fant je imel zlasti veliko veselje do narave in to je bilo drugo, kar me je na njegovem značaju veselilo. Tiste dni je namreč bila prišla lisica* v vas, ter mi eno noč podavila pol kurnlka kokoši. Zato je bilo na dnevnem redu, da smo ugibali, kaSko dobiti zvito tatico v pest.
„Jaz jo bom!“ je hitel Tone.
„Ti -? Kako -?“
„O — ! Ko bi imel atovo puško, kot sem jo doma imel! Za kozolcem bi se skril ponoči, ko bi luna sijala, in bi jo!“
„Ti — in pa puška,!“ ga je jhknila domača
Neža,
„O —! je zategnil ter pogledal mene, če sme govoriti.. Potem se je opogumil in je pripovedoval:
„Doma je imel ata puško. Včasih je pa nasta-
zaupniki ogrske opozicije pri njem, jim je povedal, kar je smel povedati. Poslušal je tudi njihove na^ svlete, toda ni se mogel odločiti, da bi se po njih tudi ravnal.
Glede Rumunije je rekel Burian: Ako je grof Andrassy označil ponudbe, ki smo je storili Italiji, torej velesili, za poniževalne, koliko bolj, poniževalno bi bilo, ako bi si hoteli naklonjenost Rumunije kupiti s teritorijalnimi koncesijami. Bržkone bi tudi drugega. ne dosegli, nego da bi perfidni majhni sosed, prihajal k nam še z večjo poželjivostjo.
Glede miru je rekel : Ako bi bila prilika za časten mir, bi mi in Nemčija z veseljem porabili tako priložnost.
Minister upa, da bomo proti Rumuniji gotovo uspeli, in da, bo potem ententa uvidela neuspešnost svojih naporov., kar bi pomenjalo početek miru.
Ogrsko-hrvatski s&iior*
V seji dne 13. septembra! se je nadaljevala razprava o Andrassyjevem in Apponyjevem predlogu, da se skličejo delegacije. Prvi ie govoril grof An-drassy.
Grof Andrassy.
Poslanec grof Julij Andrassy je rekel, da pričakuje, da bo ministrski predsednik grof Tisza v teku debate odgovarjal na pritožbe, za katere se dose-daj ni zmenil, V svojem današnjem govoru pa hoče označiti samo ta-le nov vidik, da popolno u k i -nj e nje ustavnega- življenja v Avstriji močno škoduje dobremu razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Grof Andrassy napada nato izjave zunanjega ministra v listu „Budapesti Hirlap“, kjer pravi, da je lahko ga tožiti v njegovi odsotnosti, Nasprotno, Andrassy smatra to za mnogo težje in ravno vsled tega si on prizadeva, da se skličejo delegacije. Ce pravi zunanji minister, da smo nameravali z velikim hrupom delati ovire ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, ko je hotel braniti zunanjega ministra, mu bodi povedano, da je o tem zelo slabo poučen. Nihče ni kaj takega nameraval. Zdi se, da, naš zunanji minister ne pozna našli razmer nič boljše,- kakor je jdZnal rumunske razmere., Zunanji minister je rekel, xsa nam zaupnikom ne more vsega povedati, ker se ne gre samo za njegove tajnosti, ampak tudi za tajnosti drugih. Zdi se, da nas smatra naš zunanji minister za tako velike blebetače, da nam ne more zaupati nobenih tajnosti. Znano mu je sicer, da so v diplomaciji tajnosti, katerih se ne more nikomur zaupati. Tozadevno bodi omenjeno besedilo trozvezne pogodbe in zvezna pogodba z Rumunijo. Tudi nismo nameravali izvedeti vseh tajnosti, ampak smo samo želeli, da bi bili poučeni o tekočih zadevah in to bi se bilo prav lahko zgodilo, ne da bi bili pri tem trpeli veliki interesi dežele. 'Ministrski predsednik ni omenil nobenega tozar devnega pridržka. Prevzeli nismo misije iz vzroka, ker nismo smatrah ministrskega* predsednika za dovolj odkritosrčnega, ampak zaradi tega, ker se je šlo za kontrolo nad zunanjim ministrom. Zunanji minister je rekel, da smo glede vojnega položaja stavili taka vprašanja, na katera ni mogel dati odgovora, ker je slišal o stvareh samo pod pogojem, da jih nikomur ne zaupa. Zdi se, da je v tem oziru začel zapuščati spomin našega zunanjega ministra, kajti trdim, da jaz tega nisem slišal. Nismo stavili nanj ni-
vil skopča. In enkrat se je vjela lisiqa; pa je bila še živa drugo jutro. In ata mi je nalašč rekel, naj jo ustrelim. Jaz pa sem vzel puško in pomeril, tako da je šlo oko po vdhu cevi do muhe in od muhe do lisice. In sem stisnil in —“
„No? In -?“
„In —. Parkrat je še ganila, potem pa se je že stegnila po tleh.“
„Dobro si povedal! Tone, jaz ti preskrbim puško. Ali ti je všeč?“
„o; — i “
Več ni mogel. Le oko mu je zagorelo in sapa mu je zastala za trenotek.
Jaz pa sem rekel sam pri sebi: „Fant je pogumen, in to je kakor nalašč za moj načrt.“ Potem ga sem imel še rajši.
Tiste dni sem imel poklicati zidarje, da vilo dodelajo. Odlašal sem še, ker še nisem bil gotov*, ali se morem zanesti na mojega Toneta, Zato sem ga peljal (enkrat v Graben, da mu ralzkažem vilo in nje okolico.
„Poglej, ali n© Bo trdno?“
Kazal sem mu zidovje, zidano iz samega brus-nika, težko in debelo, da bi kljubovalo kanonom.
„O — ! Trfdno! Trdno pai, trdno!“ je pritrjeval
Tone.
Udarjala sva s plosko roko po kamenih, da je donelo.
„In okna( in vrata bodo iz samega hrastovega lesa“, sem govoril.
„O, jjotem se ne bo treba bati tatov ali pa razbojnikov —
(Dalje sledi.)
ti enega vprašanja, na katero bi bil odgovoril, da vsebuje vojaško tajnost. Dal nam je odgovor na naše vprašanje, toda ta odgovor je lil popolnoma drugačen. Njegov zagovor je bil enostaven, da namreč , ni primerno poučen.
Poslanec Rakovszky: Tako je bilo, (.Velik hrup na skrajni levici.)
Grof Andrassy te nadaljeval: Smatram, da naredim deželi uslugo, če to pribijem, kajti to stanje je neznosno. (Pritrjevanje na levici,) Zunanji minister je rektel, da je bil poučen o duševnem stanju in mišljenju Rumunije, o načrtih rumunskega ministrskega predsednika Bratiana ter, kakor se rdi, tudi o delovanju Rusije. Kljub temu se ni storilo ničesar, da bi se bile odvrnile te nevarnosti, katere so bile znane,zunanjemu ministru, storilo se ni nič nav vojaškem ip tudi ne. v političnem oziru. Ta izjatvai.nar šega zunanjega ministra je pač v stanu, razbremeniti našega bivšega poslanika v Bukarešti, grolla Czernin, in našo diplomacijo, je pa težka obtožba proti vladi. (Pritrjevanje na levici.)
Nato se bavi grof Andrassy z odgovorom grofa Tisze v svojem zadnjem govoru. Tisza je rekel, da bi bila državnopravna trma, če bi se pri obravnavi z Avstrijo vezali sami sebe. Trdil sem, da je državnopravna trma napad na nagodbeni zakon. Ce kdo označi to kot trmo, ni to nobeden časten znak za veliko nagodbo, kateri sva oba pela toliko slavospevov. Kar se tiče predloga, da s,e skličejo delegacije, je rekel ministrski predsednik; da nimamo pravice, se vmešavati v notranje zadeve Avstrije. Tudi jaz u-vidim, da bi bilo napačno, ako bi se mi brez nujne potrebe in če bi nas v to ne silili veliki življenjski interesi, vmešavali v notraii j e a v, sirijske zadeve, toda zanikam, da bi se šlo tukaj za notranje avstrijske zadeve. Dolžnost Avstrije napram Ogrski je, da se omogoči sklicanje delegacij, Mi zahtevamo nedotar knjenost ogrske ustave, zahtevamo z vso pravico od Avstrije, da izpolni svojo dolžnost in omogoči, da ne bo ovirano ali celo kršeno ustavnopravno življenje na Ogrskem.
Grof Andrassy je na to vnovič omenil italijansko vprašanje in je rekel, da je smatral za svojo dolžnost, cla ožigosa napake, ki so se pri tem storile. da se vsaj v bodočnosti zabrani, da se fake napake ne bodo ponavljale. Govornik je nato podal izjavo, da, sprejme Appoyjev predlog le tedaj, atko bi bil oldklonjen njegov predlog. Toda tudi za ta slučaj bi mogel smatrati Apponyjev predlog kot nekako prehodno odredbo in ga sprejeti in sicer tako, da. bi bilo v zakonu izrecno označeno, da bi se povabilo našega zunanjega ministra pred državni zbor samo za toliko čaJšja/, dokler ni sklicano zascjdfcinje delegacij. Važnejše kot v zakonih zajamčeno skupno delovanje je duševna harmonija, je to, da je Oger prepričan, da so sme v trenutku nevarnosti zanesti na, avstrijskega domoljuba ter da bi naj. bilo tudi v Avstriji slehernemu znano, da je Oger najsigurnejša opora monarhije, vladarske hiše in Avstrije. Žalibog, ni bilo to razmerje še nikoli tako slabo, kot sedaj. Da se govori samo tukaj v imenu monarhije, ker je v Avstriji vkinjeno ustavno-pravno življenje, tega se on kot Oger ne more veseliti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) -
Grof Tisza: Tega se nihče ne veseli!
Andrassy konča: Obžalujem, da ni ministrski predsednik zastavil svoje mogočno stališče v to svr-ho, da se stori vse potrebno, da pride tudi v Avstriji do ustavnopravnega življenja. (Živahno ploska-
nje na levici.)
Grof Tisza.
Ministrski predsednik grof Tisza je nato med drugim izvajal:
Jaz popolnoma soglašam, z gospodom poslancem (Andrassyjem) in povdafrjam s posebnim pov-darkom, da na Ogrskem ne more biti nobenega resnega faktorja, kateri si ne bi želel, da bi se avstrijsko ustavno razmerje cvetoče razvijalo in da bi se najkrepkejše izražalo. (Pritrjevanje na desnici.) Obžalujem, da se pojavljajo momenti, ki kalijo dosedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko. (Posl. Smrec-sanyi zakliče: Stürgkh je tisti, ki kali.)
Ministrski predsednik grof Tisza nadaljuje: Jaz nikakor ne verujem, da bi razmerje med Avstrijo in Ogrsko bilo danes slabše, kakor je bilo že do sedaj.
Poslanec eroi Julij Andrassy je napravil medklic.
Grof Tisza: Seveda, javno mnenje! Drage volje priznam, da se v moje obžalovanje dobi gotove momente, ki kalijo javno mnenje. Najvažnejše je gotovo vprašanje aprovizacije.
Nato se ja grof Tisza dotaknil vprašanja sklicanja delegacij in je rekel, da M zelo želel, da. bi izvolila Avstrija svoje delegacije.
Ko je grof Tisza pričel govoriti o zunanjepolitičnih vprašanjih, je izjavil, da tega ne stori rod. Kajti videli smo, da so bile celo najjasnejše in naj-priprostfijše izjave, o katerih bi bil kak ugovor sploh nemogoč, v domovini, posebno pa v sovražnem inozemstvu povod za najbolj napačno razumevanje in krivo razlaganje. Vse to ima lahko za velike interese dežele škodljive posledice. Napram poslančevi kritiki pa se ne more omejiti na popolno molčanje. Samo ob setti se razume, da, ako se gospođom posreči v narodu vzbuditi prepričanje in skrb, 'da je naša zu-
nanja politika, cela serija nevarnih zmot in pogreškov (živalmi klici na levici : Tako je! Ugovor na desnici), potem je čisto naravno, da se bo s tem izzvalo v, deželi mnenje, ki bi ne pospeševalo ženijalnega in močnega vodstva( te vojske* (Živahno pritrjevanje na desnici, krik in ugovor na levici,)
Poslanec Sümegi: (Karolyjeva skupina) zakliče: Buri an naj gre!
Poslanec Stefan Rakovszky’: Naši govori niso tega povzročili!	,
. Poslanec Gabrijel Ugron (ustavna stranka) : Na Sedmograškem nismo mi napravili ljudskega m-nenja, (Krik.)
Grof Tisza je nato ugovarjal Andrassyjevhi. trditvam, da bi se vojska z Stalijo lahko preprečim ako bi Durian ne imel nezaupanja v resnost njegovih ponudb.
Nato je Tisza prešel 2 razpravi o rumunski vojni napovedi. Izvajal je: Naše zunanje zastopstvo nas je, kakor je dolžno, opozarjalo na nevarnost, ki nam preti od strani Rumunije. Naš poislanik nam je tudi točno poročal o višini priprav rumunske armade in kakor se kaže, smo bili dobro poučeni, daše Ru-muni niso bili pripravljeni. Na tem poročilu so temeljila naša domnevanja, da se napad ne bo izvršil tako zgojdaj. Mislili tudi smo, da bo imela. Rumumja svoj lastni interes bolj pred očmi. A na tem domnevanju smo se varali.. Ta zmota je imela za nas zelo škodljive, žalostne posledice, a jaz ne vem, ali nasledki, ki bodo nastali iz tega predzgbdnjega napada,, ne bodo imeli za Rum unijo še težjih posledic, Obžalujem zvezo z Rumunijo, katera se ni obnesla. Obžalujem, da se je ona zdrava politična tradicija, ki je imela svoj cilj v zgodovinskem poklicu Rumunije, da. se je pridružila skupim velevlasti, katere so se postavile po robu svetovnemu gospodstvu Rusije, z-lomila. Obžalujem, da se je struja, ki se je mimogrede pojavila v Rumiimiii, Rumunijo proti svojim lastnim interesom dala zapeljati v vojsko. Mislim pa, da bo odškodnina, ki nam jo ponuja zveza z Bolgarijo, rod vsakimi razmerami rumunsko izgubo popolnoma
izravnala. (Živahno pritrjevanje.)
------------
Grof Apponyi.
Po končanem govoru grofa Tisze se je oglasil k besedi grof Appoyi, da utemeljuje svoj predlog za sklicanje delegacij. Apponyi smatra za brezpogojno potrebno, da se skličejo delegacije, kajti brez vsake parlamentarične kontrole se teh razmer ne more nadalje trpeti. Glavni predpogoj je, da se odstranijo napake in pogreški, ki so se storili. Ne da bi bil strateg, si upa trditi, d ia b i b i 1 e z a d o s t o v a -1 e če te, ki se jih je uporabljalo za o -f e n z i v o proti I f atti j i, z a obrambo Sedmog raške pred rumunskim vpadom, ako bi se ne bilo pričelo z ofenzivo proti Italija. Ajpponyi »e nato biavi z razmerjem med Avstrijo in Ogrsko ter vidi glavni pogrešek v tem, da se postopa v Avstriji z Ogrsko kot s kako kolonijo (naselbino). Ce grozi ministrski predsednik s tem, da namerava odgoditi ogrski parlament, ga prav resno svari pred item korakom. Javnega mnenja, ki pride danes samo v zbornici do besede, bi se ne smelo na tak način prisiliti, da molči. Upa, da bo večina zbornice ustvarila možnost za primerno kontrolo na ta način, da bo sprejela predlog za sklicanje delegacij.
Rakovszky.
-	- -Ì..-.S-ÌÌ33»
Poslanec Rakovszky je rekel, da si prizadeva ministrski predsednik na ta način, dia skuša z veliko vnemo skrajšati zasedanje zbornice, da žuga ukiniti zasedanje in da se brani sklicati delegacije, se vsemu izogniti, kar bi se dotikalo vprašanja glede odgovornosti in krivde. Toda temu se ne sme ugójditi. Na nobeden način se ne sme ukiniti zasedanja zbornice. To bi bilo ravno tako protiustavno, kakor nevarno. Ministrski predsednik ne sme prevzeti vse odgovornosti za barona Buriana. Pač pa se mora poklicati Buriana, da se osebno zagovarja, Kar se tiče vojaških vprašanj, je govornik mnenja, da tvori najviši e armadno vodstvo državo v državi. Mi bi se lahko učili od naših sovražnikov. Pred bitko ob Marni sta^ bila ustreljena dva. francoska generala. Takih razmer, kakoršnje so pri nas, se ne more dalje trpeti.
Nato je govoril grof Tisza ter rekel, da ne dvomi, da bo dobil Rakovszky odgovor na to od zunanjega, ministra. (Klici na letvici: Kje?) Ne more pa prikriti svojega ogorčenja, ker poslanec svoje zaupno mesto, katero mu je bilo zaupano od zunanjega ministra, izrablja na tak način. (Gibanje.) Smatram za svojo dolžnost, je nadaljeval grof Tisza, da to povem, ker sem bil tako lahkomiseln, da sem prosil zunanjega. ministra, da naj stopi glede tega vprašanja v stik s poslancem Rakovszky.
Poslanec Rakovszky je nato izjavil, da smatra obrekovanje, če se trdi o njem, da je zlorabljal svoje zaupno mesto. Ne more trpeti, da bi zunanji minister na račun opozicije govoril neresnico, Ce se govori o zastrupljanju studenca, so zakrivili to za-st rupi jen jo tisti, ki lažejo kot uradne osebe. (Velik hrušč na desnici, živahno odobravanje na, levici.)
Predsednik je poklical na to k redu poslancja Rakovszky ja. (Velik hrušč.)
Nato je. bila seja prekinjena. — Prihodnja seja dne 14. septembra.
Romunsko bojišče.
Bolgarski uspehi v Dobruči so prisilili rumunsko armajdno vodstvo, da je pritegnilo nekaj svojifi čet iz Sedmograškega v Dobručo. Radi tega Rumami na Sedmograškem zadnje dni niso dosegli kakih posebnih uspehov. Rumimi se pred vsem trujdijo, da bi na severnem krilu prišli v ožji stik z rusko armado v Bukovini, A naš krepak odpor v Karpatih je dozdaj še to preprečil. Rumuni računajo s tem, da bi se v slučaju uspešne strnitve rusko-rumunskih čet y kotu med Bukovino in Sedmograško, morala naša armada umakniti s svojih obmejnih karpatskih postojank v ogrske nižine in da se bo tako severno rumunsko krilo lahko brez posebnih bojevi pomaknilo dalje naprej. Do danes se še Rusom in Romunom ta načrt ni posrečil.
Rumunska fronta.
Rumunske in ruske čete drže po svojem porar žu v južni Dobruči samo še črto Crnafvoda—Medži-di,,e—Konštanca, ki ni daljša kakor 30 km. Najbrže bodo Rumuni tam še enkrat obupno ppskfusiji se držati, ker je posest te črte sililo važno za vso Dobručo.
Poveljnik ruske armade v Dobruči.
„Tageblatt“ poroča iz Stockholma: Poveljnik ruske armade v Dobruči je 54 let stari general Zar jačkovskij.
EZZdjoujfc' »c ’
Rusko brodovje pred Konštaneo.
Tz Londona se poroča:	Skoro vse vojne ladje
ruskega črnomorskega vojnega brodovja so zbrane v rumunskem črnomorskem pristanišču Konštanci, da v ugodnem trenutku podpirajo rusko-rumunska pod-czetja proti bolgarski morski obali.
Rumunski kralj in kraljica.
Dopisnik monakovskih „Münchener Neuesten .Nachrichten“, ki se je že pred 25 leti seznanil s sedanjim rumunskim kraljem, piše med drugim: Prav za prav sem še čudil, da je kralj toliko časa kljuboval rusko-francoskim zapeljevanjem in da se je po tolikem odporu končno, vendar u dal,, Kralj, ni močnega značaja. Tisti, ki so v Bukareštu okrog njega, zlasti kraljica, so bili od začetka vojne na strani nasprotnikov. Kraljica je brez dvoma močnejši značajj, kakor kralj. Videl sem jo kot mlado princezinjo pogo-stoma, sem iz neposredne bližine videl, kako je bila vzgojena, in ko se je leta 1893 poročila s princem Ferdinandom rumunskim, sem si takoj rekel, da bo v tem zakonu ona „hlače nosila“ in tako se je tudi zgodilo. Ce se kralj vzlic temu ni tako dolgo odločil, je vzrojc to, da je vzlic svojemu slabotnemu značaju svojeglavem Znano je, da je razmerje meid kraljem in kraljico postalo sčasoma precej hlaKÜno in da ni imel simpatij bukareškega prebivalstva kralj, nego kraljica. Kralja Ferdinanda so vedno smatrali za nekakega tujca na Rumunskem, dočim je kraljica, dar si v svojem srcu Angležinja, vsaj na zunaj igrala spretno navdušeno Rumunko. Kraljica se je dobro zavedala, da je v primeri s kraljem večja moč in gospod Brattami in stranka šovinistov niso bili v dvomih, kako močna podpornica jim je kraljica. Ru-munski vladar je vsled tega živel zadnji časJv strac hu, da ga pripravi kraljica, Če bi Se dalje odlašal z odločitvijo v njenem smislu, ali s silo do takega končnega sklepa* ali pa ga sploh na strjan potisne.
Rusko bojišče.
Najpomembnejši boji na ruski fronti so sedaj v Karpatih. Gre se za to, ali bodo Rusi mogli predreti našo tamošnjo fronto ali ne. Naval ruske premoči je ogromen. Naši se dobro držijo. Dalje proti severu nobene spremembe.
Borba za Karpatske prehode.
Na črti od prelaza Jablonica do Dornevatre v, Bukovini se vrši že več kot 14 dni krvava borba za prehode na Ogrsko. Delne uspehe so dosegli Rusi e-dino ob reki Cibo, kjer se na. nekaterih mestih vrše hoji že tostran reke. Gora Capul, ki je ves Čas središče najhujših sovražnih navalov, se še drži. Rusi ba se radi polastili tudi obmejne gore Smotree (juž-nozahodno od Žabije) in Baba Ludova (ob Črnem Ce-remošu), a n;a.Ši so vse ruske navale krepko odbili. Ce bodo naši v tem kotu vzdržali, bo Rusom in Ru-munom nemogoče potisniti naše v ogrske nižine.
^^Novi veliki poklici v Rusiji.
Rnski car je izdal ukaz, ki določa, ifa je poklicanih za mesec september t, 1. pod orožje 17 teh* nikov črnovolnikov drugega poziva in sicer tetriikt 1915 do 1903 in letniki 1902 do 1899.
italijansko Hojišče,
Najnovejši dogodek' na italijanskem Uojišču je sovražni zračni napad (cine 13. septembra) na Trst
in Poreč ter napad naših letalcev na Cervfn j an in Benetke (dne 12. septembra)» Na krašld fronti povečano italijansko artilerijsko delovanje, kar je baje predznaki italijanske ofenzive. Na Tirolskem manjši boji.
Berba na življenje in smrt,
Italijan-framason Salvemini piše v. lista „Secolo“. da je sedanja vojska za Italijo in 'Avstrijo — borba na življenje in smrt. Sedaj se gre edino za to, ali si bo priborila Italija gospodstvo nad Adrijo, ali Pui je sedanja vojska za Italijo nesmiselno krvopre-litje. Ker je Avstrija ob Adriji nevarna prednjai straža Nemčije, se mora potisniti od Adrije proč in razbiti
Dobro, da italijanska drevesa ne rasejo do —
neba!
Francosko bojišče.
StrjaSna bitka ob' Sommi gre z nezmanjšano silo naprej. Zdajpazdaj preneha za. en dan najstrašnejše klanje, dja drogo jutro oživi še bolj krvavo. Neverjetni so napori, ki jih mora vzdržati nemčka črta..* a še neprimerno hujši so francoski napori, priti na lastni zemlji naprej. Vrsta za vrsto pada, požeta od topov in strojnih pušk. Tuintam se posreči Francozom kak majhen uspeh in to jih podžiga v upanju, da bodo mogli v kratkem izsiliti bitko na odprtem polju. Taka bitka je njih namen, ker upajo, da bodo potem mogli uporabiti vso svojo in angleško premoč. Predvčerajšnje poročilo nam prinaša vest, da so Francozi za/rzeli Bouchavesnes. Ta kraj leži 5 km severno od Peronne, 3 km vzhodno-od Le Foresta in 4 km jugozapadno Comblesa. Francozi skušajo na tem prostoru nemško fronto vpogniti, da, bi tako mogli napasti postojanke pri mestu Peronne tudi od severa in bi se tako morala nemška fronta na črti, dolgi kakih 20 km, umakniti samaobsebi. — Srditi boji so tudi desno od Može.
Grčija.
Ker se nahaja poštna, brzojavna in železniška uprava Grčiie pod četverosporazumovo kontrolo, so vsa poročila iz Grčije netočna, nezanesljiva, in tako prikrojena, kakor ugaja četverosporazumu. Grški ministrski predsednik Zaimis je odstopil. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Kako pritiska četverosporar zum na Grčijo, označuje dejstvo, da je kralju zvesti IV. grški armadni zbor prosil nemško armadno vodstvo, da ga sprejme v varstvo in v oskrbo, da se tako izogne četverosporazumovemn pritisku.
Grški arm Kini zbor p od nemškim var tvom.
Ker so bile bolgarske čete vsled napada generala Sarraila prisiljene, vkorakati v protinapadu v grško Macedonijo, je stal za levim bolgarskim krilom. ki je bilo prodrlo do reke Strume, IV. grški armadni zbor v mestih Seres, Drama in Kavala. Koraki četverosporazuma so imeli namen, prisiliti to grško armado na njihovo stran, ali ji pa pripraviti podobno usodo, kakor v Solunu delom 11. grške divizije. Prosta zveza z Atenami je bila pretrgana. Poveljujoči general IV. grškega armadnega zbora v Kavali, zvest volji svojega vojnega gospodarja in vlade, da ostane nevtralen, se je videl z ozirom na nevzdržni položaj zaupanih mu čet in ogrožen od la,-kote in bolezni, prisiljenega, nastopiti samostojno in je dne 12. septembra naprosil nemško vrhovno armadno vodstvo, da naj vzame njegove vrle, kralju in yladi zveste čete v varstvo ter jim nakaže bivališča in prehrano. Ta projšnja se bo uslišala. Da se prepreči vsako kršenje nevtralnosti, je bilo s poveljujočim generalom dogovorjeno, da se prepeljejo grške čete popolnoma oborožene in opremljene kot nevtralne čete v bivališča v Nemčijo. Tu bodo ostali kakor gosti tako dolgo, da bodo njih domovino zapustili nasilneži četverosporazuma. V Nemčiji so ta korak IV. grškega armadnega zbora pozdravili z velikim veseljem.
Grčija mobilizira.
, Iz Geneve se poroča:	1
V Atenah se vrše obširne priprave za splošno mobilizacijo. Ustavljeni, oziroma razveljavljeni so vsi vojaški dopusti in tudi ne sme zapustiti Grčije nobena vojaška oseba.
Macedonsko bojišče.
Na maced.onskem bojišču ob jezeru ‘Ostrovo, ob
Megleni in Vardarju živahni boji. Bolgari so za,sedli grško obrežno mesto Kapalo,
Dolžina vseh front.
Turška (Perzija) 1500 km, Ruska 1300 km, Bol-garsko-Rumunska 600 km, Francoska 700 km, Italijanska 450 km, Solunska (Albanija) 450 km, Rurnun-skai 400 km. Skupno 5400 k. To ogromno dolžino si lahko predstavljamo sledeče: 1. Zračna daljava Lizbona—Pariz—Berolin—V aršava—‘Moskva—Ural ;	2.
od Portugalske do Urala (ob Aziji); 3. popolna širina vse Evrope!! Po velikosti vzdržuje: Rusija 2800 kjm, Nemčija 1500 km, Turčija 1500 km, Avstrija 1470 km, Rumunsfea 1000 km, Bolgarija 930 km, Francija 665 km, Italija 570 km, Anglija 365 km. Skupno 10.800 km. Ako si mislimo ha vsak meter po enega vojakai, tedaj treba na obeh straneh 10,800.000, z eno rezervo 21,600,000 vojakov. Vojske z 22,000.000 vojakov ni še bilo in je morda,, tudi ne bo več! Ako si predstavljamo, koliko voiaško-strokovno iz ve zbal n ih vojakov mora biti za izdelovanje municije in v varstvo prevoznih sredstev, potem se frontna in domača armada še za veliko pomnoži. Dokazano je, da more vsaka država vpoklicati 20% svojega prebivalstva. Ce kdo s temi podatki, ki so natančno posneti po Paaj-sches Frontenkarfe, še ni popolnoma zadovoljen, —» na,j dalje računa!
Angleški pritisk na Nizozemsko.
Angleška vlada, je. kakor se poroča iz Kodan-ja, zaprla nizozemskim trgovskim ladjam vsa angleška pristanišča. Ustavljena je tudi poštna in brzojavna zveza med Anglijo in Nizozemsko. Kot vzrok! teh angleških odredih se tolmači, da ima Anglija veliko čet v svojih pristaniščih, katere bo poslala na bojišče,' kar pa mora ostati tajno, ter da v trgovinskem oziru pritisne zelo občutno na Nizozemsko, da se u-kloni angleškim željam.
Razne politične vesti.
Bethmann-Hollweg se je zopet mudil v glavnem vojnem stanu, — Voditelj španskih konzervativcev Maura je na zborovanju rekel, da Španija ne sme zapustiti svoje nevtralitete. Značilno, da se mora to že na. zborovanjih obravnavati» — Na otoku Krfu se bo sešla srbska skupščina. — Francoska zbornica se je sešla dne 13. sept.
Politične vesti.
Naš državni zbor. Korespodenčni urad razširja sledečo vest »Pari. Korr.« : Dne 12. sept. dopoldne se je vršila od dr. Sylvestra sklicana seja predsedstva državnega zbora. Udeležili so se je podpredsedniki Jukel, Pernersdorfer, vitez Pogačnk in Romanczuk. Rešili so tekoče predsedniške posle in si razdelili posle za prihodnjo zimsko polovico.
Bukovinske osrednje oblasti, ki so bile doslej stisnjene v Kološu —- v najožjem vojnem območju — so premeščene sedaj v Prago, kamor je že dospel večji del bukovinskih uradnikov, med njimi tudi deželni predsednik, deželni glavar in grško-vztočni konzistorij z metropolitom. Skupno pride v Prago kakih 70Ö oseb.
Prepovedan slovaški list. Ogrski notranji minister je prepovedal izdajati še v naprej slovaški list »Svezlo Sveta«.
Mandati dr. Kramarja in dr. Rašina. Z ozirom na vest, ki je krožila po listih, da je devet čeških poslancev, mei njimi dr. Kramar in dr. Rašin izgubilo mandate pišejo »Narodni Listy«, da je to zmota in da je ta vest neresnična.
Razprava proti dr. DrinkoviČu. Dne 22. t. m, se bo na vrhovnem sodišču na Dunaju vršila razprava proti dalmatinskemu poslancu dr. Mati DrinkoviČu.
Italijanska krajevna imena na Primorskem — odstranjena. Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo, dìa se morajo posluževati vsa podrejena poveljstva, oblasti, čete in zavodi v uradnem prometu pri označbi krajev namesto dosedanje italijanske označbe krajevnih imen na Primorskem od sedaj naprej samo slovanske označbe l4ra§evfàh imen in sicer iz
vzroka, ker tvorijo v teh krajih Slovenci, oziroma Hrvatje, večino prebivalstva. Vsled te odredbe so v bodoče veljavna sledeča krajevna imena,: Prosek namesto Prosecco, Grijan namesto Grignano, Kanal namesto Canale, Opatje selo namesto OpaecM&sella, Solkan namesto Solcano, Savodnje namesto Savog-na, Devin namesto Duino, Komen namesto Comen, Nabrežina namesto Nabresina, Sežana namesto Sesana,, Buzet namesto Pinguente, Cres namesto Cher-so, Primorje namesto Bescanuova, Krk namesto Veglia, Labin namesto Albona, 'Plomin namesto Fiano-na, Barban namesto Barbana, Stinjan namesto Stigliano, 'Moščenice namesto Moshienizze, VolosKo namesto Volosca, Plave namesto Plava» Sledeča krajevna imena pa, kjer tvori večino prebivalstva italijanski* živelj, ostanejo nespremenjena: Rovigno, Capod-istria; Maggia, Isola,, Pìrano, Lussinjgrande, Lussin-pSccolo, Cittanova, Visinada, Parenzo, Dignano, Pola ter Abbazìa, Do sedaj običajne označbe sledečih krajevnih imen še ostanejo tudi v bodoče v veljavi: Görz, Haidenschaft, Heiligenkreuz, Flitsch, K ar freit, Kirchbeim, T olmein, Woltschach in Mitterburg.
Zračna pošta med Nemčuo in Ameriko ? Iz Chicaga poroči-jo, da ie videl neki amòrAki trgovec, ki se je vrnil iz Berolina, dva orjaška »Zeppelina c z imeni »Deutschland« in »Amerika«, ki lahko vzameta s seboj 60 ton ter bosta prenašala pošto med Ameriko in Nemčijo.
Razpuščena je trgovsko-obrtna zbornica v Zadru. Za upravitelja je imenovan sodni svetnik dr Duboke vid
Tedenske novice*
Kako rešuje papež svoja pisma. Sv. Oče dobiva vsak dan ogromno število raznih pisem. Da prebere in uredi vsa ta pisma, vporabi več ur na dan. Kako rešuje in urejuje sv. Oče pisma, kijih dobiva, pripoveduje njegov brat admiral Giovani della Chiesa sledeče: Papež dobiva pisma trikrat na dan. Vsa pisma, ki so naslovljena na njegovo osebo, prebere in pregleda sam, da je tako poučen o željah vernikov. Na njegovi pisalni mizi se nahaja sedem torbic iz rumenega usnja V te torbice razdeli vsa pisma, naslovljena na njegovo ose bo. V eno torbico n. pr. zlaga pisma, ki jih je treba nujno rešiti, zopet v drugo torbico zlaga pis • ma, katera rešuje njegov zasebni tajnik, zopet v drugo torbico pridejo pisma za podpore, razne prošnje itd. Kako skrbno in temeljito rešuje sv. Oče zasebna pisma, spričuje sledeča dogodbica, katero je pripovedoval njegov brat admiral: Pred nedavno sem bil na deželi. K meni je prišla kmetica in mi je izročila prošnjo do papeža za podporo. Obljubil sem kmetici, da bom podpiral prošnjo in se'n dotočnemu pismu priložil svoje priporočilo Tn dni pozneje sem šel v Vatikan. Ko me je papež zagledal, mi je rekel: Ravnokar sem rešil tvoje pisne*, ki sem je našel v prošnji uboge kmetice.
Nadškof Szeptycki umrl? Poljski listi poročajo, da je umrl nadškof metropolit Szeptycki, katerega so, kakor znano, svoj čas odvedli Rusi kot talnika.
Vznemiijenost radi škofa. Oficiozno se poroča,
da sloni vznemirjenosl, ki je nastala na Češkem zaradi imenovanja grofa Huyna za praškega nadškofa v duhovskih in ljudskih krogih, na napačnih domnevanjih. Grof Huyn ni Nemec in je v srcu naklonjen duhovščini. Oficiozno se tudi zatrjuje, da bo novoimenovani nadškof nadaljeval v smislu, svojih prednikov.
Duhovniške vesti iz celovške škofije. Za dekana v Straßburgu je imenovan vlč. g. Baltazar Guss-g e r, ki je nastopil svojo novo župnijo v nedeljo, dne 10. t m. Inštaliral ga je mil. g. stolni dekan Ferdo Wappis. Vič. gosp. Vinko Razgoršek provizor v Slov. Šmihelu, je prezentiran na župnijo Št Lipš pri Rajneku. Bogoslovni prof p. Gatter er je prestavljen na Dunaj, na njegovo mesto pride p. Weth.
Gospodom bogoslovcem ! Lavantinsko bogoslovno učilišče bo letos otvorjeoo dne 2. oktobra. Gospodje bogoslovci naj prinesejo poleg običajnih listin tudi krušne karte seboj. Ob enem naj tudi zahtevajo od županov svojega dosedanjega bivališča potrdilo svojega tamošnjega odhoda sicer jim mariborski preskrbovalni urad ne da krušnih in drugih kart Enaka potrdila naj preskrbijo s'arši tudi za svoje sinove dijake, ki so že odšli v Maribor.
Slovenska gimnazija goriška. Tržaški namestnik baron dr. Fries-Skene je dal za otvoritev zaposlovalnih tečajev v Trstu za učence slovenske gimnazije goriške znaten znesek na razpolago. Dan vpi-
sovanja in začetek pouka se pravočasno v našem listu objavi.
Vprašanje hrvatske šole v Trstu. S tem vprašanjem se je bavil te dni zagrebški »Obzor«. Ome nja, da se je- v ta namen ustanovilo »Hrvatsko šolsko društvo«, ki je nabralo že oboli 40.000 kron. ki so se porabile kot za dalje za nakup hiše, vredne 240.000 K. Ker pa je v tem izbruhnila vojna in ni mogio društvo plačati vse kupne cene, se je sklenil z lastnikom dogovor, po katerem izgubi društvo hišo in onih 40.000 K, ako v dveh mesecih po končani vojni ne plača vse kupnine. Zagrebški list se nadeja, da je odbor ukrenil potrebno, da prepreči to izgubo, meni pa, da bi bilo morda bolje, da se je vse prepustilo družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, kakor je ta tudi sama želela in bi bili nje uspehi oveučaui z otvoritvijo hrvatske šole v Trstu. Mnogo bi mogli pripomoči tudi številni denarni zavodi. Seveda bi trebalo organizacije, ki bi napravila proračun za te šole in porazdelila stroške.
Slovenske šole v Trstu pridejo baje v kratkem času pod mestno upravo. Šolo bo tore} vzdrževal magistrat.
Slovenske šole v od Italijanov osvojenih krajih. Časopisi poročajo iz Lugana, da je italijanska vlada otvorila slovenske šole v vseh onih krajih v Brdih, kjer so bile tudi poprej; za učitelje je pa imenovala Slovence. Če Lahi mislijo, da se bodo s tem prikupili Slovencem, se motijo.
Umri je v Kromerižu na Moravskem eden izmed najodličnejših članov češke katoliške narodne stranke, Trantišek Homolka, star 50 let.
Novi protektorji akademij znanosti. Cesar je imenoval nadvojvodo Evgena za protektorja akademije znanosti na Dunaju, nadvojvodo Karola Štefana za protektorja akademije znanosti v Krakovu in ; nadvojvodo Leopolda Salvadorja za protektorja češke j cesar Prane Jožefove akademije znanosti v Pragi. Po smrti nadvojvode Franca Ferdinajnda so bile vse imenovane akademije znanosti brez protektorja.
Iz južne železnice. Ptemeščeoi so: adjunkt Anton pl Janiček iz Kaisdorfa v Zidanmost ad junkt Franc Ško! iz Zidanega mosta v Ljubljano, pristav Julij Ramšak iz Celja v Puntigam in pristav Franc Fanedl iz Pragerskega na Tezen.
Slovenci ustavili Buse. „Novine“ poročajo tole: Rot Ludovik, četovodja 88. pp., naznanja: Aug. 21-ga smo strašno veliko bitko meli. Petnajsetkrat je nas Rus napadno. Kda je dvanajseta rojna linija že prikipela proti nam, se je ujemi posrečilo predreti našo linijo i za hrbet nam priti. V toj nevarnosti pa naša tretja stotnija skoči iz svjojih jarkov, se vrže na Ruse, 253 jih vlovi, driige pa osmrti.
Slovenski domobranci pozdravljajo. Iz laškega bojišča se nam piše: Iskrene pozdrave Vam pošiljamo od domačega domobranskega pešpolka, 3. stotnije, Na svidenje v zeleni Slovenski Štajerski! Desetnika Gruber Konrad in Kovačec Jakob; četovodja: Volaušek Ivan; poddesetnika: Jaz-binšek Adolf in I. Matevžič; pešci: Kranjc Jožef, Bedjanič Ivan, Saite]' Alojz, Koren Jožef in Frank Franc,
Novi čas na Ogrskem. Trgovinsko ministrstvo v Budimpešti je že ukazalo vsem ogrskim železnicam, da morajo v noči od 30. septembra ob 1. uri vse ure na 12. uro nazaj pomakniti in v že lezniškem prometu temu primerno vse urediti.
Japonska vpelje latinico. Ohranjena pa osta nejo tudi dosedanja znamenja, katere bo moral vsak Japonec tudi razumeti.
Omot zavitkov na Bolgarsko. Zavitki na Bol garsko se smejo do preklica zamotavati razven v ovojno in povoščeno platno tudi v oljnato platno, povoščen ali smolnat papir, oljnat ovojni papir, povoščen platnen papir, celulozen papir, valovito le penko ali slično trpežno blago.
Otvoritev kuhinje za srednje stanove v Gradcu.
V	Gradcu so otvorili prvo vojno kuhinjo za srednje stanove. Priglasilo se je 2200 oseb, sprejelo se je pa na hrano le 650 oseb. Nadaljne kuhinje se še otvorijo. Cene so sledeče : Kosilo: Juha z drobom 12 vin.; krompirjev zrezek z ohrovtom, 38 v; goveje meso 94 v; rezanci s čežano 40 v. Večerja: Fižolova juha 12 v; špinača in osoljeni krompir 38 v; špebove krpice 5b v.
Enokronski papirnati bankovci. Več (avstrijskih» in ogrskih trgovskih in obrtnih zbornic je zaprosilo vlado,- da bi začela izdajati tudi enokronske par pirnate bankovce, ker je srebrnih novcev po 1 krono vedno manj v prometu, kar povzroča občutne ovire. Po poročilu ogrskih listov utegnejo priti v promet ti novi papirnati enokronski bankovci že s 1. novembrom t. I.
Zdravstvena navodila proti trebušnemu legarju.
V	Trstu in drugod na jugu je bilo zadnje dni za znamovati precej slučajev trebušnega legarja, ki jih 1
je po vsej verjetnosti popisati uživanju sirove ze lenjave in sirovega sadja, zlasti fig. Prebivalstvu se tedaj kar najtoplejše priporoča, naj se absoiutn vzdržuje uživanja sirovih živil, ki lahko povzro čajo ta epidemično bolezen. Zelenjava, tako tud; saia ta, se mora na vsak način oprati s svežo vodo in potem skuhati, preduo se uživa. Tudi uživanje sirovega sadja je nevarno; uživanje sirovih fig naj se popolnoma opusti, zlasti otroci naj jih ne uživajo. Ni sicer treba, da se ravno popolnoma vzdr žujemo uživanja sadja, toda na vžak način se priporoča, da se uživa le kuhano sadje. Tudi mleko naj se uživa le zavreto. Nadalje se priporoča čim najstrožja snažnost telesa, zlasti je priporočljivo, da si pred jedjo vsakokrat skrbno umijemo roke.
Nov poklic za ženske. Danajska zadruga brivcev je priredila poseben tečaj za ženske, da se iz-vežbajo za brivke. Ker je brivski poklic lahek in dobičkanosen. se je seveda oglasilo jako mnogo kandidatinj.
Uredite račune in oporoke! Mnogi so ojclšli na bojišče, ne da bi bili poprej uredili svoje račune in ! sestavili oporoke. Po moževem odhodu je nastalo ve-I likokjie za doma ostale mnogo neprilik. Dogodili so se slučaji, ko žena ni imela niti pojma, o moževih dolgovih in tirjatvah. Sirota je propadla s svojim gospodarstvom, ko je nenadoma dobila opomin, da mora v najkrajšem roku izplačati večjo svoto. Preplašena je prodala v naglici junčka za 600 K, za katerega bi drugi dan lahKo dobila čez 800 K. Drugfci je zopet dobila opomin, da plača menjieo za moževega prijatelja, kateremu je Ril mož porok. Nesreča je še hotela, da je v vasi nastal požar, ki ji je uničil vsa poslopja s premičninami vreJd. Ker je pozabila plačati zavarovalnino, m dobila nikake odškodnine. Takih slučajev je več kot obilo. Vsak dober mož in gospodar bo torej poprej, ko bo odšel na bojišče, skrbno uredil vse domače zadeve. Istotako je nujno potrebno, da vsak mož pregleda, ali so vsa dolžna pisma in menice v redu, da upnik ne bo uboge žene potem terjal za, večje svote ali pa prodno poteče pravi rok. Najbolje je, da si da od upnika pismeno potrditi, da ga prej ne bo tir j al, ko se vrne domov. Vsakdo, ki razpolaga s kakoršnimkoli premoženjem, naj pred odhodom na bojišče napiše oporoko in jo da dobro s-h rani ti. Pred odhodom naj ženi ali drugim doma o-stalim natančno vso pojasni, da pozneje ne bodo i-me!i ni kakih neprilik,
Gospodarske movie®»
Sladkor za zboljšanje vinskega mošta in napravo petijota. Kakor izvemo od zanesljive strani, bo dobila Štajerska letos 19 vagonov sladkorja za zboljšanje vina in napravo petijota. Bati se je, da bodo večinoma ves ta sladkor dobili veliki vin$-tržci v Mariboru, Ptuju, Gradcu in drugod. Nujno pozivamo naše vinogradnike naj se nemudoma obrnejo s prošnjami, ki jih mora potrditi občinski urad, na c. kr. državnega kletarskega nadzornika g. Rih. Petro vana v Mariboru (okrajno glavarstvo) in navedejo, koliko sladkorja bi rabili za zboljšanje vina. Sladkati bo treba posebnu tisti mošt, ki se je sprešal iz grozdja, katero je po zadnjem deževju močno spokalo. Ta vinski mošt ima komaj 8—10% sladkorja. Naprava petijota pa bo posebno v tistih krajih potrebna, kjer ni sadja ali je toča sadje in groždje po večini uničila. Vinogradniki! Sklicujte se v prošnjah na to in prosite, da se vam takoj odgovori, koliko sladkorja boste dobili. Cas do splošne trgatve je le kratko odmerjen. Sladkor nakaže sladkorna centrala v Gradcu. — Oblast pa prosimo in pozivamo, da se pri razdelitvi sladkorja v prvi vrsti ozira na vinogradnike in da v prvi vrsti razdeli sladkor med te. Bogati vinotržci naj dobijo sladkor še le tedaj, če ga vinogradniki ne bodo rabili. Jasno je, da je obstoj vinogradnikov mnogo bolj potreben kakor pa milijonski dobiček bogatih vinotržcev. — Prošnje za sladkor se naj odpošljejo ekspresno.
Masti na cente ali na grame? Kmet Špehar iz ptujske okolice nam piše: En cent masti ali 100.000 gramov masti, kaj je vam ljubše? Da je to vseeno, to kaže tehtoica in potrdi račun; ni pa vseeno, ali ima posestnik en cent masti ali le par gramov masti pri zimskih kolinah. Da je to res, to pa že dokaže brez tehtnice in računa prašič s svojo velo
Stran 5.
ščetinsko kožo. Kako naj še živemu dobro raztegnem in napihnem njegovo žilavo kožo? Da skrb mi beli glavo bolj, kako je mogoče sedaj zabeliti gospodinji žgance za nedeljo. Vsaj dobimo karte na mast, ali ne bo to pomagalo? Da je karta ma stria, za tako zabeljenje ni potreba niti celega gra ma masti; da bi pa bilo mogoče s tako karto dobiti cent masti, v ta namen treba zraven dovoljenja še žita ali zameti. Kje naj dobim žita, ker ga moram oddati? Kje naj si priskrbim in zmeljem nekaj ostankov brez domačega mlina? Koliko je tista zamet iz velikih mlinov danes vredna, to pokaže vsaka svinja, ker v korito le gleda, ne žre pa ne tiste grenke mešanice, katere tudi ni zlahka dobiti. Ali ni ječmena? Iz skušnje vsakdo ve, da ne prija vsaka zemlja ječmenu, torej je tisti četrti del ječmena za mene in še za veliko drugih skoraj brez pomena in koristi; razven tega pospešuje ječmen bolj rast kakor mast, zato ga treba pokr-miti prascem. In kaj naj polagamo velikim svinjam, ako hočemo imeti kaj masti? Kdor je že videl v svojih hlevih in ne samo na sejmih ali v knjigah velike svinje, temu je znano, da brez koruze ni masti. Ako bomo smeli prosto razpolagati s koruzo, bo masti še na cente, ako bo koruza tudi rekvirirana, bo pa masti le na grame že pri kolinah. Kako bo boljše za kmeta, meščana, delavca in vojaka?
Novo milo. Vlada je določila, da se upelja za celo državo nova in enotna vrsta mila, namesto dosedanjih vrst domačega mila. Cena za kilogram nove vrste mila je določena s 3 K 60 v in sicer pri prodaji na drobno, pri prodaji na debelo pa s 3 K 20 v.
Laneno seme je vlada zasegla. Cena 100 K za 100 kg.
Nakup 2i/2letnih žrebcev. Poljedelsko ministrstvo namerava letos nakupiti žrebce, ki so bili po-vrženi v 1 1914, ako so sposobni za pleme. Kupili pa se bodo samo žrebci, ki so na paši, ker bo ministrstvo nakupljene žrebce zopet oddalo na pašo. Lastniki žrebcev naj iste ponudijo v nakup poveljstvu državne žrebčarne v Gradcu.
Pridobivanje bakra v Srbiji in Bulgsriji. V zadnjih dneh so začeli kopati bakreno rudo v bulgar-skem rudniku Plakalnica ter tudi istoimenskem srbskem rudniku. V srbskem rudniku pri Msjdanpeku pa že delj časa kopljejo bakreno rudo in sicer z dobrim uspehom, kajti ruda iz tega rudnika je dobre kakovosti. V Suzoku je bila poprej livarna za svinec, a je sedaj spremenjena v livarno za baker, katerega dobiva iz Srbije. Tudi v Przibranu na Češkem so v zadnjem času zgradili livarno za baker. V Litiji na Kranjskem so tudi spremenili del tamošnje cinkarne v livarno za baker. Te tri bakrene livarne bodo zalagali z bakreno rudo večinoma srbski bakreni rudniki.
Rekviriranje bakrene rude. Izšla je cesarska naredba, ki določa, da se morajo rekvirirati, dati pod zaporo in priglasiti vse množine bakrene rude, v kolikor jih ne rabi vojaška uprava. Iz te množine bakrene rude se bo izdelovala bakrena galica.
Izpremenjena odredba o omejitvi pivotoča. Dne
13.	septembra je bil izdan ministrski odlok, ki prepušča političnim oblastem, da bodo glede na krajne razmere določile tri, oziroma šest sledečih si ur, med katerim časom se bo smelo točiti pivo; med to določeno dobo se bo smelo postreči vsakemu gostu v lokalu in vsaki stranki čez ulico z največ 1 litrom piva. Nova odredba tudi pooblašča politične deželne oblasti, da smejo v posebnih slučajih dovoliti od slučaja do slučaja izjeme glede na predpisano časno omejitev o točenju piva.
Goveji in ovčji loj. ’Ministrstvo je odredilo, da morajo odslej mesarji goveji in ovčji loj uporabljati in prodajati edino kot jedilno mast. Mesarji morajo vsak mesec enkrat vojni zadrugi za olje in mast na Dunaju, I., Seitzergasse 1, naznaniti, koliko loja so tekom enega meseca nabrali in kako so ga uporabili. Mesarji ne smejo odslej loja več prodajati kakor pridatek k mesu, ampak ga morajo zbirati, da se u-porabi za mast. Za pošiljanje loja po železnici je pa treba dovoljenja okrajnega glavarstva.
Preskrba- z mlekom. Izšla je nova ministrska odredba, ki določa, da se za preskrbo mest in industrijskih krajev z mlekom ustanovijo uradi, ki bodo imeli nalogo, da uredijo preskrbovanje prebivalstva 7, mlekom. Deželne politične oblasti bodo izdale o tem podrobna določila.
Se enkrat: Snšite sadje! Po zimi in na spomlad bo malo kruha. Za lačni otročji želodček je najboljši nadomestek za kruh suho sadje. Slovenske go-
spodinje: Sušite prav pridno Češplje, jabolke, hruške in breskve!
Nabirajte divji kostanj* Štajersko cesarsko nar mestniištvo razglaša: Kakor znano, je divji kostanj izborna svinjska piča, kar je zlasti letos velikega pomena, Ker so tudi cene za divji kostanj precej visoke, naj letos zlasti mladina prav pridno nabira divji kostanj. Cene za sedaj še niso stalno določene. Divji kostanj kupuje in daja tozadevna pojasnila tvrdka Anton Rosenberg v Gradcu.
Nabirajte bezgove jagode. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Letos je bezeg izborno obrodil. Caj iz posušenih bezgovih jagod je dobro zdrar vilno šreostvo zoper prehlajenje v vratu, »Sok iz bezgovih jagod pa daje zdravo in krepčilno pijačo, zlasti če se primeša nekoliko sladkorja-,
„Reja domačih zajcev“, tako se imenuje knjižica, ki smo jo ravnokar prejeli v pregled, Sestavil jo je stotnik-avditor dr. Steian Voszka, vodja zajčar-ne V. armadnega poveljstva, prestavil pa dipl. agr. A. Jamnik, adjunkt c. kr. kmetijske družbe kranjske. Knjižica je izšla v založbi Katoliške bukvarne v Ljubljani in stane 80 vin. Je poljudno pisana in obsega 61 strani, z dvanajsterico poučnih slik in tremi razpredelnicami. Imenovana knjižica je pravo slovensko strokoivno delo v literaturi o reji domačih zajcev in jo zato vsem Slovencem kar najtopleje priporočamo.	; : ! ; , M .,)}. ! :
Lepi dobički. Kmalu po isbmhu vojne je neki starejši gospod, ki nima ne tovarne, ne pisarne, ne firme, rekel: Kdor zdaj ne postane milijonarje sploh osel. Nevarnosti, da bi veljal za osla, se je ognil, kdor je mogel, zlasti banke, veliki izdelovalci žganja, izdelovalci sladkorja, petroleja in možje že leza. Velike tri železarske družbe delajo take do bičke, da svet kar strmi. A dočim so še za češplje uvedene najvišje cene, jih ni za izdelke žele zarn. To je toliko bolj čudno, ker večji del izdelkov teh železarn država sama pokupi, ker je v teh tovarnah zaposlene delavce večinoma oprostila od vojaške službe in ker daje tem tovarnam za iz jemne cene ruske vojne vjetnike na razpolaganje.
Razne novice»
Umrl na grobu soproge. Trgovec v Zadru Friderik Fried, je pred nekoliko dnevi odpotoval na Ogrsko, da obišže grob svoje soproge, ki mu je lani umrla. Sedaj pa je došla v Zader vest, da je Frieda na grobu soproge zadela kap in da je umrl.
Denar iz 11. stoletja. Pri izkopavanju krompirja na veleposestvu v Flatovu na Nemškem so naleteli delavci na velik glinen lonec, poln starinskega denarja. Nemudoma je došel v Fiatov ravnatelj muzeja v Dancigu, profesor Ramm, ki je prevzel najdene starine. Bilo je starega nemškega, bavarskega, češkega, danskega in angleškega denarja. Ugotovili so, da je bila posoda z denarjem zakopana v drugi polovici 11. stoletja.
Bojeviti koštran. Dne 6. septembra je šla 78 let stara Marija Kopač, gostja iz Preske na Kranjskem iz cerkve domu. Nedaleč od cerkve ji pride nasproti Jenkov koštrun, ki se je takoj, ko je zagledal starko, s tako močjo zaletel vanjo, da jo je podrl na tla, pri čemer si je zlomila levo roko in si odrgnila kožo.
Municijska eksplozija za angleško fronto. Listi poročajo po pismu nekega člana angleškega parlamenta, da se je dne 16. avgusta za angleškimi linijami na Francoskem zgodila največja ek*p' c kar jih je kdaj bilo. Razletelo je municije /< 25 milijonov dolarjev:
Poraz beneškega leva pred 571 leti. Dne 6. t. m. je poteklo 571 let, ko je bil beneški lev pred Zadrom poražen. Dne 6. septembra 1345 so junaški Zadrani zadali beneški mornarici udarec na morju in čvrsto odbili pomorsko obleganje, ki je trajalo od 1. avgusta rečenega leta.
Psi v poštni službi. Že več let rabi vlada Severne Amerike ameri,ške pse za prevoz pošte, ki jo dobivajo rudara zlatih rudnikov v Aljaški, Iz mesta Dawson City odhajajo pošiljat ve, ki jih na vozovih vlečejo psi, vsak teden v razne kraje. Ta proga pa znaša 8Ö0 angleških milj. Promet se tudi pozimi redno vrši. Sest do osem psov vleče voz ali sani, ki tehtajo s poštnim tovorom 206 do 300 kg. Živali prehodijo na dan do 60 km. Pozimi je pot izredno težavna:	tedaj moira voznik večkrat iti pred vozom in
delati psom gaz. Na vsakih 20 km so postavljene kolibe,- v katerih psi počivajo. Navzlic vsem težavam posluje ta pošta zelo točno.
Nove vrste prevara. V neko gostilno v Trstu jo prišel mlad mož in naročil 15 litrov vina, ki naj se mu prinese domov. A ker ima le bankovec za 100 kron, naj prinese z vinom vred tudi drobiža seboj, da mu da nazaj iz bankovca. Gostilničar je kmalu noslal vino in drobiž. Sel je srečal naročnika že'na stopnicah. „Nisem mogel več čakati“, je dejal ter se
ozrl kvišku ; sklonjen preko stopnic, je pa zaklical: „Ivana, vino prihaja!“ Dečku pa je dejal: „Le kar sam nesi gor v tretje nadstropje! Bankovec sem pustil gori, a. drobiž daj kar meni ! “ Deček mu je hitro izročil 70 kron, potem pa sopihal z vinom v 3 nadstropje po strmih stopnicah, dočim je oni naglo stekel nizdolu.. V tretjem nadstropju pa seveda, ni bilo prav nikogar z „bankovcem“, ki bi bil dal naročiti vino!
Dopisi»
Maribor. Od danes naprej se v Maribor krompir z vozovi za zasebnike ne sme več uvažati. Več o prometu s krompirjem v p op del j ko vi „Straži.“
Maribor. Mestni magistrat nataifanja, da so od sedaj naprej zopet dovoljeni svinjski sejmi na mariborskem mestnem sejmišču.
Celje. iViesi m magistrat tazgiaša da je iz zdravstvenih ozirov pr e o vedano prodajati razna živila, kot krompir, zelenjavo, sadje, mleko, maslo, jajca itd. na drug h prostorih v mestnem okolišu, kakor na mestnem trgu. Prodajati živila na cestah, ulicah ali od hiše do hiše se strogo prepo veduje Za tozadevne prestopke se določa denarna globa od 2 do 200 K
Celje-okolica. Srednji zadolženi posestniki in žene. ki so same na posestvih, se pritožujejo, da dobivajo od davčne oblasti plačilne naloge za osebno dohodjiinoj Prosimo okrajno glavarstvo, da posreduje 3a em ubogi ljudje ne Dodo po nepotrebnem raz-burja&a	'■■i i "	; 1 I M i ! I m' I I i 11
iSmlhel nad Mozirjem, Vojni kurat č. g. Fran Letonja piše z bojišča: Naznanjam Vam veselo novin co, da je bil pri nas odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda vrli slovenski kmet iz Šmihela nad Mozirjem, četovodja Luka Gostečnik,. Hrabri so slovenski fantje, a za njimi ne zaostajajo slovenska možje. Slava takim možem!
Dol. V tukajšnji okolici Krištandol je odprla trboveljska premogokopna družba zopiet' velike množine izvrstnega premoga, kateri bo ctonašal delničarjem gotovo velike dobičke. Nam kmetom pa grozi občutna škoda. že itak slaba vozna pota se bodo pokvarila. Se večjo neprijetnost pa imamo pri vodi. V zad-niem deževju je voda vzela v Krištandolu večje množine nasipa in premoga ter se je spremenila v neko sivočrno maso, v kateri niso- poginile samo vse ribe, temveč je bila voda tuji popolnoma nerabna za napajanje živine in za pranje.
Zadnja poročila došla o petah dne IS. septembra.
üäjno¥ejie avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 14, septembra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Več sovražnih napadov zahodno in vzhodno od S i b i n j a je bilo odbitih. Na ostalih delih fronte nobenih dogodkov.
Rusko bojišče.
Armada generala konjenice n a d v o j v o d e Karola: V Karpatih se vrše zopet hudi boji. Po izdatni artilerijski pripravi,- ki se je zvišala v bobneč ogenj, je sovražnik navalil proti našim postojankam na S m o t r e c u, ob L u dovi in na C a-p u 1 in je bil zelo krvavo odbit. V dolini Cibo se še vrši boi.
Armadna fronta generala-feldmaršala princa L e o p o 1 d a b a va r s k e g a:	Položaj je nespre-
menjen.
italijansko bojišče.
Sovražni topovski ogenj na iraško go f‘ s-k o planoto je postajal vidno hujši. Na Tirolskem so naše čete nadaljevale očiščenje ozemlja Forane, so ujele pri zavzetju neke višinske postojanke 44 alpincev, med temi 2 častnika ter vpleni-le 1 strojno puško, kakor tudi precejšnje zaloge. Naše postojanke na grebenu F a s s a n a so nahajajo pod trajnim sovražnim artilerijskim ognjem;.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer.
podmaršal.
Zračni napadi na Trst in Poreč, j
Dne 13. septembra, popoldne je oddelek' sovraž- i nega zračnega brodovja, broječ 18 Caproni-Ietal, Ka- j tefega so krila 3 obrambna letala, napravil zračni ] napad na -T r s t. Da podpirajo ta napad, se je nahajalo v zalivu 6 šojvražnih torpednih čolnov in 2 motorna čolna. Vrženih je bilo veliko število bomb, ki so pa povzročite le malenkostno škodo ter prav nobene škode v vojaškem oziru. Kolikor je znano, je
bil ejden mož lahko poškodovan. Linijski poročnik Banfield je prisilil v zračnem boju eno sovražno obrambno letalo, da se je moralo spustiti proti tlom in se umakniti zadaj za sovražne črte. Naša zračnu letala in obrambne baterije so metala bombe na sovrac žne torpedne čolne. Istočasno se je pojavil oddeleftč sovražnega zračnega brodovja nad Porečom in ]e vrgel na mesto okrog 20 bomb. Razdejana je Mat samo ena vojaška uta, sicer pa nobene /škode.
Mornariško poveljstvo.
Rusko-rumunske čete na Sedmograé-kem združene.
Iz Petrograda se poroča:	Ruske čete levega
krila in rumunske čele desnega krila na severnem Sedmograškem se že nahajajo v zvezi in bodo skupno prodirale.
JNajnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 14, septembra.
Balkansko bojišče.
Armadna skupina generalaMeldmaršala plenu Mačke n se n a:	V, D obruči se po uspešnih
bojih nemških, bolgarskih in turških čet nadaljuj« prodiranje.
Mac e donska fronta: ‘Živahnejše vojno-delovanje na obeh straneh jezera O s t r o v o, na fronti ob ‘M o g l e n i in vzhodno od reke V a. r d a r« Severno od Ceganslke-Planine, kakor na Kukurusu in K o v, i ! u je bilo več ponovnih in močnih sovražnih napadov odbitih. Bolgarske čete so zasedle K a v a 1 o.
Ogüsko-krfatski sabor,
'Seja- dne 14. septembra je bila zopet zelo burna. Nadaljevala se je razprava o Andrassyjevem in Apponyjevem predlogu glede sklicanja delegacij. —< Najprvo sta se prerekala grof T i s z a in poslane® R a k o' v s z k y radi govorov v prejšnji seji. ^ Gro! K a r o 1 y i je izjavil, da se mora Ogrska glede vojaške uprave postaviti na lastne noge. Armada sa mora postaviti na narodno podlago. Grof Ser en y i pravi, da morajo možje, ki so glede zunanje politika napravili velike pogreške, zapustiti svoja mesta. Poslanec K a 11 a y zahteva, da se mora vse činitelje, ki so zakrivili, da se Sedmo,graške ni pravočasno e-vakuiralo, brezobzirno poklicati na odgovor. Kršč» socialec G i e s s w e i n pravi, da so delegacije zastarela naprava. Sistem diplomatičnih zastopstev s® mora spremeniti, Karolyjev pristaš B a t h y a n y i se izraža proti srednjeevropski gospodarski zvezi, ker bi s tem bile koristi (Ogrske ogrožene in ker hoče Avstrija daljšo nagodbo z Ogrsko. Kar se pa tiče mržnje, ki vlada v Avstriji proti Ojgrski, je tega kriva ogrska vlada, ker je aprovizacijsKo vprašanje slabo reševala. Govornik izraža svoje pomisleke proti pangermanskim težnjam in stremljenjem (Nemčije) proti vzhodu. Izraža svoje simpatije Poljakom ter u-govarja nadaljni delitvi Poljske. Govornik je nato nar števal pogreške zunanjega ministra in armadnega vodstva ter je zahteval odstranitev zunanjega ini vojnega ministra ter ministrskega predsednika, ker so-vsi trije zgubili zaupanje ljudstva. Razprava se ja nato prekinila. Prihodnja seja danes, 15. sept.
R&ujedi, padli in ujeti«
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Kajger Alojz (Rusija}; Kaučič Franc, desetnik, Maribor (Arzanas, Rusija); Kmetec J., poddesetnik* Črešnjevec (Rusija); Knuplež Jožef, Gornji Duplek, (Moskva, Rusifa); Knuplež Mairtjn, Krčevina ..(Moskva,: Rusija) ; Koller Franc, Radgona, (Rusija) ; Korošec Mariu. Sv. Peter pri Mariboru (Pizzighettofie, Italija); Korošec Vinko, Spodnji Porčič (Štrjetanšk, Rusija); Kožel Janez, Maribor (Kara-KaMa, Rusija); Krajnc Janez, Maribor, Sv« Lenart (Alatyr, Rusija) p Krajnc Jožef, Leitersberg (Poselsk-Melnični, Omsk* Rusija) ; Krajne Jožef, Spdclnji Gasteraj (Sengilej, i’ Simbirsk, Rusija) ; , Krištof Jožef, 'Maribor) (Rusija,
( Luknjano#; Kumer Alojz, Radgona (Sibirija); i Lakner Janez, Radgona (Kaljazin, Tver, Rusi-: ja); Laneker Ignac, Maribor (NikolškHUsjirijskl. Ru-=: sija); Ledinek Franc, Gomilica (Razdolnoje, Rusija); Les Janez, Maribor, Sv. Jakob v Slov. gor. (Arzanas, NIžni-Novgorod. Rusija); Leser Anton .(Razdolnoje, Rusija); Lorber Friderik, Selnica ob Muri (Rusija, Morv); Lorber Karol, Radgona (Nikolsk-Usu-rijskij, Rusija); Lorber Karol, , čefovddja, S#Mtlir
(Rusija) ; Lešnik Karol, Leitersberg, Maribor (Kaluga, Rusija);
'Majer Peter, Ponikva (Rusija); Marhoid Jan,, Kungota (Rusija); Marko Janez, Svičina (Saratov, i tVolsk, Rusija); Mašera Ignac, Selnica ob'Muri (Rusija, Tj ume n); • 'Meiisler Avguštjin, Ceršak (Rusija, j Merv); Menbarjdt Alojzij, Svičina (Lebiedjan, Tam- j bov, Rusija); Mesarič Rupert, Vrhloga (KanvKalla, j Rusija); ;	j
Narat Anton, Pohorje (Skobelev, Rusija); Ni- ; piČ Fraine, Maribor (KabanKalla, Rusija);
Ornik Janez, Sv. Jakob, Maribor (Rjezan, Ru- ;
sija);
Padarič Rudolf, Radgona'(jKaba-Kalla;, Rusija!; j Pariš Franc, Radgona (Rusija); Partlič Jurij, stot- j nijski trobentač, Maribor (Orlov, Rusija);; Pavaiec j Ignacij, Sv. Jakob, Maribor (Kara-Kalla*, Rusija); j Payer/Anton, četovodja, Radgona (Moskva, Rusija); j Payer Karol, Poličane (Kalra-Kalla, Rusija); Pehar j Janez, Maribor (Kursk, RuSija); Peklajr Frane, Ma- I ribor (Kara-Kalla, Rusija); Pelos Evgen (Rusija); \ Perko Dominik, Radgona (NikoIsk-tPsurijsk, Rusija); I Pernat Franc, Radgona (Sengilej,, Simbirsk, Rusi- 1 ja); Pestemer Hugon, Maribor, Sv. Jurij ob Pesnici \ (Skobelev, Rusija); Pfiffer Franic, Leitersberg, Ma- f ribor (Kara-Kallla, Rusija); Pijan Čič Jurij, Majribor f (Tambov, Rusija); Piavec Janez, desetnik, Spodnji 1 Gasteraj (Skobelev, Rusija); Pihler Jožef, četovodja, Maribor (Perovsk, Syr-Darya, Rusija); Plan der F., Radgona (Moskva, Rusija); Ploč Franc. Sv. Jurij.ob Pesnici (Kungur, Perm, Rusija); Poš Ljudovik, desetnik, Sv. Jakob, Maribor (Rusija); PrŠlič Anton, \ Sv. Križ, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Purga) M., (Rusija); Polko Alojzij, Sv. Marjeta na Dravskem polju (Skobelev, Rusija); Puntjiigam Karol, četovodja (Rusija);
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Dolinar Karl, četovodja, Sv. Paviel, Celje (Rusija); Deželak Anton I, Sv. Lenart, Celje (Rusija);
Furlan Andrej (Rusija);
Golob Franc, Ptuj (Rusija); Gračner Janez, Brežice (Rusija);
Hofmann Adolf (Italija);
Janžekovič Frano, poddesetnik, Ptuj (Rusija);
Klajnšek Luka (Rusija);
Lipovšek Jožef, Loka, Celje (Rusija);
Močnik Anton, desetnik, Konjice (Rusija);
Novak Janez, poddesetnik, Ptuj (Rusija);
Perc Alojzij, Sevnica (Rusija); Podmenik Ignacij, Slovenj gradeč (Rusija); Pogladič Martin, Ko njioe (Rusija); Pongračič Jurij, Brežice (Rusija);
Raiči? Janez, Ptuj (Rusija); Rainbaeher Fran, Kamnica (Rusija); Rebov Janez, Teharje (Äusija);
Saster Vinko, Sloveni gradeč (Rusija); Schön Janez, poddesetnik, Celje (Rusija); Spitaler Jernej, Sv. Krištof (Rusija);
Zabavnik Peter, Ptuj (Italija); Zidahšek Karl, desetnik, Konjice (Rusija).
Lovski bataljon štev. 8:
Ujeto moštvo:
Asmain Jožef, četovodja, Maribor (Novaja, Rudija);
Mlakar Alojz, četovodja, okolica Ptuj (Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeto moštvo:
Adamič Franc, Konjice (Uglič, Rusija); Amon
Alojzij, desetnik, Brežice (Skobelev, Ferghana, Rusija); Arsoivič Anton, črnovojniški desetnik (Rusija, Manbov) ;
Baumgartner Morie, desetnik, Ptuj (Antipihia, ! Transbajkal, Rusija); Breg Ivan, Sv, Marjeta na Dravskem polju (Merw, Rusija): Breznik Jožef, Konjice (Antipihia);
Cernčič Karl, Sv. Peter pri Mariboru (evak. ! bolnišnica št, 18, Moskva, Rusija); Cernčič Ivan, Brežice (Kovrov, Vladimir, Rusija); Cokan Leopold, ; Sv, Peter pri Celju (Rusija);
Deželak Ivan, Sv. Lenart pri Laškem (Nereh-ta, Rusija); Dobrina Anton, Bizeljjsko (Sarapul, V- \ jatka, Rusija); Domadenik Karl, Maribor (Serahs, j Rusija); Dragar Franc; Drevenšek Alojz, okolica j Ptuj (iMologa, Jaroslav, Rusija); Dvoršak Ivan, de- j setnik, Maribor (vas Bugri, Rusija);
Fašing Ivan, Radgona (Borgo, S. Domino, I- | talija); Ferk Alojz, okolica Maribor (Rusija); Frid- | ril? Florijan, Radgona (Pistšunka, Rusija); Fleisch- j haker Alojz, Radgona (Antipihia, Rusija);
Geršak Karl, Brežice (ev, boln, št, 17, Moskva, i Rusija); Golob Ivan, narednik, Maribor (Almasna- ] ja,< Rusija); Goričan Alojzij, okolica Ptuj (Rusija); f Gradišnik Jožef, desetnik,! Sv. Peter pri Maribora, j (Bšev, Rusija); Grebenc Ivan, Trbovlje (Silovskii 1 Rudnik, okrožje Slavjjanovferbsk) ; Gregorec Tomaž, Ptuj (ev. boln, št. 18, Moskva, Rusija); Guček Val., St Vid pri Ptuju (ev„'boln. 32, Nižni-Novgorod, Rusija);
(Konec sledi.)
iMBIiii
Mite saioie p, tam* sosti, SPlfeFBiBE ja Bpnlsjfe wè! m ijsell ebbL
Ta* sa obrok®. - (laatr. ssaJk zastonj. - Gramefoci 20—209 £
, Niklaste remeat-ar* K 8"60 f Pristna srebrna ara	K	7'—
Originai omega tir»	K	M*—
Kuhinjska tira	K	1C—-
Budilka nikla*ta	K	S*-—
Poročni prstani	K	f—
Srebrne verižice	K	§•—
Večletno jamstvo.
Masi. BtgHsigigF
TM. Feiireobacii
ura? In ačelis»
j IlllOi, Oospssks ill. IB
Rapiijem zlatnine is srebra.
Na Maifllje dovolilo Njegovega ces. |g| la kralj, apostolskega Veličanstva
Izvanredna c. kr. državna loterija
za irojnooslrbofdne namene.
Ts ioteria W denarill vsebuje 204.6 dobitkov v gotovim v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaja dne
5. oktobra 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe Be srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, HI., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. lir.
lin© r®wr»t®IJ$two za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva“ vreiec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Osat, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
2 dijaka
za nižje gimnazijske razrede sprejme na hrano in stanovanje ugledna slovenska obitelj v Mariboru. Več pove uprava lista.
Ummmt
Močnega učenca sprejme mizarski mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Mar ribor.	505
Naročajte in razširjajte „Stražo“!
Kuharica, vajena vsacega dela, ki je že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe v kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, Dobrna pri Celju.
tiskarna sv
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade - uradne zavitke, oznanila, napis*, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnico, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne s?. Cirila
MARIBOR, v Insisti Mii Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih iu belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobo (malo, velike in stenske),v razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
ljudska banilnica in posojilnica v Celil »druge z neem. zavezo»			J
	m m m m	Obrestuje hranilne «tose «a Dale posolila Uradne ure I M ®l ® na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo , , „ | *r 14 10 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. strank8 vsak delavmk od 9- do 12' ure S od dneva vloga do, dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- dopoldne. J Bentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1 *	1 1 I S :
v lastni hiši CH©tel .pri halam volu’ ) v Celju. Graška cesta 9.1. nsdstr			
Se dobi v vseh lekarnah à K.y-.-r
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Si roli n ?
1.	Vsak, ki trpi na trajnem kašlju	A Vaduštjivi .katerim Si roli n z.naf no
Lažje je obvaroval se boiezni.nego jo zdraviti. olehča naduho-
2.	Osebe s kroničnim katarom bronkijev, «k Skrotuzni ofroci(pri katerih učinkujeSirolin
ki s Sirolinom ozdrave.	z. ugodnim vspehom na splošni pocufek-
a j*» »V.V», afe vknjižbo .floh po §&%*$» m	*» f«žtvv #«
. ** mrtovo mdaostoib popiije* Mp*» pš	3&unflk >*rodik
l*Sož«j« s» vknjižbo dels. jwojilai«» '-vwtplsè**, -SWal» -M» k kolke.
Ugodna prililaI	Ugodna prilika!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo od* prtega Čaja Souchory, Caylon in Kaiser-Melange.
Anion Močnik,
Celje.
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Autor« Kolenc, Celi#,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
TJA trgovina špecerijskega, kolonija!- tja
npopi n i ne8a bla8a barv iQ zal°ga mine- TiDnmm i mMLU !	ralnih voda	MURrlU;
CELJE —- Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Dam v najem
s 15. septembrom
gasi lna v Oretu prš Celju
pod ugodnimi pogoji.
IVAN RAVNIKAR,
CELJE.
Izabela-vino
kupi vsako množino in plača hektoliter po 80 kron
S'. Bosenkranz
Gradec, Annenstr. 60.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno 1
FRANC STRUPI
Graška sesia
« • ® e • •
CELJE
priporoča po nafsiižjiit cenah svojo bogato zalog® steklene te porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev »
vodpbe. —■ Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah te mtavfe*tu
Najsolldnejša in točna postrežba.
Ure! Ure!
M veliki izbiri Im p® nizkih censh.
Srebrne ure za fante od 7 K ji	Srebrne are damske od 8 K
Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K. 3-60 Zlate damske ure od 26 K
^	Za vsako uro se jamči!
m |asst	JiPreeisdjske ure, Sckafhanses,
fL*. m z®!«., om*, a™
Za kratkovidne nova, aboljšana. stekla,
P»"io Bureš Maribcr
urar, zlatom®? in očalar,
legetthofova cesta 39. Pnri orar ad g!av. kiMnra.
Priporočam è. duhovščini m slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
i*iarib©r9 ViktriiHiNovi cest®*
¥ažno za lastnike volne.
Glasom § 8 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Maribor in s tern naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
538	K. Granitz,
krznar.
Altaras slo ali eno cerkev brezplačno
(le za povrrntev režij-,kih stroškov) poslika imetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo » Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vmogradi, Krameripva 10. Ctška.
Knjigafna, umotiiiiie in ntusNessiSie.
Goričar & Leskovšek
= Cele =
trgovina s papirjem, pisalnim», m risalnimi potrebščinami -na debelo in drobno, priporoča : trgovcem' in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za flej$tilniiarie:
Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
podu jesta j. ljudska posojilnica v Mariboru
reg, zaiL s neom. zav.

Hranilno ninno » jjjejemjo od vsakega SE 88 obrestujejo, navadne po 4 Vi*/»» proti trimeiežni odpovedi po 4 V,V,-, Obresti se pripisujejo h tepi ALJ dlllllUc V UJJJk 'i. -.aaon.-a in i julij» vsakega let». Hranilne knjižice se «prejemajo kot gotov demur, ne da bi se njib obrestovani» kaj prekinilo,
Za nalaganje po poiti » poštno laiSist položaiee "9 .0'7f ■ v. -aspr-jasjo Rentni davek plaža ps^äsies sama.
( ■ išao® rv «e®	«. JmHfbe proti punitasi w®wS
&*« i <* ts osek® icM®* j» 8*/». Nadao« tews®»# mitri. jjwsw** »troike1? 1$ :$* »itrdar n® presegaš«? ? ton.
Posojila se dajafc f.& tefi^r*SS
prevzame posojilnica < svojo test prot
itala
Uradne ure *°
»«do »v četr-e* «d 'j, de IS. ara dopoldne i« vaak . vjj *s. -fc 3. -st» 4®ilhl irvsaaik pBaarrfk*. V uradnik or«» se «prejema in iipiaduje denar
Pniacnila en Hstialn v» prošnje prejemajo vsak delavnik od è. do '.%. ura dopoldne » od r». do 6. uro popoldne a UJaollila	L£<ss.jsajvk	gsgr* Posojilnica ima ìndi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med
trgom In stolno cerkvi!©.)