NOVI TEDNIK MED DEi£^ KONJICE: IZVOLJENE DELEGACIJE v nedeljo smo obča­ ni volili splošne dele­ gacije za skupščine sa­ moupravnih interesnih skupnosti. V konjiški občini so zabeležiU lep volilni rezultat — kar 96,7 o/o vseh volilnih upravičencev (iz pro- centualnega izračima so izvzeti tisti volilci, ki služijo vojaški rok in tisti, ki so začasno zaposleni v tujini) je prišlo na volišča. Da­ nes objavljamo imena članov splošnih dele­ gacij krajevne skupno­ sti Vitanje, Loče in Zreče. V Vitanju so volili 13-člansko splošno de­ legacijo. Člani delega­ cije so: Marija Hrovat, Ignac Javornik, Vlado Fric, Konrad Kajtna, Viktor Jager, Danica Klemene, Florijan Sev. šek, Ivanka Založnik, Ivan Rošer, Karolina Petelinšek, Alojz Gor- njak, Karolina Rošer in Božo Zlodej. Sploš- aa delegacija loške kra­ jevne skupnosti šteje deset članov, člani de­ legacije so: Anton Ko- larič, Franc Kovačič, Vili Kovačič, Franc Mali, Martin Močnik, Zvonko Nalitigal, Ivan Polh, Terezija šmid, Franc štefanič in Nada štibler. V zreško dele­ gacijo pa so izvoljeni naslednji člani: Kari Kuzman, Jože Felici- jan, Štefan Grossman, Ivan Brglez, Ivan Pe- telinek. Jelka Košir, Justina Felicijan, Jože Kovše mL, Zofka Pa­ vlic, Vlasta Kapun, Štefka Juhart, Marin­ ka Kovše, Franc Rav- ničan, Emil Lajh in Mira Zupančič. D. S. SEJA IS Zjutraj so se sestali na deseti seji člani iz­ vršnega sveta skupšči­ ne občine Slovenske Konjice. Razpravljali so o osnutku družbe­ nega dogovora o raz­ porejanju dohodka in osebnih dohodkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne po­ rabe v letu 1975. Obra­ vnavali so tudi pred­ log rebalansa občin­ skega proračuna za le­ to 1975, razpravljali pa so še o predlogih od­ bora izvršnega sveta za kmetijstvo in finan­ ce. D. B. CELJE: SKUPŠČINI KZA v soboto, 14. 13. ob de­ veti uri bosta v dvorani Narodnega doma v Celju dve skupščini Klubov zdravljenih alkoholikov: Peta letna skupščina KZA Celje — center in druga letna skupščina KZA Dol­ go polje. Obe skupščini bo­ sta volili nove organe skupščine, podali bosta obračun svojega .ie'a, re­ ferat pa bo imel predstoj­ nik nevropsihiatričnega od­ delka celjske bolnišnice dr. Zvone Lamovec. Z. S. POSVET DELEGATOVV CELJU IZMENJA V A IZKUŠENJ Prejšnji teden je bilo v Celju po­ svetovanje delegatov zbora združenega dela skupščine SR Slovenije o funkci­ oniranju delegatskega sistema. Posvet je vodil predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan Ne­ mec. Uvodno besedo je podal Boris Ro- sina, tajnik občinske skupščine v Ce- Iju, ki je nanizal nekaj izhodiščnih mi­ sli, na katere so nato delegati navezali svoje razprave. Boris Rosina je dejal, da se skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela repub­ liške skupščine, še niso uspele povezati z delovnimi ljudmi v bazi. Tudi in­ formiranje delegatov še ni zaživelo ta­ ko kot bi moralo. Temu je precej kri­ vo tudi obsežno gradivo, ki ga dobi­ vajo delegati iz republike in si ga je mogoče dodobra spoznati glede na ob­ sežnost problematike in čas, ki je po­ treben za študij gradiva. Kot prva je na posvetovanju de­ legatov razpravljala DANICA BRES- JANAC, članica skupine delegatov za gospodarstvo. Dejala je, da so bili de­ legati sprva presenečeni nad količino gradiva, ki so ga prejemali pred svako sejo republiške skupščine. Delegatom je primanjkovalo časa za to, da bi za mnenje o določenih vprašanjih pov­ prašali člane delegacij v celjskih TOZD. In zato se vsiljuje vprašanje, ali je sta­ lišče, ki ga zavzame skupina delegatov in ga posreduje v rupubliški skupšči­ ni, res stališče celjskega gospodarstva. Danica Bresjanac je dejala, da dele­ gati zagotovo poznajo teoretično osno­ vo delegatskega sistema, da pa ne ve­ do, kako bd zastavljen koncept izpelja­ li v praksi in tako vsebinsko spremeni­ ti samoupravni odnos delavcev v zdru­ ženem delu. v razpravo se je vključil tudi JOŽE GLUK, vodja skupine dele­ gatov kulturno-prosvetnega področja. Vprašal je, ali ne bi bilo bolje, če bi imele skupine delegatov nekakšen pos­ lovnik ali bolje priročnik, ki bi jim pomagal pri njihovem delu. Problema­ tična je tudi prisotnost na sejah, kjer se delegati pogovarjajo o gradivu in zavzemajo določena stahšča preden po­ šljejo na sejo republiške skupščine. Delegati namreč neopravičeno izostaja- jo s sej, kar brez dvoma zmanjša kvaliteto dela celotne skupine aelega- tov. IGOR PONIKVAH, vodja skupine delegatov državnih organov, je podal zanimivo rešitev, s katero si delega­ ti znotraj skupine olajšah delo. Dejal je, da je nemogoče poglobiti se v pro­ blematiko vseh področij, ki jo prina­ ša gradivo. Zato so si delegati ^' skupi­ ni delegatov državnih organov razdeh- 11 delo tako, da po osebnem zanima­ nju in interesih študirajo gradivo in o njem podrobneje poročajo ostalim čla­ nom skupine. Delegati so razpravljali še o informi­ ranju, o vprašanju amadmajev, o rela­ ciji med skupino delegatov in republiš­ ko skupščino in obratno — o relaciji skupine delegatov z delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah. Posvet dele­ gatov se ni zaključil s sprejetimi skle­ pi, njegov namen je bil predvsem ta, da bi se delegati skupaj pogovorili o vseh tistih zadevah, ki zavirajo učin­ kovit razvoj delegatskega sistema. Pos­ vet je svoj namen dosegel. DAAOANA STAMEJČIČ VELENJE: ENERGIJA JE PROBLEM Vinko Gustenčnik bo delegat velenjiske občine: na 7. kongresu „Zveze sdndikatav Jugoslavije. Viniko" Gustenčnik je zaposlen v REK že 13 leto, trenutno pa je vodja strojne službe v rudniku lignita. Ni čudno, da bo na kongresu razpravljal predvsem o problemih rudarstva v Slovenij-i pa tudi speci­ fičnih problemih velenjskega rudnika. »Težave, s katerimi se srečujemo v rudarstvu, so velike, želimo hitrejših investicijskih vlaganj v rudarstvo in energetiko na sploh, saj vemo, da ti dve panogi zaiostajata za razvojem ostale indu­ strije. Tudi opremljenost naših rudnikov je slaba in bo v nekaj letih brez večje m.ehanizacije postala kritičma. Vse večji problem v rudtarstvu postajajo tudi delavci, saj je delavcev, ki so pripravljeni delati v jami, vse manj. v Velenju sicer položaj ni kritičen, saj smo vsaj deblo mehanizirani. Vendar ob velikih potre­ bah po premogu in energiji tudi naša opremlje­ nost ne zadošča več. Že sedaj naše dobave pre­ moga zaostajajo za potrebami v industriji in široki potrošnji. Poseben problem pri dobavah rudarslke •opreme so tudi carine na uvoz te za rast energe­ tike prepotrebne opreme. V razpravi se bom do­ taknil še vprašanja skrajšanja vojaškega roka za delavce v rudnikih. Verjetno bo poleg t.eh vprašanj na kongresu treba razčistiti tudi bolj splošna. V razpravi zato ne bomo mogli mimo ukrepov za stabilnejše go­ spodarjenje, hitrejšo gospodarsko rast, izboljšano likvidnost in podobno. Menim, da bo 7. kongres ZSJ prelomnica v delu jugoslovanskih sindikatov.« Loj-^/e Ojsteršek BESEDA SAMOUPRAVLJALCA Ko sva tisto popoldne pričela klepet ob skode­ lici kave v njegovem pri­ jetnem domu v Škof j i va­ si, mi je Martin cepin za­ upal, da ima rad kemijo. Zato. ker daje toliko mo­ žnosti za odkrivanje no­ vih zakonitosti v obdelavi raznih snovi in kemičnih elementov. Martin dela v Cinkarni — v tej tovarni, ki je po­ stala za Celje tako nepo­ grešljiva, čeprav smo nič- kolikokrat nergali Jiad njenim nadležnim dimom tn še v dobi starih cmko- vih peči nad neznosnim smradom, ki se je vil nad Celjem in okolico, je po­ stala Cinkarna nepogreš- šljiv del našega mesta. V njej je torej Martin že od leta 1952, ko je prišel iz tovarne odej v Škof j i vasi, še prej pa je odslu­ žil vojake. »Delal sem pri peči. Po­ vem vam, da hujšega si ne morete mishti. To je bil pekel. Bilo je življe­ nje v ognju. Danes sem skupinovodja v Humovi- tu, kjer predelujemo zem­ ljo za lončnice, lu smo bolj sami starejši.« Martin je član central­ nega delavskega sveta in delegat delegacije za zbor združenega dela v občin­ ski skupščini, je v svetu krajevne skupnosti, dela pri sindikatu in že vrsto let je nepogrešljiv gasilec v škof j i vasi, kjer ga do­ bro poznajo mladi gasilci. Več let se namreč ukvar­ ja z vzgojo pionirjev in mladincev v gasilskih vr­ stah. Pobaral sem ga, kakšna se mu zd'i razlika v polo­ žaju delavca iz let, ko je prišel v Cinkarno, in da­ nes. »Moram reči,« je dejal, »da je razlika zelo v^elika. čeprav smo že imen tak­ rat samoupravljanje — preko delavskega sveta, se tisto samoupravljanje ne more primerjati z današ­ njo obliko temeljnih or­ ganizacij združenega de­ la. Bih so časi, ko si de­ lavec nikakor m mogel zboljšati položaja. Pri pe­ či nismo mogli pričako­ vati drugega, kakor delo v ognju, kot sem že v začetku rekel. Danes pa se vsedemo skupaj m kak­ šno rečemo. Res, da naj­ večkrat o osebnem dohod­ ku, se pravi, o plačah, a kaj ne bi, ko pa cene tako rastejo. Toda ne sa­ mo zaradi tega -- zanima nas namreč ustvarjeni de­ lež in kam bo šel. V toz- du smo zdaj kot družina. Bolje snu) o vsem infor­ miram pa tudi sami na osnovi teh informacij laž­ je razpravljamo in daje­ mo svoje predloge. In še nekaj moram poudariti: pri nas imamo tudi zelo dober sindikat, dobro smo povezani in solidar­ nost je med nami razvita. »Kako in do kolikšne mere pa se zavedajo de­ lavci možnosti za samo­ upravljanje, za svoj de­ lež v njem?« »Brez pretiravanja po­ vem, da se delavci zdaj vedno bolj in bolj zave­ dajo te možnosti ali pa dejstva, 'da so samouprav- Ijalci in da morajo temu primerno delati. Ne samo na svojem delovnem me­ stu, ne samo za učinek, za katerega so neposred­ no plačani, ampak mora­ jo delati na splošno v do­ bro vseh. To se zelo čuti predvsem v okviru posa­ meznega tozda.« »Kako se pri vas tozdi v Cinkarni »med sabo gle­ dajo?« »Ce sem odkrit, od za­ četka smo imeli vtis in bili smo prepričani, da drug drugemu nekaj jem­ ljemo. Namreč, nobenega šišmaša ni več. Vsak ve, kaj mora delati, vsak tozd je zase odgovoren. Počasi, a vztrajno se seli v nas prepričanje, to so podkrepiM tudi dobri re­ zultati dela, da so le vsi tozdi skupaj spet ena dru­ žina. Da smo pod eno streho in ne sme Končno biti vseeno enemu tozdu, kaj bo z drugim, čeprav se seveda na sestanku v našem tozdu kdaj tudi na kakšni seji med seboj skregamo, a do dokončne­ ga dogovora le pride in tako mora biti!« »Ste delegat delegacije za zbor združenega dela v občinski skupščini. Ste za­ dovoljni z gradivom, ki ga dobite pred sejo skup­ ščine? Ali se delavci, vaši tovariši, zanimajo za vaše delegatsko delo? S kak- šn'imi vprašanji pridejo do vas?« »Gradivo za skupščino je dobro pripravljeno, če­ prav takoj poudarjam, da bi lahko bilo večkrat eno­ stavneje in razumljiveje napisano. Mislim pa, da ga je tudi preveč. Ne da ne bi imel časa to doma vse prebrati. Na seji ni časa vse enakovredno ob­ delati. Ljudje postajajo utrujeni. Manj točk dnev­ nega reda bi moralo biti, pa bi bilo dosti lažje. Mo­ ji sodelavci prihajajo k meni, vprašanja so raz­ lična, a največ o plačah!« »Kako gledate na delav­ sko kontrolo in kakšna je, kako jo čutite v nepo­ sredni proizvodnji?« »Delavska kontrola je pri nas »od hudiča«. Mo­ goče tudi zato, ker jo vo­ di Jože Horvatin, fant od fare, ne pozsna nobene protekcije tn kompromi­ sa. Delavci ga zelo spo­ štujemo in uživa velik ug­ led med nami.« »Kako ste obveščeni? Družbena prehrana, ozim­ nica?« »Obveščeni smo dobro, saj imamo poleg našega tovarniškega glasila tudi vsaj enkiat mesečno se­ stanek, kjer se pogovori­ mo o tekočih problemih. Tudi ozimnica je bila le­ tos dobro organizirana, družbena prehrana pa moram reči — ni najbolj­ ša. Po mojem bi morah dajati kranjske klobase na vago, ne pa na koma­ de. Se mi kar zdi, da ta­ ko ne dobimo tistih dek mesa, ki nam pripadajo za maUco.« Tako in še drugače sva drobila bese^ie z Marti­ nom Cepinom. Ce bi bil še enkrat mlad, je dejal, bi šel za kmetijskega teh­ nika. To ga najbolj veseli. Pravi, da s kemijo še naj­ dlje prideš. DRAGO MEDVED