GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE £¿0? JiLTK Chicago, III., petek, 6. maja (May 6), 1927. LETO-YEARIX štev,—number 107 Prebivalci devetih okrajev v nevarnosti, «ko jih ne rešijo s čolni, ker jih je povodenj obkrožila, da se ne morejo izseliti. Povodenj je kskor veliko jezero. Natchez, Miss., 5. maja. — Do 15 tisoč prebivalcev devetih malih mest je v nevarnosti, da utonejo, ker jih je povodenj popolnoma obkrožila. Edina rešitev zanje so sedaj rešilni čolni ,ako pravočasno ctospo do njih, predno jih zaseže naraščajoča voda. New Orleans, La„ 5. maja. — Naraščajoča reka Mississippi nadaljuje svoje zalivajoče delo v severnem delu Louisiane. Včeraj je zopet zalila v bližini mesta Tensas, kakor tudi mesto samo, več akrov sveta. Reševalno delo so opustili v okolici Villa Clare, ker je voda zalila zadnje vršičke zemlje. Uradno se poroča, da sedaj pokriva velikanska misiaipiška poplava nad 20 tisoč Sttrjaških milj ozemlja. Vickesbnrg. — Iz več krajev so se prebivalci naglo izselili, ko jim je bilo teletfonično in Iz eroplanov naznanjeno, da prihaja nevarnost. Rdeči križ je vedno na delu, da pomaga novim beguncem, ki jih vsak dan nastaja več, ker j in rapidno naraščajoča voda požene iz njih domačij. Le malo kje «e še lahko vidi, kje je struga veletoka Mississippi. Drugače se vidi samo eno velikansko jezero. Nova nevarnost je nastala tudi pri ustjih' rek O«, Red in Atchafalaya, ker, ne morejo odtekati radi, naraščajoče popla-ve. Civilni direktor poplave John H. Parker poroča, da ni bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah nobenega nasipa . podrtega ter da je povodenj v nevarnih krajih dobro pod kontrolo. Kakor je stdaj videti, ne zadene mesta New Orleans« poplava, ker «e je inženirjem posrečilo z razstrelbami odvrniti nevarnost. Memphis, Tean., 5. maja. — Zdravstavene oblasti v poplavljeni zoni, ki zavzema delno sedem držav, so napele vse moči, da preprečijo bolezni, ki so se po nekaterih krajih pričele širiti. Vrhovni zdravnik Rdečega kriča Redden je dejal, d* je bilo 80 tisoč oseb imuniziranih z an t i toksini proži legarju in dru-Kim boleznim. Pitna voda je vna purificirana. Kljub temu pa se javljajo vsak dan novi »lučaji mrzlice, legarja in dru-K'h nevarnih povodenjskih «premljevalk. • V tem mestu je na delu nad tisoč oseb, ki skrbe za zdravstveno stanje poplav-Ijcncev-beguncev. ZDRAVSTVENI KOMISAR nilCAGA ODPOTOVAL V 1'OPLAVLJENE KRAJE. Cikaiki zdravstveni kontfsar Uundenen j« odšel, da poneha pri sanitarnem dele v "krajih prizadetih po miosis- sippiikl poplavi. NewyorAkl policaji so bili izmučeni kot živina. — Ampak za< man so čakali na pokanje bomb in ligredov. Zopet edea delavski poslanec vržen Is trltske abomlce med fttrijosne debato o protlsUv-kovni predlogi. Tako je utekel šerifu, TMllw«ukee, 111. — R Luken, atar 84 iet, je skočil z vlaka, ko aU g« šerifov« deputij« pelj«l« v H««tinga. Minn., kjer «o ga obl«ati Želele imeti z«r«di pon«-rej«nj«. Luken je bil «retir«n v G«ryju, Ind., in n« potu n«z«j v Hasting« »t« g« apremljeval« j dv« šerifov« pobloščenc«. »•LETNI DKfKK IKVKAlI VAMOMOK. Vtrok? Preprečen« ljubezen Newark, N. J. — lft-|etni Jo neph Tolirto ar j« uatrelif, ker ao mu atariši prepovedali ljubezen «|(o razmerje « 1 .'i letno Jožefi ! no da Krut«, ki Je z nJim oblako-vala ljudsko šol». PREDSTAVA "AOK1CE fhicago, 5. maja. — Zdrav-*tveni komisar mesU Chicsgs Hundesen «e Je danes podal v Poplavljena kraje, da pofiliga T»ri zdravstvenih in sanitarnih "af—HfJMP^f s>no ofUaov po dogovoru. Eokoptol — — mfcjs Noroínína ZeUUlJoOS driuvo Chicago) fß.OO no loto, $SJ0 BO pol leu in 112» za tri mom; Chicago ia Cicero 9**0 na loto, $8J» sa pol Uta. fl .«5 ta tri me »eco, t» 1 taaiwaitui tMi. Nuls m m, kv lu ilik i mrnmi "p r 0 s v e t a" â. 2657-59 So. UwaáaW Aveaae. Chicago, 2ene rudarjev morajo pritisniti na svoje može, aty) ao brezbrižni za rudarsko strokovno organizacijo; da se organizirajo, ker je najboljša garancija, da ne postanejo nekega dne žrtve strašne eksplozije v premogovniku in zapuste svoje družine, ko potrebujejo pomoči svojih prehraniteljev. 2ene rudarjev, zdramite se in povejte svojim možem, ako hočejo veljati za skrbne prehrani tel je svojih družin, da naj pokažejo-to na ta način', da postanejo ¿lani rudarske strokovne organizacije. ■ ■ -the enlightenment" Organ of Um Sfera»« Notional Bowoftt So^ffr. Owned by Um Slovene National Benefit Sodotf. Advertising rato» on agi—W». ____ Subscription: Unitod StaUa <«u»pt Chicago) and^C—arts UM por foarj Chicago gM, f «mntrlos JM< Jf |ya. MEMBER of THE FEDERATED PRESS" its Datum » oklepaja n. pr. (April SO-1*27) poleg vašega imeaa na aaalova pomeni, da vam Je e Um daevoai potekla naročala». fo*o?4te Jo pravetaa—, da ae tmi as artafi N*. VARNOSTNE NAPRAVE V PREMOGOVNIKIH. Zadnji eksploziji v pennsylvanskih premogovnikih dokazujeta jasno kot beli dan, da se strašni učinek eksplozije premogovnega prahu lahko prepreči Pri teh dveh eksplozijah je bilo ohranjenih 700 rudarskih življenj. V eksploziji pri Ehrenfieldu je bilo ohranjenih 300, v eksploziji blizo Washingtona, Pa., pa 400 človeških življenj. V prvi imenovani eksploziji so bili ubiti štirje rudarji, pri drigi pa šest. Zakaj je bilo tako malo žrtev pri obeh eksplozijah? Ko je nastala eksplozija in se je dvignil premogov prah, se je s premogovim prahom hkratu dvignil tudi skalnati prah, s katerim so bila posuta premogovnika. Ta skalnati prah je napravil steno skalnatega prahu, da se ni vžgal premogovi prah v krogu in udaril na vse strani Razstrelbi sta bili lokalizirani in dobra ventilacija jo skrbela, da se je eksplozija širila le v smeri ^račnega toka. Premogovniški podjetniki ne store ničesar sami od sebe, ako nimajo od tega koristi. Pqtresartje premogovnikov s skalnatim prahom stane denar. Iremogovniški podjetniki pa ne store ničesar sami od sebe„.ako niso prepričani, da bodo imeli koristi. Se to neradi store, kkr zakon reče, da morajo izvršiti, akp ni dobrega rudniškega nadzorstva. 0o*daj ima le pet držav zakon, ki določa, da se morajo premogovniki potresati s skalnatim prahom. Dvajset držav, v katerih se nahaja mehki premog, pa nimajo postave, ki bi določala, da morajo premogovniški podjetniki potresati premogovnike s skalnatim prahom. Države, v katerih postoje postave, ki določajo po-tresanje premogovnikov s skalnatim prahom, so: Indiana, Pennsylvania,' Zapadna Virginija, Wyoming in Utah." Nekateri podjetniki pa zanemarjajo varnostne naprave v premogovnikih, ako tudi jih predpisujejo zakoni. To pričajo prejšnje eksplozije v premogovnikih. Vzrokov za ta pojav je več. Najvažnejši je menda ta, da rudarji nimajo moči prisiliti premogovniških podjetnikov, da izvedejo v svojih premogovnikih varnostne naprave, kot jih določajo zakoni, če niso organizirani. Kjer rudarji niso organizirani in so zanemarjene 'varnostne naprave, bi bil posamezni rudar takoj odslov-Ijen, ki bi se drznil opozoriti jamskega preddelavca na dejstvo, da so varnostne naprave zanemarjene in če on ne bo skrbel, da ta zanemarjenost izgine, da bo on državne oblasti opozoril na to podjetniško ganikernost. Takemu rudarju bi jamski preddelavec dejal, da naj hitro po-bere svoje orodje in gre iz premogovnika, če ne, ga bo dal izgnati iz njega s pomočjo privatne kompanijske po licije. Ce so rudarji organizirani, tedaj zanje govori jamski odbor, za katerim stoje ne le rudarji, ki delajo > premogovniku, ampak vsa rudarska organizacija. Jam ski preddelavec se pa ne drzne prezreti tega, kar mu reče jamski odbor, še manj pa odsloviti člane jamskega od-l>ora. Rudarska organizacija se ne bojuje le za povišanje mezde, skrajšanje delavnttca, odprpyo kompanijskih ši-Kan, ampak tudi za varnost življenja rudarjev. To dejstvo naj imajo preti svojimi očmi ne samo rudarji, ampak tudi žene rudarjev. Ako rudarja ubije v rudniku, kaj pa dobi rudarjeva 2ena? V državah, ki so sprejele odškodninsko postavo, prejme žena v zakonu določeno odškodninsko vsoto. Kjer takih zakonov ni, tu» ^nora žena tožiti za odškodnino in je zelo dvomljivo, da sploh kaj dobi Ako je rudar član katere bratske podporne organizacije, tedaj rudarjeva žena prejme še posmrtnino, ki mu gre po pravilih bratske podporne organizacije. ¿ene rudarjev naj preudarijo, kaj vse te odškodnine s posmrtnino vrni pomenijo, ako Izgube v silni eksplociji svoje može. Te odškodnine pomenijo toliko zanje, koli 1 or kaplja, ki pade na razbeljeno železo. Lahko se reče da t* odškodnine pomenijo zanje toliko, kot nič. Ali par tisoč dolarjev nadomesti prehranitelja družine, ko zadostujejo komaj za pi ehranitev družine skozi dve ali tr lota? Po tlvoh ali t r«h največjo Um I o. F808V8TI SUKE IZ NASELBIN • "Carlljeva teta"' v ( anionu, Ohio. (leveland, Ohio. — Zadnjič sem poročal o delavskih in drugih razmerah v Clevelandu, A-ironu in Cjuitonu, dane« pa moram predvsem poročati, kako urno se imeli na veselici v Can-\onu fn aploh na obisku v tem mestu ter po sosednji naselbini Mlddlebranch. Na pot smo se pripravili dne 80. aprila, prej pa seveda še po-zvedovali po vlakih na raznih postajah. Toda z nobenim vla-com nismo bili zadovoljni; ta j« šel prezgodaj, drugi prepozno, a naši otroci pa so se na vsak rfa-Čin hoteli peljati z vlakom (tutu trenom). Končno smo se morali zadovoljiti z električno, na kateri se ja v prvam vozu z drugimi popotniki peljal (udi potnik a avojo družino. V drugem vozu, takozvanem mlekarju so se pa peljali Cankarjevci. Kot sem penej» slišal, so se zelo jezili n nekateri celo kleli tega počasnega mlekarja, ki je lezel po polževo, tako da so mislili pričeti z generalno skušnjo kar na vozu. Ali Imeli so še drugo smolo, kajti izgubil se jim je eden igralec in sicer sam Grill. Vendar je prisopihal o pravem času k predstavi. Ko so ga vprašali, kaj je bilo vzrok, je tudi on dejal, da je imel smolo; kakšno je imel In kako velika je bila (smola), pa nI povedal, akoprav bi bili vsi radi vedeli. No to je njegova stvar. Ko smo;*e zbrali od vseh Štirih vetrov ter skoraj napolnili veliko dvorano, se je začela igra. Pri Slovencih je navada, da pridemo ob osmih, če je igra napovedana ob sedmihv Igra je bila v splošnem dobro igrana in je vzbudila veliko zadovoljstva. Mogoče je bila tu-patam mala napaka, ali temu je bil največ kriv premajhen oder, posebno pa premalo prostora od zadaj. Vendar so si spretni Cankarjevci vedeli pomagati. Izkazalo se je ie mnogokrat, da na^ narod ljubi vesele, smešne in Šaljive igre in ravno "Car-lijdva* teta" ima veliko smeha. Zato pa je bila dobrodošla. Kot se je potem izkazalo, je bila igra predolga, ker je prepozno začela, ker ni bilo še ljudi v dvorani. V Cantonu in okolici pa je navada, da ljudje radi plešejo. Bolje in koristnejše bi bilo za društvo, ako bi bila igrana samo kratka igra, ali pf da bi bili ljudje vsaj točni, kakor so todni igralci. Občinstvo je večinoma prišlo uro ali uro in pol prepozno. In ravno tlfta uro in pol ae je po igri pogrešala. Vse drugo pa je bilo v splošno zadovolj nost, Po vesel loi pa smo — kroka-II! Saj veste, da brez tega ni mogoče biti, posebno ko se tako lepo i berem o od vsah strani. Povedati moram od kje vsa sem videl znance In prijatelje: Iz Clevelanda, iz Loraina in Bar-bertona( kar šest avtomobilov), iz Carltona, Mlddlebrancha. VVoosterj* in Cantona. Nekdo mi je bil predstavljen celo iz kraja, kjer je vrag "bet" vrgel. Kdo Je ta rojak, še danes ne vem, prav gotovo pa sem prepričan, da je imel očala in da so mu bile noge Še polne revmatlz-ma. Obsodili smo ga. da je ie v tretjem Štadiju, a on sam je p« trdil, da je bolj zdrav In vesel pa «ročen kakor vsi navzoči. Tako je bilo tudi nam prav, zato amo mu i m rekli: Na zdravje! Po krokanju amo ae bolj potrebni vlegli k počitku, drugi so pa Ae naprej prepevali na čast prvemu maju: "ljubi maj. krasni maj. konec suinoeti še ni sedaj. Bil Je res krasen prvi maj! Le rbe, v kolikor jih je še biLo, niso v splošnem več zavzemale nekdanjih nasilnih ob-iik.. . • Povprečno število dni ko se je delalo v bituminoznih premogovnikih, je 1.1924 bilo od 136 v. Indiani do 226 dni v Virginiji. Povprečnost za vso deželo znašala je 171 dni. PoVprečni letni zaslužek delavcev v bituminoznih premogovnikih je za 1. 1924 znašal od $757 v Tennessee (non-union) do $1,483 v Illinoisu (union). Splošna povprečnost za vso deželo je bila $1,128 na leto za vsakega moža. Povprečni zaslužek za start (en dan dela) je znašal od $4.08 v Tennessee dO $8.56 v Indiani. Povprečnost za vso deželo znašala je $6.56. Povprečno število drvi, ko se je delalo v antracitnih premogovnikih, je 1. 1924 bilo 274 dni. Ker je štirideset različnih vrst dela v antracitnih premogovni klh in okoli njih in vsaka vrsta ima različen zaslužek, je nemogoče podati povprečen zaslužek za vse. Toda dnevne mezde so znašale od $5.46 za voznike do $6.98 za kovače. Precej vteme-fjena je cenitev, da povprečni letni zaslužek vseh delavcev antracitnih premogovnikih, znaša približno $1600 do $1700 na leto. , „ Pred velikimi štrajki je precej nastalo nasprotja proti pre mogovniškim družbam, ki so bile lastnice železnic. Vsled tega so bile prisiljene prodati svoje železniške lastnine. Dasi razvoj vodnih sil bo nekdaj ublažil pritisk na produkcijo premogovnikov, vendarle ni pričakovati, da bo gonilna sila, pridobljena od velikih projekti ranih ameriških vodnih virov, kot sta Muscie Shoals in Boul-der Dam v Zapadu, v velikem obsegu odpravila potrebo pre moga, vsaj ne za mnogo let. Pri čakovati pa je v bodočnosti večjo ekonomijo» v spreminjanju premogovne energije v druge svrhe, z veliko manj izgube energije, kot se to danes vrši vsled gorenja premoga v parnih strojih. V daljni bodočnosti p. morajo Združene države iskati kuriva v drugih virih, v petroleju ali v še neodkritih naravnih virih, kajti pride čas, ko premo ga ne bo več. — F. L. I. S. (KONEC.) Ä naj ** ^ "^"^I^witA^jj^ * pin t ratrlt al^Jc ii 1 »-Í^mm^w!?^^ ^ ÄS nam <>prtÂTTajtÎ^nia^i ^IttioTÏÏXo ?781MÖ ÖW' * ««-1» Predsednik Rooaelvelt Je posegel vmes in poskusil reèiti problem Sovjetski uspehi | v prodakeiji Produkcija je napredovala v industriji za 42 odstotkov, v poljedelstva pa za štirinajst. Waahington, D. C. — Almanah, ki ga je izdala Sovjetska unija socialističnih republik za leto 1927, pokazuje, da je produkcija v industriji napredovala za 42 odstotkov v poljedelstvu pa za štirinajst. Almanah pravi, da je ta razvoj industrije postavil industrijo v boljše razmere, kakor je bila pred vojno, pro^pkcijo v poljedelstvu pa skoraj v take razmere, v kakeršnih je bila ob času izbruha vojne. Trgovina s tujezemstvom znaša le 50 odstotkov od tega, kot je bila pred vojno. Prebivalstvo šteje 20 odstotkov manj, kot v predvojnem času v ruskem carstvu, In devet milijonov manj prebivalcev v sovjetskem teritoriju ko v predvojnem času. Prebivalstvo v ruskih mestih hitro narašča. V Moskvi in Leningradu se je pomnožilo prebivalstvo v zadnjih treh letih za več ko 500,000. Moskva ima zdaj dva miljona, prebivalcev. Prebivalstvo Sovjetske unije znaša po novem ljudskem štetju 144,815,000. Površina zemlje Sovjetske unije znaša 8.200,000 Atirjaškfh milj. Trgovski promet med Združenimi državami la Sovjetsko PETEK, 6. MAJA. $118.000,000 in v «amo $48.000,000. letu 1913 pa 2ARK0MET K roka raka iz West Park*. Krokali so krokarji, drle so se sive srake; manjkalo ni prepelic, bile tam so čudne spake. Pit pidi, pit pridi! Ped krofe, peci krofe' Pit pidi, pit pridi, pitaj škofe, pitaj škofe! Naredili so banket, pet dolarjev vsak naj plati Kdor ne plati, je proklet! je zapela prva mati. Trop se mož je zbral, da preštejejo petake, a gaspud jim ni računa dal saj pozna on kimaste bedak« Krokar iz West Parka, e o * Ženeva konferenci. V Ženevi se je otvorila m« narodna ekonomska konferenc Otvorila se je. Zaenkrat je že nekaj. * e * Prvi majnik v Duluthu. V Duluthu se je vršilo pr znovanje 1. maja v — cerk To pa zat6, ker je naš napret zdaj v znamenju raka. — De vac. • • ♦ e Se dve kanal ji prideta v krt čareki klub. Halo, partner ali partnaric kar si že, iz Bolivarja! Ve« me, da sem tudi jaz dobila pa daša, ki se postavi z imenom K nalja. Ne zameri, če te vpr šam, ali si si to ime izposo< (izposodila) ali so te drugi ta krstili. Jaz sem si to ime služila menda zato, ker dlje dim, that's all. — Kompani Krtačar, KrtaČica, Bodeča ro in Jež, oprostite, ako se še kanalji k vam prištulita. vsaj večja kompanija za reš vanje uganke, ki se glasi: kaj lupimo krompir, repo, kor nje itd.? Kdor prvi reši, dol požirek "divjalca". — Kanalja Io\ve. o * * Prezldenta ne bo! . Demokratski kapitan Lojz je zato, da je-Smith prihodn prezident ali pa nobeden. Ton nobeden I % o o * Doplsunova gornja dvoranica je prazna. Dragi Žarkomet! Naš Skefc se na vse grlo smeje, ker njego dopisun piše v kutarski krpi, je bila zadnja igra v socialisti nem domu slabo obiskana. Ti ko je namreč poročal "Udelei nec" v Prosveti. Priporočal "Udeležencu", pa naj bo kdo koli, da prihodnjič pravilno z piše ime dvorane, Če bo še ki poročal. Zadnjič je naredil vi liko pomoto. Isti dan sta bi predstavi v obeh dvoranah Slov. domu (Holmes ave.) Slov. Del. domu. V prvem igrali dve igri in dvorana je r< bila prazna, v drugem — socia stičnem kakor ga imenuje Sk< betov dopisun — so pa itfra samo eno igro "Pogodbo" in| deležba je bila dobra. Ce tori dopisun ne ve, katera dvoran je bila prazna, mu jaz povemj je bila klerikalna. On in Skeb se pa lahko smejeta kolikor ho Četa; čimbolj se bosta smeji tembolj se bo naša dvorana po sila. Saj se lahko tudi mi sm« jemo njima, ker sta tako veJik bedaka. — Collinwoodski Str felj. '0 0 0 Revež rad drži udarce. Farmarja tepejo povodnji delavca tudi. Zakaj pa Bog vrag ne pošlje enkrat kaki» povoden j v Wall street? K. T. B. RevoRa mohamedank v Ku* Moskva, 5. maja. — Na ti* Če mohamedansklh žena v n» akem Turkeatanu je letošnjo i* vomajsko proslavo fckorintilo i revo!to proti zagrinjalu. s kste rim si na zahtevo nazadn muslimanov še vedno zakriva* obraz v Javnosti. V Ta*ken» Je več .tisoč musliman k v pn^ noati 25.000 oaeb strgalo za*r» njala z obrazov, nakar so jih «• t ga le na Javnem trgu. Ns t>* «e moških Jim je ploakalo. Hrtf tisoči so pa prakfTnjiJt. v s» markandu je korakal" 4 muslfmank z odkritimi obrs" Velebiiaia Mi reklamo za svoja vojs&e laboro Podjetniki obljubujejo mladim fantom izredno dvotedensko mezdo. — Dnevniki pomagajo pri agitaciji._ Chicago, III. (F. P.) — Letna reklama za vojaška vežbališčna taborišča je v Chicagu in drugih mestih zopet v polnem zamahu. Podjetniki pbveščajo svoje uslužbence z lepaki, da mladi fantje dobe izredno mezdo za dva tedna, ako so pripravljeni iti v Fort Sheridan, da' se tam vojaško vežbajo in poslušajo protidelavske govore. Kapitalistični dnevniki imajd na delu svoje najbbljše poročevalce, da hvalijo vojaška vežbališčna taborišča. Najbolj rzglašeni nasprotniki organiziranega delavstva kot Charles G. Dawes, podpredsednik Združenih držav, in James A. Patten; član komiteja za vsi-Ijenje Landisovega odloka proti stavbinskim delavcem, pišejo slavospeve taboriščem. Dawes pise slavospeve v tem tonu: "Koristi so za one, ki posetijo taborišča, neprecenjljive vrednosti. To je kvas dmokracije. To je podlaga američanstvu v pravem pomenu besede," Kako Dawes razume ameri-čanstvo, je pokazal 1. 1913, ko je ustanovil pokojno organizacijo Minutnikov ustave, kar je Victor Oleander, tajnik Ilinojske delavske fedracije, označil koto začetek protidelavske drhalske vlade. / Vsako leto se pridobi za vojaško vežbanje v teh taboriščih do 35,000 mladeničev z najobšir-nejšo reklamo. Malo mladeničev se vrne prihodnje leto, da-siravno je tečaj določen za štiri leta drugo za drugim. Vzroki so različni. Slaba hrana in ostra disciplina. Oni, ki agitirajo za ta taborišča, obljubljajo več u-dobnosti, več športa in zabav. Nekaterim fantom se to vežbanje dbpade. Ravnotako se to vežbanje dopade velefinančnim in velepodjetniškim interesom v deželi. Ti bizniški militaristi ne odhajajo v vojaška vežbališčna taborišča, pa tudi svojih sinov ne pošiljajo tje, ampak oni darujejo denar za take igračke ali pa posodijo svoja imena za reklamo. Društvo za vojaška vežbališčna- taborišča podpirajo najbolj razglašeni izkoriščevalci in bankirji. Med njimi so ljudje kot J. P. Morgan, Edsel Ford, W. W. Atterbury, Julius Rosen-wald, Geo Charton Pepper (Mellon), James Patten in drugi. Med protidelavskimi kompa-nijamj, ki podpirajo vojaško vežbanje civilistov, so U. S. Steel korporacija, pennsylvan-ska železnica, Western Electric, Intl. Harvester družba, tvrdka Sfars Roebuck in druge. Čikaška delavska federacija je dne 23. aprila sprejela resolucijo, v kateri pravi, da se naj preneha z militarističnim podukom v srednji šoli in univerzi in naj ae odpravijo vojaška vežbališčna taborišča za državljane. Ta resolucija je mrzel curek vode za veleindustrijalce in fi nančnike, ki podpirajo in pripo-ročaj o vojaško vežbanje za civi liste in militaristični duh na ill nojski univerzi,* ki se razvija l"> stopnicah navzdol tudi Še mogoč. Urša je torej glade osebne varnosti bila celo mffna in je nekako radovedno pričakovala bodoČ|h prigodkov. Si se varala, da znajo bit {"skrajno burni. Pa res — kakor bi Blaž hotel štediti roke, je odpiral duri edlnole z nogo. V vežo mu je šlo nekoliko trdo, a v sobo že ložje, v kuhinjo pa naj-ložje, ker ae slabotne duri niti odprle niso, ampak podrle takoj na dolgo in široko. Nočem popisovati pljančeve-ga početja. Dovolj je, ako pripomnim, da je allno robantli In ker nI našel Urše, nad katero se je hotel snosltl, Je med prekll njanjem pobil vse, kar sa je ko ličkaj dalo dvigniti. Urši Je bilo vsakokrat, kadar Ja priletel lonec ob tla, ali pa ae razbila skleda ob atenl, kakor bi jo nožem dregnil med rebra. Toda kaj je hotela? — Napoalad se Je Blaž pomiril In je prav po pi JančevsKJ navadi — legel spat. Takrat pa se mu Je Jela bližat še nemllejša uaeda, kakor jo je doživel y krčmi In katere bi se bil nad^jjd na noben način. Ko se je Urša prepričala po moževem amrčanju, da Je minila ura nevarnoatl, šla al Je najprej ogledat povzročeno škodo, katera se jI Je po skromnih razmerah, v katerih sta živela zakon ska, zdela ogromna. Sedla je na klop, ki je še edina akoraj oata la cela v ,kuhinji, In v tem obupnem potblaju ja prišla Urši misel, katera Jo Je znovlČ poživila v taki meri. da so se Ji zalskrlle oči in je skočila kakor veverica pokonci. V prihodnjem trenut ku Je bila ža pripravljena, du izvrši namero, ki sa jI je bila tako pravočasno rodila v možganih In kaj Je storila Urša? Raz moža je odstranila odejo, ogrnila ga v močno domačo rju ho, na kateri Je ležal in ga s močno nitjo Iz domačega au kanca zašila v ovoj. Blaž nI trdnem In pijanem spanju čuti ničesar. Nato Je Urša skočila po svežo leskovko, obrnila moža tako, da JI Je ležal dovolj pri ročno ter ga začela — neuaml Ijeno klestiti. Vsak udarec Je spremljala s primerno opombo ali psovko. Takšno ravnanje b prebudilo in streznilo celo telesno kosmatega medveda, čemu torej le duševno kosmatega, telesno pa s navadno kožo nadarjenega Blaža ne! Začel Je rjoveti In ae preobračati, kar pa nič nI motilo razjarjene Urše, ki Je prenehala le tedaj, kadar jI nI bila priročna moževa stran na površju. Takoj ga Je primerno obrnila in mlačva se Je na« daljevala. Blaž, ki je bil kmalu celo trezen, Je epoznal, da Je prišel v položaj, kakor v plenice povito dete. Pomagati si nI mogel celo nič, kajtf po kratkem napenja "Na rjuhi ti bom naredila toliko proatora, da boš lahko iztegnil desno roko in mi prisegel pri Bogu in vseh svetnikih, da me ne boš nikdar več pretepa! — sicer se ti naj posuši roka. Jaz |>a prisežem, da bom molčala o današnjem dogodku t" Blai je storil po Uršini zahtevi, ker je spoznal, da je tako najbolje. Zrna priseže, da bo molčala in, in — to je glavna reč poleg oproščen ja ip rjuhe. Irrr! — če bi ljudje «Izvedeli, kako ga je ugnala! Storila se je obestranska prisega, nit se je preparala, Urša Je za vse slučaje smuknila Iz koče,. Blat pa je kakor goden hrošč-rogač islezel iz svoje neprostovoljne lupine. Nekaj časa se je ateial in atezal, kakor bi hotel razpeti krila, potem pa se je vsedel — seveda rahlo vse-del za mlso. Začel je misliti in premišljati, naposled pa je prišel do zaključka, da je bil grozen divjak in da ae mu Je kot takemu pripetilo prav. Zvečer Je večerjal iz pohabljenega ko-vlnaatega lonca, ker nI bilo ce-ega pri hiši. Da al je zopet nabavil to. kar je pobil v desetih minutah, moral jt deset dni pridno delati. Poboljšal pa ae je docela; poboljšali ata ga prlsaga in boja-sen, da bi aicer Urša snala is-blebetati neljubo sadevo. (KONEC.) Zenake ao omedlela v sodni dvo- New York, — Med potekom notorične sodne obravnava proti Ruth Snyderjevl, kl je obtožena umora avojega soproga, In proti Henry Judd Orayju, IJubč-ku Snyderjeve, ki je pomagal pri umoru, ao aa v aredo odigrali mučni prlsori v sodni dvorani. Ko Je Gray podrobno pripovedoval, kako sta on in ženska u-smrtlla nesrečnega moža, Je voč ženak omedlelo. Vsak Čaa ao aod-nI aluge pobrali ln odneali kakšno ženako, ki Je padla a stola na tla. Gray Je Izpovedal, da Ja on prvi udaril moža po glavi, ko je spal, s petfuntnim železnim utežem. Zadnji udarec mu je za-vdala žena. Pred sodiščem sdaj «vračata vso krivdo drug na dru-gaga._ IZRKDNO UGODNA PRILIKA ZA BRIVCA H Radi odhoda v staro domovino sem prlmpran prodati moderno urejeno brivnico in biljardnlco ter prodsjalno s sladkarijami ("Candy Štora") s vso opremo; Dva brivska stola, dva biljard-ni miži in druge potrebščina, sa Izredno nizko ceno prvemu kupcu. Zadaj za prodajalnlšklml prostori Ja stanovanja štirih sob. Več pri laatnlku Ignac Da-blchu, 2KB Se. Rldgeway Ave., an blok zapadno od urada H. N. P. J. odklonjen nedeljakl »ejutrek, j nju Je spoznsl, kako dobro do-kateraga mu Je bila Urša sicer rnuče platno Je Imeja žena za prinesla na mizo, a ga on niti j rjuho. Kaj Je hotel ? — Ker ga I »ogleda! ni, v obilni meri s j« ozadja vendar že preveč bole-krčmarjevimi klobasami ln še V |©, a si ga v avoji onemoglosti obilnejši meri s krčma rjavim vinom. Z zadnjim al nI ravno toliko skušal pregnati žaja, kate nI mogel, dovolj prikrivati — Urša ga Je vsekdar obrnila na pravo stran — žena pa le nI hö- re pravzaprav ni imel, kolikor tela prenehati, čeprav Je nabt Jala bolj iwredko, začel Je naposled — typsitl. Ker sta Urši popiaknitl nevšečno Jezo. Bolj pa ko Jo Je prfpiaknjeval, bolj se mu Je zajedala v prani d rob otrpnila roka In Jezik, ga Ja ne in manj ae je dala iskoreniti hote začela poslušati. Brce. is Naposled je začela rasti in rasti, katerega se je bile' že razkadila dokler ni začela siliti ns dan tako i besedah, kakor tudi v dejanjih. Par . podrobljenih steklenic, nekaj e«rti> kotarce\ m valed razbijanja po mizi otekla roka — to ao bili vidni znaki kipeče Blaževe jeze. Ker je ka*a- najhujša Jeza, ae jI ja pri moževi prošnji omehčalo In naposled j«« obljubila, da bo prenehala. A da bi ga rašlla teanih spon — tm prvič se Ji nI zdele var-Ni ae zanesla na Hleža in njegfifo obljube, da se ja na do- ne no maki znali (akne niti z malim pretom •o krčma» ln Končno si je izmislila pravo. 1o, da bi tudi .vidni rasti, poatevill gf>stje razgrajača s xjedinjemmi I rekoč: NA PRODAJ JK Pat sobna Is opake sesldana hiša v prijasni okolici. Poslopje Ja v dobrem stanju. Cena smerna. Oglaaite aa net 9712 So. Lawndale Ava,, Chicago, III. —{Adv.) NAROČNIKI POZOR! Znamenje (April .10-1037) poda va» Je MiihlM peta 4mL niCfHi Jt ustavimo. Ako Bela m prejme te, Je mogele veUvfJea, ker al hm In gane prejmete, veta vi Jan v^ed elova, pišite nam navadite atari hi novi Uveal tajniki la M, pH Claal aa pel Ma NefeteHie Mb eile let^ Js la aa pal & N. P. I. 91.90 ta aa I Za aMete Cfcleege la ¡¡eMUJ*** m JU Rvrepejteaa aa pal lela Tednik etaae aa Rvrape 01.79. äaal Naročnine ealljate aa partees UPRAVNOTTO "PROSVETA" 1907 a. Iiw» Ae» caicAMtUL <«99 f 108 VET-Ä J PETEK, 6. MAJA.1 j BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE | Mak si ni Gorkl: Hudičevi sprehodi (Dalje.) In hudič, ki baje v*e zna, je moral precej čaaa bloditi po pokopališču, predno je odkril pisateljev grob. "Ej, eujte malo!" je vpil ter h kremplji potrkal ob tcžekAa-men, ki je tlačil njegovega znanca, "vatanite vendar!" ' "Čemu?" ae začuje votel pod« zemaki glaa. "ftaliimo vaa." "Jaz ne vatanem!"/ "Zakaj vendar ne?" "Ker .. Kdo pa nte vi?" "Saj me vendar poznate." • "Cenzor morda?" "Ha, ha, ha! Ne!" "Orožnik mogoče?" "Ne, ne!" "Morebiti celo kakšen kritik?" "Jaz aem — hudič." "A tako! Takoj prilezem ven." Kamen na grobu ae je nagnil na atran, zemlja ae je dvignila in iz nje ae prikaže okostje. Bilo je pcjvaem navadno okoa-tje, kakor ao ona, ob katerih se uče dijaki anatomije »poznavati kosti, z razliko aamo, da j« bilo umazano in z žicami ni bilo zve- zano. V praznih očesnih votlinah se je blestela mestb očij modrikasta, fosforiscirajoča svetloba. Zlezel je iz zemlje ter otresal koati, da se očisti ob njih viseče zemlje. Suhe koati ao klopbtale in črepinja se obrne navzgor; s svojim modrikastim, mrzlim pogledom gleda v temno, oblačno nebo. "Na zdravje!" reče hudič. - "Ne morem . . ." odgovori pisatelj. Govoril je tiho in njegov glaa je zvenel tako čudno, bil je komaj slišen škripajoč ¿um dveh koati, drgnjenih druga ob drugo. "Oproatite moj pozdrav!" reče hudič a prijaznim izrazom. "To nič ne de . . . Venlar bi rad vedel, zakaj ate me motili?" Predlagati aem vam hotel, da greva na aprehod. Drugega nič." "Ah — ah! Z veaeljem po-jdem z vami, dasi je vreme naravnost ostudno." < 1 "Menim, da se ne bojite pre-mraženja?" vpraša hudič. "Oj, nikakor; jaz aem se že v življenju dovolj premrazil." "Da, spomnim se. Urprli ste mraza ves trd." "In kako! . . . Skozi vse življenje so puakušali, da me o-hlade." Sla sta skupaj po ozki poti med grobovi in križi. Iz pisateljevih oči sta sijala dva modrikasta žarka, ki sta padala na zemljo in razsvetljevala hudiču pot . . . Tenek dež je rosil na potnika,'in veter je nemoteno puhal skozi gola rebra pisatelja, skozi prsa, v katerih ni bilo več srca. "Greva v mesto?" vpraša hudiča. "Kaj vas tam pravzaprav zanima?" "Življenje, dragi gospod!" izjavi pisatelj brezstrastno. "Baaa! Ima li to za vas že kakšno vrednost?" " "In kako!" "Ali zakaj pa?" "Nu, kako bi vam dejal? Človek meri vse z merilom svojih naporbv . . . In če je čisto pri-prost kamen privlekel ^ vrha Ara ta, potem vmu je ta kamen več negoli dragocenost..." "Ti bedno bitje!" se zasmeje hudič. "Ali tudi srečno bitje!" odvrne mrzlo pisatelj. Hudič skomizgne z ramama. Stopila sta že skozi - pokopa-liščna vrata; pred njima je ležala-cesta; dve vrsti hiš, med njima gosta tmina, v kateri so brleče svetiljke le še bolj pričale o pomanjkanju luči na zemlji. "Kocite mi vendar," spregovori hudič po kratkem odmoru, "kako vam kaj ugaja v grobu ?" "Zdaj, ko sem-so navadil, ni slabo — zelo mirno je. Ali za- MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER 1 Poslovenil I Mulaček. (Dalja.) Amyno srečno brblanje je postalo neznosno. Tom je začel namigavati na razne atvari, ki jih m6ra opraviti; ki jih mora izvršiti; in čas priganja. Pa vse zaman — dekle je cvrčalo dalje. Tom ai je mislil: "Obesi se, ali se te res ne iznebim več?" Navsezadnje je odločno izjavil, da mora na vaak način opraviti one opravke, nakar mu je nedolžno dejala, da ga počaka po šoli. Odhitel je z veliko rtevoljo. < "Vaak drugi, makar," se je jezil Tom in škripal z zobmi. "Vsak drugi v celem mestu, aamo ta gizdalin ne, ki miali, da je najlepše oblečen in da je kaj boljšega! O, že prav. Na-bunkal aem te prvi dan, ko aem te ugledal v našem meatu, gospod, In še te bom nakreaal! Kar išče* menda, da te zopet dobim! Zgrabim te in---." In mahal je z rokami, kakor da bi ga imel že v pesteh — tolkel po zraku, udarjal in butal. "Oho, imaš dosti, kaj? Dosti imaš, ali še nimaš? No. da si zapomniš za drugič!" In tako se je končal namišljeni tepež v njegovo zadovoljnost. Opoldne je zbežal Tom domov. Njegova v eat ni mogla več trpeti hvaležne Amyne areče In njegova ljuboapmnoat ni mogla več 'prenašati muk. Becky je zopet pregledovala z Alfredom avoje podobe, ko pa je minevala minuta za minuto in ni bilo od nikoder Toma, da bi trpel, je začelo |>ojem«ti njeno zmagoalavje in usihati njeno zanimanje. Sledila je reanobnoat in razmišljenoiit, in nato otožnoat. Dvakrat, trikrat je vlekla na uho stopinje, pa up je bil prazen. Toma ni bilo. Navsezadnje je |H)stala čiato nesrečna in žal ji je bilo. da je Ala predaleč. Ko je opazil ubogi Alfred, da jo je vedno bolj izgubljal. ne da bi vedel zakaj in kako. je vzklikal venomer: "Oh, tale je lepa! Poglej na tole!" Končno jo je minilo potrpljenje In je rekla: "Pušti me pri miru! Meni ni več mar zanje!" Zajokala je, vstala in odšla. Alfred Je »topical poleg nje in jo skušal tolažiti, ona pa je rekla: "Pojdi in me pasti pri miru. Ne »trpim te več!" Fant ae je u»tavil ter ublifal, kaj bi bil u-tignil zakriviti — ko je ve ml ar dejala, da hoče ve» | to poldan pregledovati »like; ona pa gre in jote. Tedaj je odšel Alf mi zamišljen v zapuščeno šolo. Bil je ponižan in razjarjen. Kmalu je uganil resnico — deklica je bila *amo zato prijazna i njim. da bi dala Ulanske naloge in Jo polil » črnilom. Becky, ki je 4»ogledala v tem trenutku »kozi okno za njegovim hrbtom, je videla hudobno dejanje in ae«jfe.od*tranila, ne da bi »v bila izdala. Napotila »e jc domov t namenom, da bi poiakaln Toma in mu vet* povedala. Saj bi jI bil Toni gotovo hvaležen, iri njene srčne zadrege bi bile ozdravljene. N* se prišla do |ml |wta. po a« je premialiia. _ Misel na Tomovo obnašanje proti nji, ko je pri|H»VMtoVMla o svojem pikniku, jo je/začela gri/ti in jo navdajati a sramoto. Skic nila je. da pusti, d« ga našeškajo radi poškodovanja knjigi* in da bo jezna nanj za nameček na v »v vet h e vase. , .7 t XX. POGLAVJE. Tom je prišel domov slabe volje in prve besede, ki jih je izpregovorila teta, so mu razo-dele, da njegova žalost ne bo našla tu utehe. "Tom, močno me mika, da bi te na meh odrla!" "Tetka, kaj sem pa zopet storil?" "Zlomka, tpliko, kolikor si sploh mogel! Tu ti grem stara šema k Harperjevi, misleč, da jo prepričam o tistih tvojih neumnih sanjah, ona pa je, vrag te odnesi, že zvedela od Jova, da si bil ti ono noč doma in si vse slišal, kar smo govorili. Tom,' ne vem, kaj bo iz otroka, ki tako počenja kot ti. Kar slabo mi prihaja, če i^e zmisllm, da si me takorekoč poslal k Harperjevim in si me tako osmešil, ne da bi bil zinil besedico." Sanjska zgodba je dobila povsem drugo lice! Jutranja prekanjenost se je zdela doslej Tomu imenitna in duhovita šala. V tej luči pa je postala nizkotna in podla. Povesil je glavo in ni vedel za trenutek nobenega odgovora; nato pa je rekel:. "Tetka, žal mi je, da sem tako naredil — pa nisem bil pomislil." "Joj, otrok, ti nikoli ne pomisliš. Nikoli ti ni nič drugega na mislih kot tvoja sebičnost. Pač pa si se zmislil, da si prišel ponoči Um od Jacksonovega otoka, posmehoval se našim bridkostim ; in zmislil si se tudi, da si me imel za norca s tisto lažjo o sanjah, ni pa ti prišlo na misel, da bi se nas bil usmilil in nas rešil žalosti." / ! "Tetka, zdaj vem, da je bilo grdo, nisem pa imel namena, da bi bil nizkoten, nisem, pri-sežem. Končno pa nisem prišel tisto noč sem, da bi se norčeval iz vaa." "Po kaj pa si potem prišel?" "Hotel sem vam namigniti, da vam ni treba skrbeti za nas, ker nismo utonili." "Tom, Tom, najhvaležnejša duša na celem svetu bi bila. če bi mogla verjeti, da si imel v resnici tako misel; pa sam dobro veš, da je nisi imel — in jaz tudi to vem, Tom;" "Res in prav zares sem jo imel, tetka — v zemljo naj se pogreznem, če nisem t" "O, Tom, ne laži — nikar ne laži, 8 tem le vse še stokrat poslabšaš." "To ni laž, tetka, ampak gola resnica. Obvarovati sem vas hote) žalosti — prav zato som prišel." "Cel svet bi dala. da bi lahko to verjela — to bi odtehtalo celo vrsto grehov, Tom. Skoro veselilo bi me, da ai bil tako hudoben in si pobegnil. Pa to nima »miala, kajti čemu se nam nisi oglasil, otrok?" . "Vidiš, tetka. ko ste začeli govoriti o po-grebu. mi je naenkrat šinilo v glavo, da bl^ bilo imenitno, če bi prišli nazaj in se poskrili v cerkvi; no, nisem si mogel ksj. da ne bi bil porabil tako krasne prilike. Zato aem vtaknil skorjo v žep in držal jezik." • Kakšno skorjo?" / "No. akorjo. na katero aem vam napisal obvestilo, da amo ae šli igrat morake razbojnike. Sedaj ml je hudo. da ae niate takrat prebudili,ko »em vaa poljubil — beaedo dam."' Stroge poteze tetinega obraza ao ae raz-^»snile in nenadna blagosrčhoat Ji je zaaijala v očeh v "All ai me rea poljubil, Tom?" "Sem, rea •em.*' "Ali se ne motiš. Tom?" "Ne, rea, tetka -¿» ne motim ae." "Zakaj si me pa poljubil. Tom?" "Ker aem te tako rad imel; ti pa si ležala 1 tam in etokala, in si ae mi amilils." Te tieftede ao zvenele reanično. Stara go»pa m rri"gta prikriti ganotja v svojem glasa, ko ; JeVkla: * , "Poljubi me še enkrat. Tom" — sedaj pa , jwjdi v solo in me več ne Jeti." / (Dalja »rtfedajlf) £_| * četkoma, veste je bilo eila ne-znoano. Neki bebeft ki je zabil žeblje v mojo krsto, mi je — res ne vem zakaj —- zabil en že-belj tudi v glavo. To je sicer malenkost, ali neprijetno je. Jsz sem skoro domneval, da je to neka vrsta zlobnega simbolizma. Moji možgani namreč naj bi se ranili, ravno oni organ, s pomočjo katerega sem jaz sam ljudi na katerikoli način pokvarjevsl. Potem so prilezli črvi. Ti so me, vrag jih vzemi, strašansko počasi žrli." "Nu," reče hudič, "tega vendar ne zamerimo. Z žolčem prepojeno telo je malo okusna jed!" "Koliko pa je bilo telesa na meni? Nič kot sama kost fn koža!" odvrne pisatelj. "In vendar kaj takega požreti, je prej neprijetna dolžnost, negoli veselje . . . Vidite n. pr. založnike požro črvi hitro in z veseljem." "To je razumljivo, ti morajo biti zelo okusni . . ." "Nu, in kako je jeseni v grobu; mokrotno?" je vprašal hudi*. "Da, nekoliko vlažno ... ali temu se človek že privadi. Da povem resnico, me vznemirjajo največ gotovi bebci, ki blodijo po pokopališču in pridejo tuin-tam tudi do mojega groba. Ne vem, koliko časa ležim v grobu; ker sem pač jaz in je.vse krog mene neoremično, mi izgineva poj m o čaju." "Nekaj čez štiri leta ležite v grobu, kmalu jih bo pet," reče hudič. "Tako? Torej vidite ... Med tem časom so bile ob mojem grobu že tri osetfc. Ti ljudje illoveka le vznemirjajo; prekleti naj bodo. Eden njih, veste, je naravnost zanikal mojk> eksistenco. Prišel je, bral napis na kamnu in dejal popolnoma prepričan: "Jak človek ni nikoli živel! Nikoli nisem bral kaj njegovega. Ali družinsko ime mi je zelo znano; za moje mladosti je i\amfeč živel mož tega imena v naši ulici, ali bil je lastnik . tajne zastavljalnice. — Kaj pravite k temu? Moja dela so se skozi šestnajst let tiskala v najbolj razširjenih listih, in še za časa mojega življenja so trikrat zbrali in izdali moja dela v posebnih zbirkah." "Po vaši smrti sta izšli dvfe izdaji," mu sporoči hudič. . "Torej oaamezen človek kot tak ta življenje tako važen? Glavna reč je pač večni duh. ki ae v njem zrcali. In aamo temu duhu gre vae priznanje, vse oboževanje, ki se obrača do človeka. Kako dolgočasni in polni zahtev so ljudje ... 2« Je hotel hudič predlagati pisntelju, naj se vrne v grob. kar se porodi v njegovi zlobni glavi novor misel. Stara »ta ravno na trgu. ki so ga krog in krog obdajala visoka. ob se >. na poslopja. Črno, mo-■ km nebo -je akorodarte spusti» lo na hišne atrehe, ter si s turobnim očesom ogledovalo umazano remljr». Albert Sllvin. ' * ^ V trenutkih, ko se mi duh povrača v kraljestvo nedavne preteklosti, mi vstaja pred oči slika junaka, ki nosi na svojih ramenih zemeljsko oblo, a pod mišičastirni nogami se mu zvija v bolesnih krčih pobesneli lev. ' Odkod U čudna slika? Veliki in kričeči lepaki so o-znanjali meščanom naslednjega dne senzacijo večera. Kar tru-moma so se ustavljali ljudje ob plakatnih deskah, čitali nalepljene reklamne liste, razmišljali in spogledovali drug drugega. In ko so v prvič, v drugič ..... prečitali zadnjo besedo na lepaku, jim je srce naglo vskipelo kod morski val na gladini, ozke grudi so se jim razširile in mrka strast po uživanju ' in doživetju se jim je izlila iz prsnih globin, da mi je prišlo na misel: — Čudno moč imajo ti lepaki: v hipu pričarajo človeku nov in nepoznan svet in podredijo svobodo človeškega duha temu čudovrednemu svetu! To doživetje je bilo zame — prva senzacija . . . ; i ' e -, . - Na daljna vzhodu je zaža-relo mlado in kristalno čisto jutro v vsem svojem bleski; in čaru. Vse mesto je raspravljalo o junaku, ki jim bo v sijaju luči in misteriju tihega večernega občutja prikazoval silo svojih mišic. V sijajni dvorani na-visokem odru, kjer v večernih urah gostuje boginja^ Talija, si je junak pripravljal svoje orodje in dva ponižna služabnika sta mu po* magala pri delu. Dasi vsem trem ni Šlo delo glsdk od rok, so vendar bili redkobesedni, zakaj razumevali so se že s pogledi in kretnjami. Na maH pa sta pretrgala večtrenotno tišino glasna udarca, ki sta si sledila v naglih presledkih: — Tok, tok! . . . Mladi Jovo je občutil silo mi-šičaste pesti svojega gospodarila in debele, vro&e solze so se razlile po licih zvestega služabnika. To ni bil jok otroka, to je bilo globje ihtenje: jok .duše, srca ... In doživel sem — drugo senzacijo ! e - ♦ • Dan je legel v zaton. Na ulicah je šumelo, ljudstvo se je trlo ob vhodu in dvorana se je polnila. Se en trenotek, dva, tri ... in zaveza se bo odgrnlla . . . Pogledi so se srečevali po dvorani, srca so drhtela v nestrpnem nemiru in pričakovanju po uživanju moči gibov, kretenj in udarcev. Oster signal in zavesa se je dvignila . . . i Junak je očaral zvesto publiko, ki se je kopale v pijanosti navdušenja in presenečenja. Stotine rok je ploskalo, stotine lic je žarelo od veselja in tisoč oči je bodeče zrlo v svoj vzvišeni simbol: surovo silo akroba-tovo. Senzacija za ljudi — i za mojo dušo!. . . • * Od tega dne me muči nov spomin, grenek in otožen. Kako to? 2e v hipu sem spoznal vsebino njegove duše. Toda ne samo njegovo, nego tudi vašo in — mojo. Da, spoznal sem njega in vas, dragi moji, ter vas obdolžil 'zločina kot grobarje lastnega življenja. In vi? Hm .-. ., z menoj vred ste čitali čez mesec dni v svojih listih: — Sampijon N. N. premagal svojega protivnika . . . Mesto J. je včeraj razpravljalo samo o imenu tem dogodku in našem .. . i t.