L
ielo
življenje

j
%
t:'"' : .
^
uv Г Л.-4//' . .. ..' :	/ -" ' .
'- i; ; 'ф:: .% {:/..
- ...Г -
''
. .	' . /' "т- ^ -

'UilA.V.,? ,~.. :,\j . '
			
			
		' r-' *	
./■: /%'Г/		• '?	'X<;
		W'	
	K л	::;у\чЈ	\
Л :,'			
			■;'', /. :,л.
■»;:7&v!'-',.7'- v/..			





v)	-

OB DVAJSETI OBLETNICI
NA DANAŠNJI DAN 15. AVGUSTA 1948. OB 10. URI JE DR. MARJAN BRECELJ PREREZA! VRVICO IN IZROČIL KLJUČE NASE TOVARNE TAKRATNEMU DIREKTORJU. TA DAN POMENI ZA ŽIRI IN OKOLICO VELIKO PRELOMNICO. ZDRUŽITEV ŽIROVSKIH ČEVLJARJEV JE DALA PRVE SADOVE IN DELOVNO ZMAGO. PRVIČ V ZGODOVINI SMO ŽIROVCI VEDELI, DA DELAMO ZASE, ZARADI _ TEGA NAM NI BILO TEŽKO PREMAGOVATI VELIKIH NAPOROV PRI GRADNJI NOVE TOVARNE. TEJ ZMAGI SO SLEDILI VELIKI DELOVNI USPEHI VSE DO DANES.
SEDAJ PA PRISLUHNIMO ČLANKOM IZ TAKRATNEGA DNEVNEGA ČASOPISA; VIDELI BOMO, DA JE ZANOS TISTIH DNI POTREBEN TUDI DANES.
TOVAHNA CPORTNIH CSVLJEV V ZIREH" JE ENA NAJMODEPNEJSIH TOVRSTNIH TOVARN V EVROPI.
Ob otvoritvi sta govorila zvezni m:aister Leskovšek in podpredsednik vlade dr. Brecelj.
Žiri, 15^ avgusta
Danes ob desetih dopoldne so v Žireh otvorili novo moderno tovarno športnih čevljev. Na slovesnosti ob otvoritvi je prvi spregovoril pomočnik direktorja novo tovarne Vinko Govekar in sporočil pozdrave maršala Tita -'semu delovnemu kolektivu in prebivalcem žirovske doline. Zatem je pozdravil tov, Govekar navzoče goste: zveznega ministra 2.a težko industrijo Franca leskcvška in njegovega pomočni-Kalafaloviča, podpredsednika •'lade LRS in ministra za indus--rijo in rudarstvo dr. Marjana 3reclja, pomočnika ministra za .ndustrijo ing. Ivota Klemenči-:a, zastopnika komiteja za za-druzništvc pri v;!.adi LRS Maksa ?rmelja, zastopnika ministra za ~elc Lenka, glavnega direktorja isnjarske industrije btucina, ^sekretarja OK KPS Kranj Milana Kristana, ostale zastopnike ob-jlasti in množičnih organizacij ter :brano ljudstvo, ki je prihitelo od daleč in blizu k otvoritve .
/
Ped:redsednik vlade ter minister za industrijo in rudarstvo dr, Marfan. Brecelj je v pozdravnem govoru prikazal pomen nove tovarne- in dejal, da se mora ob
"tej novi zmagi na naši poti v socializem veseliti poleg Zirov ves slovenski narod. Minister dr. Brecelj je v imenu vlade LRS nagradil sindikalno podružnico, v imenu ministrstva in usnjarske industrije na razdelil nagrade najboljšim delavcem za njih požrtvovalno delo pri gradnji tovarne.
Po razdelitvi nagrad je minister dr. Brecelj prerezal vrvico in izročil ključe tovarne direk tor ju Mihi švabu, ki je gostom razkazal novi obrat. Nova tovar na ima svetle in prostorne delavnice z n&jmodernejšo opremo. Delo se bo razvijalo po tekočem traku od prikrojevalnice, ki je v tretjem nadstropju, v skla dišča v pritličju, kamor bodo prišli izgotovljeni čevlji.
Gostje so si ogledali tudi razstavo o razvoju čevljarstva. Danes dopoldne si je to razstavo ogledalo tudi okrog 3ООС ljudi, ki so prišli v Žiri iz Idrije, Mrzlega vrha, Sovodnja, Fužin, Gorenje vasi, Ckofje Loke ter drugih daljnih in bližnjih krajev.
Popoldne je bila v ?ireh uspela kulturna prireditev. Pred začetkom sporeda je ob navdušenem pozdravljanju spregovoril zvezni minister za težko industrijo Franc Leskovšek. Ponovno je izročil žircvčanom pozdrave od aiaršala Tita, ki jim čestita ob doseženi delovni zmagi. Minister Leskovšek je potem dejal, da je nova to-
~vaa:iiaa^_š.portnih čevljev v Zireh ona jaajjiiodfij:tia4šd_h. luDvrsimih. tovarn'v Evropi, To naj navdaja ves delovni kolektiv s posebnim ponosom pri doseganju, njihovih uspehov. Dejal pa je tudi, da to ni edinstven primer v naši borbi za izvedbo petletke. Vsak teden otvarjamc nove tovarne. v kratkem bo n.pr. otvoritev prvega generatorja na hidrocejTtrali Mariborski otok. -Minister Leskovsek je novdaril, da bo to za nas še rosebno velik uspeh, ker so inozemski listi pisali da Jugoslavija kaj takega ne bo zmogla. Toda ta generator smo naredili in montirali brez tujih strokovnjakov. Na njihovo mesto so stopili naši novatorji, facionaliza-torji in drugi predani delavci, ki s svojimi neprecenljivimi uspehi dokazujejo zaupanje do ,našega - državnega vodstva, do CK KPJ in maršala Tita.
Poslušalci so z viharnim manifestiranjem prekinjali govor ministra Leskovška in ob koncu vzklikali CK KPJ in maršalu Titu.
Sledil je kulturni opored, ki so ga izpolnili razAi pevski zbori, godbe in kulturne skupine.
LJUDSKA PRAVICA - glasilo KPB Ijubl jana ^j)-on.e.del jek,
^J^.avgusb 1948.
ZIHCVbKI ČEVLJARJI SO SE IRESE-LILI IZ TEMAČNIH DELAVNIC V NOVO TOVARNO,
Del članka, ki je bil objavljen 17. avgusta.
Svoboda.,. Ta beseda in žrtve zanjo so tudi žirovskemu čevljarju omogočile nov, velik razmah. Ne več tri, osnovali so eno za-d-rugo. Temeljito so jo prečistili in pogoj za vstop ni bil več tako visok delež kakor nekdaj.
Delo je šlo, toda ne tako, kakor so si želeli napredni ?irovci. Na 21 koncih so bila raztresena skladišča in delavnice, v vseh vaseh okoli ?irov in celo v Tržiču. Delavnice niso bile drugačne od predvojnih: temačne, lesene in mnogo premajhne so bile, da bi se delo v njih prav razvijalo. Ni bilo mogoče uvesti načrtnosti, vsak čevljar zase je moral izdelati čevelj od začetka do konca. V delavnicah pa so bili isti toua vendar novi ljudje. Bili so borci. Na zadružnem sestanku so odločili, da prestopijo v državni sektor. Nekaj jih je bilo, ki te^ga niso razumeli in nejeverno po zmajevali z glavami.
T or" a zdaj že imajo odgovor.
Lansko leto se je začelo učiti 8r mladih fantov čevljarske ob"ti. Približno v istem času je začela država graditi novo tovarno. Prvi učenci so že pomočniki in tovarna je dograjena. Svetla, moderna, eno samo zasteklenelo okno.. V tej to-
I I 1
• -varjaj—ar—začeli delati v nedeljo. Ne več taka^JcaJcor^-prvi mojster leta 1880, temveč po brigad nem sistemu. Tega je uvedel in uredil tov. Naglic. Za belimi mizicami sedi brigada. Tu niso več samo čevljarji. Polovica brigade je sestavljena iz mladih deklet, novih žirovskih čev-Ijark. Brigada dela. Stroj je urezal usnje. Na električni šivalni stroj je dekle sešilo vrhnje usnje, ostalo delajo brigadirji. Pri prvi mizici obravnavajo dekleta notranjk. Gotovi deli v prvi fazi gredo k drugi mizici, tu nabadajo notranjk. Pri poslednji ga dekleta "širfajo". Težko slediš nag-lamu delu od mize do mize. Pri šesti mizi čevljarski mojster šiva oodolate, pri deseti drugič. Pri enajsti pribije pete, pri trinajsti je čevelj gotov, podplate šivajo z roko žirovski mojstri, to prinaša.sloves nji-)a.orim čevljem,
p- brigadnem sistemu se naredi n.c koliko več čevljev in mno-£0 se prihrani na materialu in čtsu.
Ua :oncu razstave so :'azstavJ.jenj. i^aelki - od-lic.ii gojzarji, trdni planinski čevlji, posebno izdelani rudarski ;evlji...
Polsa, nepretrgana vrsta občudovalcev se vrsti v razstavnem pros-^'-ru. Ogledujejo si novo „-ovar:o, Rudar iz Idrije se čudi; "Л je tako lepa tovarna ra sve'u*^" Stare žirovske matere i;: siari čevljarji so tudi po čve uri čakali, da se je dol-
ga kolona toliko premaknila, da so prišli do razstavnega prosto-■ra in v novo tovarno, jin sam ponos in veliko začudenje je napolnilo čevljarje, ko so videli nove delavnice, polne sonca, s parketom, belimi stenami, tekočim trakom in vsemi pridobitvami moderne tehnike, Prišli so kmetje iz Mrzlega vrha, Sovodnja in Fužin, meščani iz Loke in drugod. Ni mogoče popisati občudovanja ljudi., ko so si ogledovali tovarno. To je sanatorij, pravijo Žirovci in trdijo, da je s tem vse povedano.
V	devetnajstih mesecih je podjetje "Projekt" iz Kranja zgradilo novo tovarno. Na tem gradbišču
je ''"^rojekt" proglasil največ udarnikov. To gradbišče si je osvojilo prehodno zastavico.
Voljo do dela so vlivali graditeljem tudi bivši zadružniki, ki so radi in vedno priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. To, kar je bila dolgoletna želja čevljarjev, imeti lepo moderno tovarno je nova država uresničila tri leta po osvoboditvi.
V	novi tovarni je vse najmodernejše. V velike delavnice je napeljana centralna kurjava in naprava za ogrevanje in hlajenje zraka, v umivalnicah bo tekla mrzla in topla voda, skozi vse delavnice je napeljan odvajalnik za smeti, ki padajo v klet prav pred peč centralne kurjave. V delavnici stoje lično izdelane čevljarske mizice s slamnatimi stolčki. Delavnice v istem nadstropju niso ločene s stenami, temveč le z mrežami, da je pov-
3cd dovolj svetlobe. Skozi vsa fiaistr-onja tovarne gre dvigalo, ki bo prenašalo usnje in polizdelke iz nadstropja v nadstropje. Način dela bo v tovarni po zaslugi starih žirovskih mojstrov najmodernejši. Tekoči trak je velika pridobitev tovarne.
Delo si čevljarji sproti izpo-> polnjujejo. Naglič je sestavil novo napravo za izdelovanje drete. čevljarji ne bodo vlekli drete na kolenu kakor nekdaj, temveč na posebni mizici, izdelani po Nagličevem načrtu. Maj-nik je izdelal poseben stroj za датакапје usnja. Vsak je nekaj doprinesel in danes stoji sredi Žirov ena najmodernejših tovarn za čevlje.
Žirovski čevljarji bodo pošiljali v svojo državo iz nove tovarne na stotine čevljev. Držali se bodo besed podpredsednika vlade LRS dr. Marjana Breclja, ki jim je dejal: "Res lepo tovarno imate, ta tovarna je last nas vseh. Dobro izkoristite stroje v njej, štedite z materialom in jo čuvajte kot punčičo v svojem očesu."
LJUDSKA PRAVICA - Ljubljana, torek, 17.avgusta 1948.
PO DVAJSETIH LETIH
Žiri, 15. avgusta
Danes, dvajset let po vselitvi v novo tovarno v Žireh, je redni delovni dan. Sredi tedna in
sredi velikih obvez do izvoza sn.o. v mislih smo prisotni tistemu lepemu dnevu, ko Zirem pomeni velik začetek. Ko smo prebrali prejšnje sestavke, napisane v Ljudski pravici, smo se zamislili. Popolnoma drug svet je bil to, kot, da je že daleč za nami, pa vendar v zgodovini čas 20. let tako malo pomeni.
Mi bomo rekli drugače. Vprašali se bomo, ali smo izpolnili dano poslanstvo. Moderno tovarno športnih čevljev so tedaj odprli in to je bil velik gospodarski dogodek. Najprej moramo ugotoviti, da so se od tedaj pojmi precej spremenili, če je že bilo zapisano, da je to ena najmodernejših tovrstnih tovarn v Evropi, potem bi si morali sedaj očitati, da smo zelo malo storili.
Vedo pa tisti, ki so že tedaj bili člani podjetja, da so to bili komaj začetki industrije in je le zunanji videz stavbe kazal sodobnost. To moramo ugotoviti zato, ker vemo koliko žrtev je bilo potrebnih, da smo prišli do obstoječega strojnega parka in celotne opreme, ki jo sedaj uporabljamo. V dob-ren spominu ]e še težko obdobje, kc se je začela uvajati sodobna strojna izdelava čevljev, ko smo morali pozabljati tradicionalno delo. Samo v lepem spominu so nam ostali priznani žirovski gojzerji. Ti so nam tudi prinesli sloves in poznanstvo, čas je tekel dalje, bile so velike spremembe in prilagajali smo se. Vsako leto smo dali del poslovnega uspeha v nadaljno rast podjetja in zato smo rasli.
Ko bi na današnji dan pripeljali _jLr-podjei:je tiste visoke goste, ' bi .nam.-bre^ jdvQma^£rtn"je-v^lj_,-smo prišli mnogo dalje.
Veliko truda je bilo vloženega od celega kolektiva in ob tej priliki velja iskrena zahvala in priznanje vsem.
Danes po dvajsetih letih moramo gledati naprej. Smo sredi velikih -izvoznih obvez in borimo se s čas cm. Ni to nesirrpnost ali neprerač unl j-i v os t, ampak izvaj an-je zadanega načrta. Večji uspeh, širše odprta vrata v prihodnost. Stalno poudarjamo, da bo prostor yzagotovljen, če bo naša sposob-/ nost iz dneva v dan večja.
Ko načrtujemo prihod-aost podjetja, nam je znano, da bomo dosegali uspehe le pod pogojem, če bomo znali narediti take proizvode, ki bodo potrošnikom všeč. Tako se to enostavno sliši in marsikdo bo pristavil: saj to ri vendar nič novega; Pač, tu se znajdemo pred glavnim dej-Suvom, ko pbračamo namen svojega dela v točno poznani cilj. Vsi, ki smo v podjetju na različnih delovnih mestih, smo dolžni
vedeti prav zato, da bomo lažje razumeli, kaj je naša dolžnost,
/vasi, ko smo lahko prodali vsak / čevelj, ki je bil narejen so daleč za nami. Pričujoča konkurenca domača in tuja, nas stalno -'opozarjajo na to, da naj speci-/ aliziramo svoje službe in jih kadrovsko najugodneje zasedemo. Pravilno zasledovanje potreb ,in „-sprememb, -elastična! proizvodnja,
pjrefinjeni okusi in polno odgovorni odnos do dela, so prav gotovo osnove dokaj sigurnim poslovnim ukrepom, ki bodo sledili. Dokazati moramo, da nekaj smo in da smo sposobni ustvariti samostojno, lepo in ob pravem času. Ne bom pa napačno povedal, če reČem; naš največji kapital jenapre de k,
IZIDOR REJC
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Uvodoma navajam, da je bilo število zaposlenih v našem obratu v Zireh v mesecu juliju enako številu zaposlenih v istem mesecu 1966.leta in sicer 654,
V mesecu juliju smo zaposlili: Kavčič Jožeta, Bajuk Slavkota, in bifrar iVlbina, vsi kvalificirani čevljarji. Delo je nastopilo tudi 6 kvalificiranih prešivalk: Galičič Darja, For-tuna Mira, Mravlje Pavla, Ža.-kelj Stana, Mlinar Andreja in Burnik Marija. V administraciji smo zaposlili Kopač Jožeta, Vidmar Vero in Jurca Marijo, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri. V redno delovno razmerje v svrho opravljanja pripravniškega staža je bila sprejeta Kastelec Marija z višjo strokovno izobrazbo in nazivom: višji medicinski - sanitarni tehnik.
Redne delovne dolžnosti so za-
čeli opravljati tudi čevljarski tehniki: Čar Stanislav, riernik Marija in Gregorač Martina.
V	^reteklem mesecu je prenehalo delovno razmerje knjigovodkinji OD v šivalnici težke obutve Januš Mariji, snažilki Jereb Pranji in vodji izvozne službe Gantar Jožetu.
V	obratu v Gorenji vasi je nastopila delo kvalificirana prebivalka Kisovec Milka in Gali-čič Olga, ki je sprejeta na delo za določen čas. Ltevilo zaposlenih je bilo v juliju 113 delavcev in delavk.
]rodajna mreža v tem mesecu ni imela večjih sprememb. Delo sta nastopili dve prodajalki, delovno razmerje pa je prenehalo 1. prodajalki in 2. poslovodjema in sicer v Slavonskem Bro-du in Nikšiču. Ltevilo zaposlenih skupaj je 152.
v avgustu ne pričakujemo večjih Kadrovskih sprememb, vendar izgleda, da bo treba za dela v proizvodnih oddelkih, ki jih sedaj opravljajo dijaki, sprejeti nek.,j delavcev v zaposlitev za določen čas, da se tako zagotovi reden potek dela v teh proizvodnih oddelkih.
ANGELCA I4LIPIČ
ANALIZA ANKETE C USPEHIH ELADIH NA DELOVNIH MESTIH V ALPINI
Komite ZI'IS aloina Žiri^ je anketiral vodje delovnih enot v rodjet ju, da bi ugotovil, kakšno je razmerje mladih delavcev do dela in sodelavcev.
Anketa je imela 8 naslednjih vprašanj in sodimo, da po odgovorih lahko ugotovimo prucej stvarno (sicer -e vedno enostransko) sliko uspehov maldih:
1.	Kakšni so uspehi mladih na delovnih mestih do 25. leta v primerjavi s starejšimi.
2.	Koliko mladih se nenormalno dolgo ne more vključiti v svoje delovne naloge.
3.	Kaj menite, kje so vzroki?
4.	Ali bi bilo potrebno za uvajanje mladih organizirati posebne uvajalne seminarje ali strokovne tečaje?
5.	Ali so problematični predvsem mladinci, ki imajo naslednje kvalifikacije; nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani, visok okvalificirani''
6.	Glede na to, da se mladinska organizacija, oziroma njeno vodstvo namerava pogovarjati s problematičnimi, prosimo, da poimensko imenujete ljudi, ki pri svojem delu nimajo posebnih uspehov.
7» Ali menite, da je uspešno
V proizvodnih oddelkih je bilo v mesecu juliju zaposlenih 18 dijakov, pri delih ob prevzemanju čevljev za izvoz v skladišču gotovih izdelkov pa 19 dijakov oz. učencev, ki so zaključili osemletko.

. ali-ne-iispesno delo mladih odvisno le od njih sau^ih?
8. Kakšen profil (kvalifikacijska struktura) je za vaše delovno enoto najprimernejši?
Odgovori so bili zanimivi in odkriti vendar ]ih zaradi pre-obširnosti ne moremo podati,
prav pa je, da ugotovitve ankete nekoliko podrobneje komentiramo:
Pred kratkim so se širile govorice, da mladi ne dosegamo tistih delovnih uspehov, ki jih od nas pričakuje celoten kolektiv. Menimo, da je/anketa te trditve ovrgla.
Sodeč po odgovorih v anketi je mladincev, ki se nenormalno dolgo ne morejo vključiti v svoje delovne naloge, okrog 10%, torej približno 20 ljudi. Oe v isti. papi anketiranci sami ugotavl_ja-, -o, da so v več primerih za to
objektivni vzroki, potem sodimo, da problem ros ni tako zaskrbljujoč. S primernim odnosom do ,eh ljudi in s skupnimi . crizadevanji službeno odgovornih .n družbenopolitičnih dejavni-
tov (zns, ZS, ZE) lahko odpra-.
•rimo tudi to.
/Organizacija dela in premajhna / razgledanost in nczainteresira-'^jiost, kaj naj bi bili vzroki za manjše delovne uspehe mladih (to se v odgovorih največkrat pojavlja) narekujejo, da izboljšamo organizacijo, organizacijo dela in s skupnimi močmi uspo-^sa bivamo ..mlade za njihove od-
govorne naloge.
Mislimo, da je negativno tudi, da kar 50^ anketiranih meni, da •seminarjev in tečajev za usposabljanje ni potrebnih. Nekateri. sicer menijo, da bi bilo potrebno organizirati seminarje le za določene kategorije, l/3 anketiranih, ki so odgovorili, da so seminarji in tečaji za usposabljanje mladih potrebni, je prav gotovo premalo, da bi se v tej smeri kaj prida premaknilo. Pridružujemo se mnenju tistega tovariša, ki je ugotovil, da so seminarji in tečaji za usposabljanje potrebni prav vsem in ne samo mladim.
Ne smemo tudi biti zadovoljni z, mnenjepa nekaterih o kvalifikacijski strukturi, ki naj bi 'bila potrebna (zaželena) v naši delovni organizaciji. Manj kot.10^ (o katerih govorijo atiketirani ) visokckvalificir^aniJa. v podjetju kot je naše, je odločno premalo :'.a kvalitetno delo.; Približno tak ^ imamo v podjetju že sedaj, vsi pa vemo kake odločilno obdobje je pred nami. Že sedaj mnogokrat ugotavljamo, kako zelo nam primankuje ustrezno usposobljenih (kvalificiranih) ljudi " tako v neposredni proizvodnji; kakor tudi v ostalih delovnih enotah.
Mladi se bomo morali še posebej potruditi:
1.	da se sami usposabljamo.
2,	da se borimo, da bodo ta načela sprejeta v celotnem kolektivu, da bo sistem usposabljanja ustrezno organiziran. Le v tem
vidimo--perspektivo za uspehe naše delovne organizacije.
3. da skupno z vsemi člani kolektiva, tako usposobljeni odgovorno opravljamo svoje delovne naloge.
TK ZMS Alpina Žiri, s sodelovanjem Občinskega komiteja ZMS Logatec,
PRVI VTISI
V nekaj dneh bivanja v "Alpini" seveda ni mogoče dojeti vsega, kar je delovni kolektiv dosegel v dveh desetletjih trdega dela, zato lahko govorim le o bežnih, čisto osebnih vtisih.
Že pri prvih srečanjih z ljudmi, od vodilnih do navadnih delavcev, sem opazil neko posebno zavzetost, da ne rečem zagrizenost, da bi podjetje čim bolje uspevalo in napredovalo v tekmi s časom. Res, da se stališča pri posameznikih včasih razlikujejo, vendar imam vtis, da je ves delovni kolektiv enoten v tem, da je treba stalno napredovati. To sem posebno občutil po proizvodnih halah, kjer najsodobnejši stroji spodrivajo stroje starejših letnikov, kar je najboljša pot, da se podjetje za trajno vključi v mednarodno „jie-l-irirev-^de-la-in da se kljub vse ostrejši konkurenci obdrži na tržišču. Tega se zaveda
vsakdo, s katerim sem prišel v stik.
Med hojo skozi proizvodne hale mi je padlo v oči, da so delovni prostori precej tesni, kar prav gotovo otežuje organizacijo dela iA tudi od samih proizvajalcev zahteva večje napore.
Pokazali so mi tudi kolekcijo modelov za naslednjo sezono, kar je bilo zame pravo doživetje, čeprav se na obutev spoznam le toliko kot vsak povprečen potrošnik, sem prepričan, da bi podjetje s takšno proizvodno orientacijo doživelo že velike uspehe. Moram povedati, da me niso toliko navdušili modeli težke obutve - saj v tem "Alpina" še nikoli ni imela tekmeca - kolikor modeli lahke modne obutve, ki najbrž prav nič ne zaostajajo za tujimi. To pa je tisto, kar domači in tuji kupci zahtevajo.
Razumljivo je, da sem se najbolj zanimal za tisto področje, na katerem bom delal (kadrovsko -socialni sektor). No, tukaj pa sem dobil vtis, da je prav to področje ponekod v zaostanku za razvojem tehnološke plati proizvodnje.I Tako se mi zdi, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih nekoliko prenizka, posebno na režijskih delovnih mestih, kjer celo nekateri mlajši delavci nimajo ustrezne šolske izobrazbe in gi niti ne prizadevajo, da bi si jo pridobili. Prav tako se mi zdi, da skrb za varnost pri delu ni na zadostni ravni.
BasTrr-otno pa sem dobil vtis, da je sistem-raaTgraj«vaja4s'--v«-p<><3Jiu— den, le da ni še do kraja izde-lan. Podobno se mi zdi, da so tudi drugi odnosi v podjetju pr,.v dcbro postavljeni, da pa .niso dosledno regulirani s samoupravnimi akti, oziroma, da so statut in razni pravilniki več ali manj v zastanku za pospe-sejiim razvojem tehnološke— procesa.
Vse to je seveda nekaj mojih prvih vtisov in niti zdaleč ne bi Eelel dajati ocene stanja v pod-^)etju, saj kaj takega л1 mogoče po-nekaj-dneb- bivanja v tovar-:.i.
.to že govorim o vtisih, naj po--em še to, da sem kot domačin Tonosen na delovni kolektiv, :i je z veliko požrtvova-lnosl:jo . IStvg,iii-l- današnjo "Alpino". 'osebno me razveseli, kadar raei delavci prepoznam kakega ;z.unca iz otroških let. Žal sem / ■> :olgih letih odsotnosti iz :i'ov, prenekaterega med n j .i mi :(:rešil, vendar upam, da mi vga ne bodo zamerili,
teh nekaj dneh sem se prepričal, da ima Alpina marljiv de-j)vni . kolektiv in preudarno ' _očstvo. Zato sem zadovoljen, ... a oom odslej lahko tudi jslz-Vo tvojih močeh pjzls^erval k -uspeLhom.
Stojan PERTOVT
KAKO SMO PREŽIVELI DOPUST
Da bi dobili približno sliko o tem kako so naši delavci preživeli dopust, smo spraševali delavce kar med delom v tovarni, na cesti in v gostilnah. Včasih smo povedali, za kaj gre, večkrat pa smo med pogovorom vprašali: Kako ste preživeli dopust?
Dobili sme različne in zanimive odgovore. Tisti, ki so letovali v Umagu so kar zadovoljni. Skoraj vsak nam je povedal, da imamo nove "jogi blazine", ki so zelo udobne. Nekdo pa je pripomnil, blazine so že dobre, vendar precej visoke in brez ograde , zarati tega mi je otrok ponoči padel s postelje, pa tudi jaz sem moral paziti, da.ne bi doživel iste usode. Prehrana v Umagu je bila dobra za vse tiste, ki niso preveč zbirčni. Tudi vreme je bilo letos letoval-cem naklonjeno.
Tisti, ki niso bili v Umagu pa so vseeno letovali drugje po svoji zamisli, so se vsi pohvalili, f da je bilo lepo. Zanimivo je, da jih več odhaja na morje kot v hribe.
Med dopustom je tudi naš sindikat organiziral izlete z	, avtobusi, tako kot vsako leto. Izbrane so bile tri proge, vendar niso bile vse izkoriščene, z^aradi tega, ker kolektivni dopust ni bil za vse člane kolektiva na enkrat.

Kot vsako leto, je tudi letos največ tistih članov kolektiva, ki so dopust preživeli doma. Nekateri so gradili svoje hiše, drugi so pomagali graditi ali pa so samo za en dan odšli na obisk k sorodnikom.
Vsi so zadovoljni tisti, ki so letovali in tisti, ki so ostali doma, saj je bilo vreme vsem naklonjeno. Vsakdo pa je mnenja, da je bil letošnji kolektivni dopust prekratek in preveč razdvojen. Drugo leto bi bilo potrebno to bolje urediti, vendar dokler bo preveč dela se ni bati reforme.
Uredniški odbor
ZAPISKI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Videli smo cele tovarne za pridobivanje in vlivanje železa, jekla, ter drugih rudnin, vse mehanizirano. Videli smo tudi najnovejše tipe letal do 750 /potnikov, katera bodo kmalu v prometu,
"'Naslednji dan smo si ogledali Kremelj. Najprej smo si ogledali grobnice padlih herojev pred Kremi jem, kjer je stalno častna straža gardistov, ki se menja vsake pol ure ali uro. Garda je nastanjena v Kremi ju v vojaškem delu na levi strani.
Pred Leninovim mavzolejem so vrste od 4 h zjutraj pa vse do pozne noči. Mavzolej je zelo
lep, Lenin, Veliki Lenin/ kajti v SZ je Lenin pred vsemi drugimi in ima spomenikov še in se, Lenin je balzamiran, vidi se ga nrav tako, kot bi trenutno zas-nal, celega, to je on sam in pogled nanj je precej presenetljiv, kot da bi bil živ, brez posmrtne maske.
Nadalje smo si ogledali spomenike padlih iz prve in druge vojne, Gagrinov in ostalih kozmo-navtov, tudi Stalinov gfob smo videli samo brez spomenika.
Dalje smo si ogledali Kremelj-ske zakladnice,, kjer so nakopičena bogastva vseh ruskih carjev in osvajalcev. Tu je prava zakladnica samih dragocenih kamnov vseh vrst v 25 sobah. Tu so cele plemiške družine vitezov vseh rodov oblačila in tro-ni ruskih carjev in patriarhov, se in Še. Imajo tudi še posebno zakladnico, katera je odprta samo za diplomate in za visoke državnike tujih dežel. Ogledali smo si največji zvon, ki ni nikdar visel v Kremi ju, top, ki ni nikoli streljal s kroglami, vojaško šolo in vojašnico, cerkev Vasilija Blaženega in cerkev ruskih bojarjev, kjer so pokopani vsi ruski carji do Petra I., Puškinov grob ter stari in novi parlament v Krem-1 ju.
Popoldan smo si ogledali relief Eorodinske bitke, kjer je nazorno prikazana vsa pomorska bitka, ki jo je vodil Kutuzov s črno-morske flote. Kupole jieJcatarih ruskih cerkva v Kremi ju in v •Moskvi so iz čistega zlata.
Ogledali smo si tudi muzej vere in ateizma, ter spomenik as-tr onav t om.
HCDIM MIMO TOVARNE
Šesti dan zvečer smo odpotovali v Leningrad s spalnikom. Tja smo prispeli ob 6. uri zjutraj. To je bivši Peterburg. čudovito mesto povsem evropskega videza in zelo lepo. Stavbe so vse z arkadami spredaj iz vseh vrst marmorja. Tu so dvorci ruskih knezov, Potemkina, Orlova,
tu je čudoviti Zimski dvorec. Spredaj na reki Nevi je stacio-nirana bojna ladja "Kreuser Aurora" v svojem večnem mirovanju, nasproti palače Zimskega dvcrca, kamor je ustrelila leta 1917.25.oktobra svoj prvi strel na Zimsko palačo, kot znak za Oktobrsko revolucijo. Ladja ima vso posadko in ■0 v zelo dobrem stanju, je voj-r.i muzej Leningrajske mornariške šole.
gledali smo si 3'etropavlovsko rdnjavo, tam je bil zaprt tudi ov, Tito. Pokazali so nam nje-ovo celico, celico Maksima orkega, celice, kjer so bili aprti dekabristi, katere je ' ćal car Nikolaj zapreti po neuspelem puntu. Tu je bila zaprta '.udi začasna vlada, ki je potem /kupaj z vojaško garnizijo :rdnajve organizirala in dala figna] s topom Aurori za oborožen upor Rusije.
Slavka MLINAR /se nadaljuje/
-'^IVLJENJS je lepo, če si ga :ami ne zagrenimo!
Ze naslov sam nam Zirovcem pomeni naše bistvo. Da, ko grem mimo tovarne, na poti v šolo vsak dan, se najprej zagledam v izložbo. Tam so stvaritve, delo naših ljudi, naših pridnih rok. To ustvarja v celoti naš žirov-ski človek, s svojo stoletno tradicijo.
Spominjam se pripoveaovanja staršev o "Košerčku", o - čevljarju Koširju. Bil je med prvimi čevljarji. Bil je socialist. Pravijo, da je mož na stolu vedno politiziral, če slučajno ni imel sobesednika, je postavljal vprašanja kar sam in tako gals-no in krepko, kot, da bi bila -zraven res dva ali več. Iz te osnove je rastla v težkih okoliščinah in pogojih ta panoga v dolini. Najprej se je razvila v drobno obrtništvo, kasneje pa že v nekoliko večje skupnosti -zadruge. V nekaterih primerih so posamezniki pričeli izstopati in bogateti. Prišla je vojna. Leta 1943. so morali zapustiti Nemci Žiri in s seboj so odpeljali potrebni material za izdelavo čevljev. Vendar so zavedni rirovci uspeli skriti precej usnja in podplatov, tako da so v okolici Cerkljanskega šivali čevlje partizanca. Mnogo bosih nog, izmučenih borcev, so obu-li zavedni žirovski čevljarji.
Po osvoboditvi je vzrlamtela silna želja vseh Žirovcev -imeti svojo tovarno - novo tovar-
no čevljev. V njej naj bi dobil Icruh pretepen.del Žirovcev. Želja je postala dejanje. Stisnili so pesti pred dvajsetini leti. Z udarniškim delom, s trudom, premagovanju vseh mogočih težav so s prvim direktorjem na čelu uspeli. Kdo pa je bil ta mož? Vsak mlad Žirovcc ne ve tega in to ni prav. Jaz sem izvedel povsem slučajno. To je bil sedaj skoraj slepi mož,
Vinko Govekar, ki je med mladino poznan le po svojih prispevkih v "Partizanski kroniki iiasega kraja".
Velike so zasluge teh naših dobrih ljudi - starejše delavske generacije. Z vsem srcem so gradili in grade, za sebe, za svoje otroke in za poznejše rodove. Mi, mladi se jim zahvaljujemo. Njihov trud je kro-ran z uspehom. Ponosna, oela 'cvarna Alpina stoji in reže Tsak dan bel kruh stoterim družinam. Njena močna gospodarska pot napredka, da plasira svoje izdelke v tem današnjem konkurenčnem boju, je dokaz vedno Tiove moči mlajče generacije, ki paseda mesta svojih predhodnikov .'v delavskem samoupravljanju. Pazljivo sem si ogledal to našo t (Varno šele lani ob njenem 20. /ubileju. Dvajset let je za rakovost proizvodnje že precej-šaa generacija. Tovarna Alpina •'e znana po celem svetu. Kvaliteto njenih težkih smučarskih ;evljev uspešno ocenjujejo zna-,ii evropski strokovnjaki in smučarski skakalci. Marsikateri .rekord v tej disciplini je bil dosežen ravno v žirovskih pan-cerjih. Letošnji barvni.reklamni
OPROSTITE NELJUBI POMOTI V ČLANKU NA DRUGI STANI 8 ŠTEVILKE. IlbE FRANC LESKOVŠEK, PRAVILNO PA JE FRANC LESKOSFK.
tisk pa daje razumeti, da se je Alpina spoprijela tudi na tržišču lahke, moderne obutve.
Zaključiti želim z željo, da bi krušna mati - Alpina, še caprej dosegala tako lepe uspehe. Želim ji tudi čimveč uspeha na konkurenčnem pohodu in poti k njenim ciljem, da bi imela tudi v tem težjem gospodarskem obdobju perspektivo zaposlitve mladih delavnih ljudi.
Zoran MLINAR 8,a
OPOZORILO !
Marsikateri poslovni sodelavec izrazi presenečenje nad urejenostjo dvorišča. Veliko naših delavcev zelo malomarno pušča razne predmete, odpadke materiala na mestih kjer ni določeno zanje. Bodite toliko vestni in odložite vsako stvar na svoje mesto!
Učenec osemletke, ki že nekaj časa dela v skladišču podjetja, se pogovarja z učencem - sošolcem, ki gre prvič na delo v ALFINO: Le s korajžo, saj boš znotraj tovarne arečal več sošolcev, kot v celem tednu na cesti.
JOŽE- MAVSARJEV RAZSTAVLJA
Tako nekako, se bo te dni govorilo po_.Žire-h. Zakaj tudi ne! To je dogodek kraja in vsi rojaki bomo ponosni ob uspehu. Pred leti, ko smo videli samostojno razstavo rojaka Konrada Peter-nelja, smo menili in vsadili upanje,.da se bodo samostojne razstave naivnih umetnikov žirovske skupine hitreje vrstile. Čeprav se tako kmalu to ni zgodilo, smo vendar dočakali spet prvo*samostojno razstavo.
To pot se nam bo predstavil Jože Peternel. Vljudno vas vabimo, da si razstavo ogledate. Odprta bo vsak dan od 17. avgusta do ^5. avgusta 1968 od 9. -19» uro v mladinskem klubu v zadružnem domu. Razstavljavec nam bo pokazal podobe svojega večletnega ustvarjanja, ne vseh, ker so te razstresene po raznih krajih Jugoslavije in -celo preko meja so poromale; toliko dol bo pa le razstavljenih, (.a bo moč videti in opaziti začetek in vzpon. Vidna je ustvarjalna pot iskanja samostojnega izraza - svojskosti. Do ko: je našemu ljudskemu umetniku, ki mu pravimo tudi -naivr.- slikar uspelo, bodo presocili strokovnjaki, mi lahko rani.zamo samo to, kar drži: ca je Jože Peternel že sodeloval pri skupinskih ;razstavah v 'ireh, v Logatcu, na, Vrhniki, la Jesenicah, v Kranju, v Celju, v Trbovljah, v Ljubljani in na veliki svetovni
razstavi z naslovom "Mir, humanost in prijateljstvo med narodi" v Slovenj Gradcu, nazadnje pa v Kostanjevici na razstavi Jugoslovanskih naivcev. Deležen je bil priznanj in pohval ter prejel celo eno nagrado. Tudi brez načrtov Jože ni.Zaupal nam je, da bo na jesen razstavljal skupaj s Konradom Peterneljem v Nazarjih v zasebni galeriji pri poznanem slikarju Jože Horvat - Jaki ju. £e pred tem pa se bo udeležil desetdnevnega tabora naivnih slikarjev Slovenije v Trebnjem na Dolenjskem, kamor so ga povabili.
Ponovno vas vabimo na ogled razstave del Jožeta Peternela in želimo, da bi mogli prav kmalu povabiti k ogledu likovnih stvaritev ostalih umetnikov - Janeza Sedeja in Ivana Glu-hodedova.
Likovna sekcija
DPD Svoboda - Žiri
Poročeni v mesecu juliju:
Bogataj Stanko, Hladnik Zinka, Gantar Silva, Dolinar Silvo.
čestitamo!
Kmet pride v pisarno iskat gozdarja in vpraša: "Kdo pa je tukaj čez les...."
ZANIMIVI Športni dogodki
Državno .prvenstvo v atletiki je za nami. Rezultati, ki so jih dosegli naši najboljši atleti, nas niso razočarali. Nasprotno,
prav razveselili smo se.....jih,
saj je bilo po številu doseženih novih državnih in republiških rekordov, to eno najuspešnejših državnih prvenstev. Po vrsti dobrih rezultatov, ki so jih dosegli naši tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih in sedaj na državnem prvenstvu, lahko z optimizmom pričakujemo njihov nastop na Olimpijskih igrah, kjer imajo Vera Nikolic, Marijana Lube j, Todosijevič in ostali, prav lepe možnosti, da se uvrstijo v s "'.m vrh svetovne atletske elite.
Na državnem prvenstvu so dosegli slovenski atleti prav lep uspeh, saj so od skupno triintrideset disciplin dosegli kar v 11. disciplinah prva mesta. Najuspešnejša tekmovalka je bila vsekakor Marijana Lube j, ki je osvojila kar 3 prva mesta.. V teku na 100 m, kjer je dosegla nov državni rekord z 11,5 v teku na 80 m z ovirami, kjer je z rezultatom 10.,6 samo za desetinko sekunde zaostala za svetovnim rekordom in v teku na 200 m z novim državnim re- . kordom 23,9. Nov državni rekord je dosegel v skoku v daljino tudi Milan 3abič iz Sarajeva z rezultatom 7,63 m.
Omeniti pa moramo vsekakor tudi nov svetovni rekord Vere Nikolic v teku na 800 m, ki ga je dosegla na mednarodnem atletskem tekmovanju v Angliji. Z rezultatom 2.00,5 min, se je močno približala meji 2 min. in kakor sama trdi, jo bo na Olimpijskih igrah tudi presegla.
Mi ji to iz srca želimo, saj bi to tako bila prva zlata kolajna v atletiki z Olimpijskih iger.
Tudi v ostalih športih, naši tekmovalci v tujini dosegajo prav lepe uspehe. Vsekakor moramo omeniti drugo mesto ženske košarkarske ekipe na Evropskem'prvenstvu na Siciliji in drugo mesto mladincev na Evropskem prvenstvu v košarki v Italiji. Interesan-tno je, da sta obe ekipi v borbi za prvo mesto bili premagani od tekmovalcev SZ.
Državno prvenstvo v vaterpolu ze blrža koncu. Dva kola pred koncem še ni jasno, kdo bo novi nrvak. Za naslov se borita Beograjski Partizan in Zagrebška mladost. Oba imata isto število točk, v gol razliki pa je Mladost boljša za 11 golov. Počakati bomo morali torej do poslednje tekme, da se bo videlo, kdo bo novi prvak.
Le trije dnevi nas ločijo od začetka nove nogometne sezone, . Vsi klubi so si v času prehod-njega roka nabavili novih moči, ki naj bi jim zagotovile obstoj v družbi najboljših tudi v bodoče . Potencialnih kandidatov
za naslov najboljšega je več. Mednje se prištevajo Crvena zvezda, Partizan, Sarajevo, Dijiamo, Hajduk, Vojvodina, in Železničar. To rezultatih, ki so jih dosegli v pripravljalni dobi,je vsekakor daleč najres-nejši kandidat Crvena zvezda, saj ima najbolj usklajeno in izenačeno moštvo, poleg tega pa je tudi finančno najbolj podprta kar bo v novem prvenstvu, po mnenju strokovnjakov, igralo prav pomembno vlogo. Če gledano možnosti slovenskih nogometašev Climpije in Maribora,. bi Mariboru dali več možnosti za dcber plasma, saj je dosegel nekaj prav lepih zmag na turneji po Avstriji, medtem ko za Olimpijo kaj takega ne bi mogli trditi.
MIHA GOVEKAR
ЛАЈ IN KAKO ?
1* Pred meseci je bilo že skoraj rešeno vprašanje finansiran-11.9. ja kanalizacije v Žireh. Kolikor sedaj vem je vsa stvar še nejasna. Kaj mislijo na Občini in Krajevni skupnosti?
faltiranje ceste do Trebi je. Precej tovornega in potniškega prometa je iz Žirov, pa se vprašam, kako se bo promet rešil, da še tisto ubogo cesto skozi Račevo ne uničimo popolnoma? Kdaj bodo gradili most, jesen je pred nami?
PILMSKI SPORED ZA ČAS OD 15.8. DO 15.9. V KINU "SVOBODA" ŽIRI
17,-18. 6ARADA
8.	francoski kriminalni
21.8. NA ŽENE BOM MISLIL JAZ ameriški zabavni
24.-25. MARKO POLO
8.	jugoslovanski pustolov.
28.8. FANTOM V LONDONSKEM NADSTROPJU ang. kriminal.
31.8.- BOEING -BOEING 1.9. ameriški zabavni
4.9. bLI BOMO v MESTO
jugoslovanski vojni 7.-8. NASVIDENJE OARLI
9.	ameriška komedija
DOBRO SEM JO POZNAL italijanski zabavni
14.-15. DR.NO.
9.	ameriški kriminalni
2. V Delu smo brali o naši tu-	----------------
ristični dejavnosti. Ni se lepo
bralo in najbrž vsi pričakuje- ^	. .
Ko slisimo dober vic, se sme je-
mo
da se stanje izboljša.
mo toliko časa, dokler ne
-r.	. ши uozzao uaaa, a
Dajte prosim predloge na kakšen , .	,,
X. v. j T	... dojamemo vsebine!
način bi se dalo kaj napraviti.
3. Most v Žireh je že mesece zaprt-, Sadaj, pripravi ja jo as-
POZDRAV ALPINI
Lepa si ti Žirovska dolina,
krasi te na sredi tovarna "Alpina",
tebi "Alpina" pozdrav naj velja,
ko dvajset boš let obhajala.
Vsajeno je bilo mogočno drevo.
Za Ziri takrat veličastno je bilo,
dvajset let že uspevaš, rodiš sadov,
ti si upanje delavcev in naših domov.
Vedno si snažna, kar tovarna ni vsaka,
poleti p'.zimi v lepoti enaka,
V simbolu ponoči ime ti žari,
da tujec te tudi tedaj ne zgreši.
Nekoč na mestu, kjer stojiš rasla koruza je - korenje., kdor šel je mimo, slišal je le potočica žuborenje,
iz vasi je bilo čuti otroški glas in klic,
z njive se razlegal je smeh plevic.
Ko "Alpina" se gradila je, so bili drugačni časi,
tega ne pomnijo otroci naši.
Pa vendar je sedaj beseda o tem,
prisluhnite nrosim, pa vam povem.
Na karte takrat so bili makaroni,
nihče mislil ni na avto-niti kdo imel bo "pony"
vsak lahko je bil vesel,
če vsaj staro je kolo imel.
Veste, to ni bilo od muh,
je dober bil tudi koruzni kruh.
So delavci pridni v sončni pripeki,
gradili tovarno "brez skladovnic piva - pri pičli zaseki
Da gradi za lepo bodočnost Žirov,
vsak malad Žirov'c je na delo prišel Graditi tovarno je pomagal,
ta sejal je pesek, oni opeko je zlagal.
Ob otvoritvi tovarne med ljudmi so čule tudi te besed "za Šuštarje v Žireh je konec svoboda"!
Pred vrati v tovarno stal bo hud stražar,
pomeril te od pet do glave bo vsakdar,
ko šel boš mimo! So dejali prav zares,
to pa ne vem, če stal bo s puško ali - brez.
Kaj ti "iilpina" danes pomeniš za Žiri?
Svet po tebi nas pozna - v tebi so denarni viri
za obnovo, graditev pritlične hiše
kdor zmore, sezida jo nadstropje više.
Za Žiri ti si kot zaklad,
vsak pameten te ima rad,
si kakor dobra mati,
znaš vsem v sili pomagati.
Dala si prispevek za obnovitev cest,
po njih nas vodi pot do tujih mest,
zaboji s čevlji visoko naložen kamion;
da nikdar to Žirovcem ne bi šlo v zaton.
V tebi "Alpina" bila je moč,
so delavci zbrali denarno pomoč
za dograditev kinodvorane,
da bila bi dom kulture -
nikdar šola za huligane, -
v dobri želji, da zaživela bi prosveta
in tam naj se zbirajo fantje, dekleta!
Pa kdo bi opisal truda nebroj,
ki odgovorni ga imajo za tovarno napredek - obstoj? Pozdravljeni vsi, ki ste kot hrasti stali,
kadar čez "Alpino" viharji so divjali!
Gotovo kdo misli; "V Alpini ni prav,
saj je vendar toliko žrtev, truda, težav."
Poglej kaj po svetu, ko vrnil se boš,
enakih dobil tam boš zvrhan koš.
Te vrste podajam v vaše glasilo,
z dobrim namenom, za razvedrilo!
in v spomin delavcem na tiste dni
pa tudi njim, ki so že iz "Alpine" v pokoj odšli.
(V obliki kronike )
M.P.
VEČERNA ZARJA
"Zlato sonce mi zahaja in tone v mrak pomladni dan zarja Mj^zli vrh obdaja, da v njej 'Ž-a"ri_j'.apadna~s~tn
Ko pa zjutraj sonce vzhaja, zbor škrjančkov mi naznanja, da spet novo jutro vstaja, ■ predramim se iz spanja.
Bistre J ore valovanje, ko žari od zarje rdeče, me zaziblje v sladko spanje, v,.-acujuj3xj-čara^_žarke_ sreče .
v tej kotlini s? Ziri, predraga moja rojstna vas naj bodo v soncu al' v megli ljubiti hočem jih ves čas.
Venceslav MRLAK
"Delo,
Alpine Ure ja Виглл_к Zajec, ternel Zakelj ni ure glavni
12 ha ■ a 1 /vo:o
Življenje" je glasilo , tovarne čevljev Ziri. ga uredniški odbor: Silva
^__Ajibinca Možina, Alfonz
Anton Hrib;,.r, Joče Pe-
Vladimir Pivk, Tone . Ivan Capuder - bdgovor-dnik, Jožica Jamnik -urednik.
mesečno. Naklada 950 v.
^jir:, 15. avgusta 1968.
: HEL-TEV KRIŽANKE ŠT. 21 : VODCRAVNO; 1, OGLAS, 6. STRAN-I Kk, C, .'AAKTOR, 9< VOD, 10. ■ i ipilA, 11.0,Č. 12. IR, 13. REP, ; ;.5. INx,, 16. KROFs .18. OSA, ' 19. ASTIA, 21. IVO, 22. I, D,, b, 24.	25, VR, 26. LOK,
k. oor, 29. AMERIKA, 31.. MARI-lAN, 3:. TRS^T.

AVTOMOBILSKA SKLANJATEV
V davnini ljudje so bogove častili-, danes so na oltarju avtomobili. Avtomobilov se ljudje kot otroci veselijo,
da lahko z njimi po cestah drvijo. Avtomobilom ljudje svojo ljubezen posvečajo,
ker jim baje blagostanje večajo. Premnoge ženske niso samo zato rodile,
ker so hotele imeti raje avtomobile .
Pri avtomobilih se vse začne in vse konča,
takale je naša sodobna pravljica. M01'am pa vseeno priznati, '
da smo z avtomob_li civilizacijo mnogo pridobili.
Dušan MEVLJA
KRIŽANKA ŠT. 22
i	2	3	4	)	'		6	7	8	' 1	LO :11 __L J	
12					13		14				1 1	
15 1 1						16		17		•		
!iB i			19				20		21			
	22	23	%	24				25	4/ / / /	26		
	27		28		29				30		// / %;	
31				32	C	33				34	35	36 J
37					38		39	|а-				
40				'								
VODORAVNO; 1. gradbeni material, 6. letak, propagandni oglas, 12. vrsta naših boljših cigaret, 14. žensko ime, 15. pripadnik slovanskega naroda v Čehoslovaski republiki, 17. prostor za sprav Ijanje živinske krme, 19. čas za nevarnost ali elementarno nesrečo, 21. kratica severnoatlantskega pakta, 22. primorska pritr-dilnica, 24. ime za sedaj modno usnje, 26. Lidija Andoljšek, 27. ljubkovalno ime, 29. papeževa krona, 31. partizansko ime predsednika ZB Jugoslavije Djuro Pucar, 33. kraj pri Litiji, kjer je znam tovarna usnja in krzna, 37. Homarjeva junaška pesnitev, 39. seznam imen, 40. večje mesto v severozahodni Franciji, 41.naduha.
NAVPIČNO; 1. rusko industrijsko mesto pod Uralom, 2. zemeljski seča j, 3. Hercegovec, 4. osvežilna pijača, 5. hrib pri Beogradu, 5. avtomobilska oznaka Prištine, 7. severni jelen, 8. beseda na koncu molitve, 9. prekop, 10. žensko špansko ime, 11. kazalni ^aimek, 13. listnat sredozemski grm, ki je bil upodobljen na Korintskih stebrih, 16. reka v Aziji, ki se izliva v veletok Cb, 20. letoviško mesto na Floridi, 22. orodja za pometanje, 23. ime francoskega filmskega igralca (Delona), 25. navlaka,
šara, 28. Perzija, 30. grški bog vojne, 31. mlečni izdelek, 32. trinajsti ali petnajsti dan v mesecu v starorimskem koledarju, 34. kratica za močno razstrelivo, 35. soglasnik, samoglaanlJc in soglasnik, 36. reka v 32, 38. vrhunski športnik.
Vladimir PIVK