r s N^aj večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . £6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust 8lovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 253. — ŠTEV. 253. Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1931. SREDA, 28. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ANGLEŠKI KONSERYATiyq ZMAGALI NA VSEJ ČRTI Reševalci ha delu v Wilkesbarre ANGLEŠKI DELAVSKI STRANKI IN SOCIJALIZMU JE ZADAN EDEN NAJTEŽJIH UDARCEV Ministrski predsednik MacDonald, kojega mandat je še dvomljiv, je izkazal kapitalistom veli-liko uslugo. — Eden izmed redkih voditeljev delavske stranke, ki je bil zopet izvoljen, je Geo. Lansbury. — Nova Mosleyeva stranka ni dobila nobenega mandata. —- Novi parlamentarni vodi-ditel j delavske stranke, Arthur Henderson, ni bil izvoljen. LONDON, Anglija, 28. oktobra. — Glasilo delavske stranke "Daily Herald" je, neoziraje se na uničujoč izid volitev, še vedno optimistično ter pravi v svoji dopoldonski izdaji, da je dobila delavska stranka veliko število glasov. Razen "Daily Heralda" pa nihče ne taji, da so konservativci zmagali na vsej črti. Tako ostra izprememba v parlamentarni konšte-laciji se ni še nikdar završila v zgodovini Anglije. V poslanski zbornici je 61 5 poslancev, in v zgodnji jutranji uri so dospela poročila iz 287 volilnih o-krajev. "Narodna vlada" je dobila dosedaj 264 sedežev, delavska opozicija pa komaj 23. Največ sedežev so ddbili konservativci, namreč 222. Liberalci pod vodstvom Sir Johna Simona, ki so brezpogojni pristaši koalicije, katero tvorijo MacDonald, Baldwin in Reading, so dobili dosedaj 1 7 tedežev, liberalci pod vodstvom Herberta Samuela pa 20. Dosedaj je bilo izvoljenih samo 5 MacDo-naldovih pristašev. Vladna koalicija j e odvzela dosedaj delavski stranki 1 I 5 mandatov. Konservativci bodo najbrž dobili v poslanski zbornici večino ter ne bodo več potrebovalci pomoči liberalcev in MacDonalda. Eden izmed maloštevilnih voditeljev delavske stranke, ki je bil zopet izvoljen, je stari Geo. Lansbury. Sin konservativnega voditelja Oliver Baldwin je bil poražen. Ob poltreh zjutraj se je izvedelo, da je bilo oddanih za kandidate konservativne stranke nekaj nad tri milijone glasov, za kandidate delavske stranke pa nekaj nad dva milijona. Po teh poročilih, ki so dospela komaj iz polovice volilnih okrajev, se da sklepati, kdo bo zmagal. Nova stranka, katero je ustanovil Mosley, ni dobila nobenega mandata. Od 25 komunističnih kan-didatov jih je bilo dosedaj enajst poraženih, dočim jih je deset dobilo tako malo glasov, da je njihova kavcija propadla. LONDON, Anglija, 27. oktobra. — Poročila, ki so dospela do polnoči, jasno kažejo, da so zbornične volitve izpadle v prid konservativcev ter da bo izveden MacDonaldov program "narodne vlade". Ce je bil MacDonald izvoljen, se zaenkrat še ne ve. Glasovi, ki so bili oddani zanj v Seaham volilnem okrožju, bodo šele jutri prešteti. Prav nič čudnega bi ne bilo, Če bi bil MacDonald poražen. Liberalci so skoro v vseh slučajih glasovali za konservativce. Tom Shaw, bivši vojni tajnik v delavskem kabinetu je bil poražen, istotako tudi bivši minister za zdravje, Arthur Greenwood. Ako «e v zadnjem hipu ne bo položaj za delavsko stranko izpremenil, ne bo imela v poslanski zbornici več kot petdeset sedežev. Po volitvah leta 1929 jih je imela 288. * INDUSTRIJA JEKLA SE JE IZBOLJŠALA Iz Pittsburgha in Bostona poročajo, da prihaja prosperiteta. — Izdelovanje jekla se je pomnožilo za 10 odstotkov. PLTnSBU'ROII. Pa.f 27. oktobra. Gost dim se vali iz visokih dimnikov pittsburških tovarn. Izdelovanje jekla se je zadnje dni pomnožilo za 10 odstotkov nad izdelki prejšnjih tednov. Pittsbur-ška trgovska zbornica naznanja, da se niso samo izboljšale razmere v jeklarski industriji, temveč tudi v steklarskih tovarnah. Več sto delavcev, ki so do sedaj delali samo po en dan ali dva dni na teden, so bili poklicani, da bodo delali šest dni na teden. BOSTOX, Mass.. 27. oktobra. Kot poroča trgovska zbornica, je prieelo 17 industrijskih podjetij z obratovanjem. CTIUCAG-O, 111., 27. oktobra. — CJrigsbyXJrunow Co. naznanja, da je tekom oktobra izvozila 10,000 radijev. Do konca meseca pričakuje izvoz 12,000. kar je največji izvoz enega meseca, odkar obstoji družTia. TURČIJA JE PRIZNALA KRALJAZ0GA O sklepu turškega predsednika so bile obveščene vlade balkanskih držav. — Sklepi konferen- ce. ISTAMBUD, Turčija. 27. okt. Danes je turška A^lada priznala albanskega kralja Zogu I. Turški predsednik Mustafa Kemal je poslal tozadevne brzojavke kralju Zogu in načelnikom balkanskih držav ob zaključku turško-bal-kanske konference v AngorL Dasiravno je bilo vrašanje o balkanski zvezi in o narodnih manjšinah v posameznih državah prepuščeno posebni komisiji v rešitev, je konferenca vendar dosegla nekaj zadovoljivih zaključkov. Med temi je tudi ustanovitev mednarodne trgovske zbornice v Istambulu in medbalkanski tobačni urad v Solunu. Konferenca je tudi sklenila, da dovoljuje balkanskim ženam, da obdrže svojo narodnost in državljanstvo, ako se poročijo z državljanom- kake druge balkanske države. IZDELOVALEC ČEVLJEV UMRL DETROIT, Mich., 27. oktobra. Richard Henry Fyfe, star 93 let, milijonar in največji izdelovalec čevljev na svetu, je danes umrl, ko je mirno spal. Fyfe je bil vsak dan v svojem uradu do dne svoje smrti. S čevljarsko obrtjo se je pričel pečati, ko je bil star 11 let. Rojen je bil v Oak Orchard, N. Y. in je prišel v Detroit še kot deček. RUSIJA NE POTREBUJE VEČ DELAVCEV Več tisoč ameriških in-žinirjev in mehanikov je odšlo v Sovjetsko Rusijo. — Sedaj ne potrebujejo več delavcev. Ruska trgovska organizacija Anitorg naznanja, da sovjet. Rusija ne potrebuje več izvežbanih ameriških dleavcev. S posredovanjem imenovane družbe je odšlo več tisoč ameriških inženirjev in arhitektov v Rusijo, ravno tako tudi veliko število prvovrstnih mehanikov. Ko je Amtorg družba naznanila, da Rusija potrebuje več tisoč izvežbanih delavcev, je prišlo v njen urad več tisoč prošenj in ninogo več, kot pa jih Rusija potrebuje. To je v nasprotju z izjavo Amtorffa, ki je izjavil, da je * v Rusiji neomejeno polje za delavce. Vendar pa se je moralo nekaj zgoditi v notranji politiki Rusije. J Prvi vzrok, da Rusija ne spreje- j ma več delavcev iz Amerike, je • ta. ker Rusija ni dobila zadostne-1 ga kredita v Ameriki, zato pa se obrnila svojo trgovino na drugo stran in sicer v Rusijo in v druge države, vsled česar je ruski nakup ameriškega blaga padel v zadnjih desetih mesecih za i)0 mili j ono v dolarjev. iN'emski listi poročajo o velikem številu nemških inžinirjev, ki odhajajo v Rusijo. To jasno kaže. zakaj Rusija ne naročaje več blaga iz Amerike. ŽENA V BOJU S POLICUO BAY VIEW, Idaho, 27. oktobra. — Že tretji dan oblega policija hišo Mrs. Floyd May, ki se trdovratno brani proti napadalcem s puško. Pri sebi ima otroka starega osem let. Mrs. May hočejo odvesti v blaznico. ker je bila spoznana za blazno. Policija pravi, da je ženska u-kradla puško in veliko zalogo streljiva in se je utaborila v neki koči. Več ur so oblegovalei metali v kočo plinove bombe, toda žena je na vsako bombo odgovorila s strelom iz puške. Konečno pa je pri zadnjih vratih pobegnila iz koče v gozd ter je med potom streljala na vsakega polici- DOBIČEK NOVEGA MOSTU PRVI DAN Včeraj se je novi Washington most izkazal, da zna napraviti denar. Avtomobilisti in pešci so plačali za prevoz oziroma prehod m osla $15,000. Prvi dan. ko je bil most odprt, je dosegla carina za prevoz $35,129. Ceste, ki vodijo na most, šc* niso do konca izdedane in sedaj so oblasti v dvojni meri na delu, da se ceste čim prej dodeLajo. (Novega mosta se posebno poslužujejo tovorni avtomobili in busi, ker jim je zveza med državama New York in New Jersey mnogo prikrajšana. UPOR NA CIPRU SE JE RAZŠIRIL Žrtve upora so velike. — Skof vodi nov upor. — Grške zastave nadome-ste angleške. — Vojaki streljajo na upornike. LARXAKA, Ciper, 27. oktobra. Izbruhnili so novi upori proti angleški vladi. Angleški vojaki so streljali na upornike, tako da so tudi tujci v nevarnosti za svoje življenje. Agitacija za prikloplje-nje Cipra (»rški se zelo širi. Največji nemiri so se pojavili pr demonstracijah, katere vodi ortodoksni škof iz Kvrenije, ki je bil aretiran in se nahaja v zaporu ter čaka. da bo izgnan z otoka. Odstavljen je bil tudi grški konzul Kvrou, ki se je tudi udeležil demonstracij proti Angliji. Kvrou je odpotoval s Cipra že v soboto. &kof je vodil snoči napad na urad angleškega komisarja v Kv-reniji. Demonstranti so sneli angleško zastavo in razobesili grško med glasnimi klici za združenje otoka z Grško. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno, ker so angleški vojaki streljali na upornike. Ubite so bile tri osebe, 57 pa jih je bilo ranjenih, med njimi 35 policistov. Vojaštvo je sicer obvladalo položaj v Kvreniji, toda po deželi je bilo še ninogo nemirov in spopadov z vojaštvom. Porušenih je bilo nekaj mostov in brzojavne žice so bile prerezane. Danes zjutraj je bil aretiran škof in ljudstvo je v protest vpri-zorilo nove demonstracije. Angleški vojaki, ki so bili z aeropla-ni pripeljani iz Egipta, so streljali na množico in ranili mnogo o-seb. Veliki nemiri so bili v Famagu-st, kjer so uporniki navalili na policijsko postajo. Ob obrežju krožijo štiri angleške križarke in vedno več vojaštva prihaja na otok. 0TR0K-M0RILEC PRED SODIŠČEM Dvanajst let star deček pod obtožbo umora. — Ustrelil je šerifa.—Pred sodnika je prišel bosonog. ASOTIN, Wash.. 27. oktobra. Dvanajstletni deček Herbert 'Xic-eols je stal danes bosonog pred sodiščem pod obtožbo, da je tekom ropa v neki trgovini ustrelil 72 let starega šerifa Johna Wornell. Deček je izjavil po svojem zagovorniku, da ni kriv u-mora vsled duševne zmedenosti. Xiecolsa lahko doleti ista kazen, kot vsakega odraščenega, ako ga porota spozna krivega. Državni pravdnik . se še ni odločil, ako bo zanj zahteval smrtno kazen. Niccolsov oče se nahaja v sanatoriju v državi Idaho in Herbert je bil že v ječi, ker je v poštnem uradu v Orofino, Idaho, u-kradel en zavoj. ŠE VEDNO JE UPANJE, DA BO MOGOČE ZASUTE REŠITI WILKESBARRE, Pa., 27. oktobra. — Reševalci so se podali danes v šestih različnih smereh na delo, da rešijo premogarje, katere je zasulo v premogovniku West End Coal Co. v Mocanaqui. Vsled silne eksplozije je padlo s otropa več sto ton premoga ter zaprlo izhod. Dosedaj niso opazili o premo-garjih še nobenega življenskega znamenja, toda upajo, da so še živi, kajti nahajali so se precej daleč rovu, dočim se je posip za-vršil blizu izhoda iz rova. Sama sreča, da v zasutem delu rova ni izbruhnil ogenj. V tem slučaju bi bila vsaka pomoč nemogoča. Preiskali so zrak in niso našli v njem nobenega sledu o plinih. Ce je domneva državnega de-partmenta za rudnike utemeljena, bodo ljudi zamogli rešiti ako pri- j de jo v prihodnjih štiriindvajsetih urah do njih. Delavci odstranjajo z veliko naglico kamenje in premog, dočim si druga skupina delavcev pri/.a-1 dva izvrtati skozi premog dohod do zajetih premogarje v. PASTOREK USTRELIL MAČEHO Sedemnajst let stari fant se je celo dva tedna pripravljal na umor mačehe. — Pravi da se ne kesa. ZOPET UPOR NA NEMŠKIH LADAJH KIBL, Nemčija. 27. oktobra.— V nedeljo je bilo zopet poroča no o uporu mornarjev na nemških parnikih Ilolstein in Westphalia, ki imata že veliko zamudo na potu iz Leningrada. Posadke nemških parnikov, ki so bili zaradi upora zadržani v ruskih pristaniščih, se nahajajo že v zaporih. OŽIVEL ZA DVAJSET MINUT OIjEVBLAjNTD, O., 27. oktobra. Devet let stari Peter Allen je umrl in njegovo smrt je potrdil tudi zdravnik. Njegovo srce je obstalo. Drgnili pa so njegov vrat in prsi in življenje se mu je povrnilo. Toda živel je samo še dvajset minut, nakar je za vedno umrl. Pozno včeraj zvečer se je priplazil 17 let stari Gilbert Meyer do okna domače hiše v Paterson, N. J., te je oddal na svojo mačeho pet strelov iz revolverja. Ena krogla je predrla njen vrat in se nato zarila v njena pljuča. Mrs. Meyer se nahaja v bolnišnici v nevarnem položaju. Po storjenem dejanju je šel Meyer v hišo svojega strica in mu je povedal, kaj je napravil. Stric je takoj poklical policijo, ki ga je odpeljala na dom k očetu. — Vesel sem, da sem to storil, — je rekel mladi Meyer. — Ce bi bilo treba, bi storil še enkrat. Na to sem se pripravljal že dva tedna. Ker je mačeha ž njim grdo ravnala, je že pred dvema mesecema odšel doma in je od tedaj živel pri svojih prijateljih v Patersonu. Sinoči pa se je vrnil s trdnim sklepom, da se maščuje nad svojo mačeho, kar je tudi storil. LOVEC USTRELJEN ALBANY. N. Y., 27. oktobia. Prvi dan, ko je bil odprt lov, je bil v državi New York ubit en lovec, enajst pa jih je bilo obstre-ljenih. Joseph Gressel, star 50 let, se je izpodtaknil ob svojo puško, ki se je sprožila in strel ga je zadel v prsi. Bil je na mestu mrtev. N n 1! j^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 °fo Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljene*? točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. NuioTljend prejmejo toraj denar Soma, brn —mi** nadaljnih potov ha itroikov, Posebne vrednosti so tudi povratnice, u ao opremljene a naakyvljencev In ilgom zadnjih poftt, katere dostavljamo teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa v sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ rasnih ti V** čajih tudi na sodnljl v stari domovini . Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Telephone BA relay Hew York, V. ah % _ •QUI RilODl" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Glas Naroda" i Owned tad Pubttsbed toy PUBLISHING COMPANY XA Corporation) L of the corporation and addreues of above officers: •f Mnwha*tnr New York City. N. Y. -GLAS NAHODA* (Voice ef the People) ■very Day Except Sundays and Holiday« GRŠKO TURŠKO PRIJATELJSTVO A celo leto velja Uet i Kanade ----------- Ameriko ______$«.00 a pol leta-----$»j00 Četrt leta ________________-M Za New York sa celo leto 97.00 Za pol leta------------$3.50 Za Inozemstvo za celo leto--$7.00 Za pol leta ----------------------------A3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Ql&a Naroda" izhaja rsaU dan lrrxemft nedelj In praanlkov. teres pod plea In oeebnostl ee ne priobčujejo. Denar na] se bla-fMil jr^i^jt^ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, roelmo, da ee tudi prej in] e bivališče naraanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA1*, ti« W Telephone: . 18th Street, Ne« York. N CHelsea 3—387« Y. ŽENEVSKE SPLETKE Svečani sklep sveta Lige narodov, da morajo Japonci o "Hi. novmebra izprazniti ozemlje, ki so ga zasedli v Man-žuriji, je treba smatrati za patetični gesto, o koje planoti so najbrže prepričani vsi diplomati, zbrani v Ženevi. Japonska vlada je namreč takoj z jasnimi in razločni-iii besedami odgovorila, da nima niti najmanjše volje u-doniti se ženevskemu sklepu. Japonska ima v Mandžuriji prevelike interese, da bi trpela vmešavanje drugih sil v vprašanje, ki se tiče izključno le nje same in sosednje Kitajske. Japonska bo vztrajala pri zahtevi, naj se začne Kitajska direktno pogajati ž njo. Z drugimi besedami rečeno: oslabljena Kitajska se mora ponižno vkloniti vsemogočnemu japonskemu imperijalizmu ter ji pred vsem svetom priznati nasilno ustanovljeno pravieo izrabljanja v Mandžuriji. Način, kako je nastopila Japonska par dni po sprejemu omenjenega sklepa, jasno dokazuje, do kakšne brezpo-'membnosti j«t padla Liga narodov, ne samo v moralnem jpač pa tudi v praktičnem pomenu. &>e bolj zanimiva in značilna je pa utemeljitev, s katero akuša japonski iniperijalizem zakriti svoj pohlep. Da bi določbe resolucije označil kot neveljavne in ne-jobvezne, se je skliceval japonski zastopnik izreeno na glasovanje. Za resolucijo je bilo namreč oddanih trinajst gla-fov, proti nji pa en glas, namreč japonski. Ker resolucija ji i bila soglasno sjfrejeta, je potemtakem neveljavna. Ako bo hotela Liga narodov kaj ukreniti proti kaki deželi, 'bodo za ukrep glasovale vse članice Lige, razen ene, namreč tiste, proti kateri je ukrep naperjen. Liga narodov bo torej brez vsake moči. Ako se velesilam ne bo posrečilo pripraviti Japonske in Kitajske do tega, da bi sklenili kompromis, se kriza na Daljnem Iztoku tudi po 16. novembru ne Tx> izpremenila. K večjem bodo japonske bombe uničile par nadaljnih kitajskih vasi in bo žrtvovanih par nadaljnih tisočev Kitajcev na oltar imperijalizma. Vojni oblaki pa ne bodo ostali samo na Daljnem Iztoku, ampak preti nevarnost, da se razširijo preko vsega sve-«ta. Povodom nedavnega obiska turškega ministrskega predsednika Ismet paše in zunanjega ministra Tevfik Rušdi bega v Atenah je prišlo do takih izlivov prijateljskih čustev med obema narodoma. da je omenjeni obisk z vsem razlogom obrnil nase pozornost mednarodne, posebno pa balkanske politične javnosti. Voditelja grške zunanje politike ministrskega predsednika Venizelosa je prevzel naravnost zaljubljen lirizem napram Turčiji Tako je zadržanje danes istega Venizelosa, ki je ob času pariške mirovne konference sprejel mandat za zasedbo Smirne v Mali Aziji in s tem pristal na to, da začne Grčija novo vojno, takoj po zaključku evropskega svetovnega klana. Aventura se je končala s katastrofo grške armade v Mali Aziji, kateri je sledil lau-sanneski mir. Med najtežjimi pogoji. na katere je morala tedaj pristati Grčija, je oni, ki se nanaša na prisilno preselitev vsega grškega prebivalstva iz Male Azije v Evropo. V tem kotu sredozemskega sveta se je torej izvršilo v modernem dvajsetem stoletju nekaj podobnega, kar se je godilo le v barbarski dobi splošnega ljudskega preseljevanja v prvih stoletjih krščanske dobe. Grčija je doživela poleg tega tudi silne notranje pretresi j a je, ki so sledili njeni maloazijski katastrofi. Nadaljna posledica o-menjene katastrofe je bil padec grške monarhije, a nekoliko ministrov, ki so bili na krmilu v času grško-turške vojne, je bilo j po vojaških revolucijonarjih ob-1 sojenih na smrt in ustreljenih, ker j se je valila na nje vsa odgovor-1 nost za največjo katastrofo, ki je zadela grški narod od njegove osvoboditve pa do danes. V resnici pa so ustreljeni grški ministri le izvajali program, ki ga je bil zamislil in zasnoval Venize-los na mirovni konferenci v Parizu. Ta poslednji je bil v udobnem in srečnem položaju, da ni delil direktne odgovornosti za izvedbo načrta, ki mu je bil spočet-nik. Nahajal se je večinoma v inozemstvu v raznih misijah, a po katastrofi se jo bil sploh umaknil iz političnega življenja. Precl par leti so se politične prilike na Grškem zopet spremenile in tedaj je zopet prišel Venizelosov čas. Od tedaj je Venizelos odločilen usmerjevalec vse grške politike. Venizelos pa je obenem nastopil tudi kot temeljit reformator grške politike, posebno zunanje. Odkar sije Venizelosu nova politična zvezda, je namreč dobila grška zunanja politika take nove podlage, da moremo govoriti naravnost o novi grški zunanji politiki v pravem pomenu besede. Odločilen dogodek v tem pogledu je bil lanski Venizelosov obisk v Ankari, na katerem ga je spremljal tudi tedanji zunanji minister Mihalokopulos. Tedaj je bila sklenjena in podpisana v Ankari pogodba o grško-turškem prijateljstvu. Že po zdravicah, ki so bile izrečene tedaj, se je videlo da pripisujejo Grki in Tur- žav pod pokroviteljstvom Italije, ki bi obsegala Turčijo, Grčijo, Bolgarsko in Madžarsko. In tudi povodom sedanjega obiska se zo pet govori o sličnih poskusih, in to tembolj, ker so turški ministri odpotovali iz Aten v Rim ter obiščejo tudi Budimpešto. Kakor svojo politiko napram Turčiji, tako je Venizelos popolnoma revidiral tudi grško politiko napram Italiji. Dasi je Italija ob času grško-turške vojne očitno podpirala Turke proti Grkom in dasi je fašistična Italija do skrajno ponižala Grčijo z znano zasedbo otoka Krka, dasi drži pod svojo oblastjo številne grške otoke, je šel Venizelos tudi tu preko teh sicer neizbrisnih dejstev in sklenil z Italijo pakt o tesnem sodelovanju in prijateljstvu. »Prijateljstvo in sodelovanje s Turčijo in Italijo je tako glavni temelj te nove grške zunanje politike. Dasi se Grčija nahaja v korektnih in prijateljskih odnosa jih tudi z drugimi balkanskimi državami kot na pr. z Jugoslavijo je vendar neizpodbitno dejstvo, da je Venizelos prestavil težišče svoje zunanje politike na iz-venbalkanska tla. In ta značaj nove grške zunanje politike je sam zadosten razlog, da jo zasledujejo posebno sosedi z budno pozornostjo, zlasti tudi v Sofiji. KLUB ROPARSKIH MORILCEV KITAJSKE CESARSKE PALAČE GOSTILNE Dopisi* Naši po Ameriki V Johnstown, Pa., je umrl to- 1 sobo, a on se je pa lotil blagajne, jak Jakob Bajt v starosti 72 let,! v kateri se je nahajalo okrog rojen na Uncu pri Kakeku, kjer; $160. Tudi iz registra je hotel zapušča enega brata in v Johns-j pospraviti, toda mu ga ni bilo mo-town pa soprogo in dva sina. 1 goče odpreti in ker se je očivid — V glavno trgovino s pohi-' no bal, da bi slučajno kdo drugi Štvom A. Grdina in Sinovi, 6019 j prišel v trgovino in ga zasačil pri St. Claif Ave., Cleveland, Ohio, njegovem poslu, se je odločil poje zadnjo soboto zvečer malo po brisati jo dokler je še imel pri- 9. uri vstopil neki samcat bandit. ;Baš tedaj ni bilo nkogar v trgovini razen Mrs. R. Sintich, in Mr. liHeve Bernardič. Takoj ko je uz- liko. — V Strabaie, Pa. se stavka še vedno nadaljuje pri Steel and Iron Works of Canonsburg. Ven Midway, Pa. Prosim, natisnite v listu žalostno vest, da je dne 25. oktobra ob 8. uri zvečer ubil avto rojakinjo Johano Urbančič, doma iz Stare Sušice na Krasu. Ona je šla k sorodnikom na obisk z možem in sinom. Pijani avtomobilist je pri-vozil za njima. Šla sta zraven cement roada. Avtomobilist je za-vozil ravno vanjo. Vrglo jo je v zrak. nakar je obležala na mestn mrtva. Zapušča tu v Midway moža Antona Urbančiča in sina Antona. v državi Utah pa enega brata. V starem kraju ji še žive starši, bratje in sestre. Po nezgodi je avtomobilist nameraval pobegniti ter je kakih sto korakov naprej zavozil v drugo karo in se prevrnil. Ljudje so ga izpod kare izvlekli ter oddali policiji. Pokojna je spadala k Samostojnemu Podpornemu Društvu v Moon Run, Pa. •Naj bi ohranjen blag spomin! John Just. V Londonu je bil ustanovljen lani "Klub lige za človeške pravice". Ustanovitelji so trdili, da bo klub podpiral siromake. Kmalu po ustanovitvi je postal klub zbirališče najodličnejših Angležev. Policija je pa začela dobivati o-vadbe, da mnogi ljudje brez sledu izginjajo. Uvedla je preiskavo in izkazalo se je, da so videli vse pogrešane zadnjič v omenjenem klubu. V velemestu ni nič posebnega, če človek brez sledu izgine. Toda primeri, da so se pojavile dame v elegantnih oblekah in z dragocenim nakitom zadnjič v klubovih prostorih, potem pa izginile, je vendar vzbudilo zanimanje. Tu-rli več gospodov, ki so imeli pri sebi mnogo denarja so zadnjič videli v klubu. Tako se je policija končno odločila za hišno preiskavo. Neposredno pobudo za to je dala lepa mlada dama, ki so jo prijatelji zadnjič videli v klubu, od koder se ni več vrnila. Sama plemiškega rodu se je seznanila v klubu z orijentalskim princem in ker ji je bil všeč, je prosila svoje prijatelje, naj pridejo zjutraj z avtomobilom po njo. Prišli so, toda mlade dame ni bilo več v klubu. Policija je preiskala vse prostore in že je hotela oditi, ko je naletela na dobro skrita vrata, vodeča na mračen hodnik. Ko so hoteli detektivi vdreti na skrivni hodnik, je nastala eksplozija. K sreči ni bil nihče ranjen. Policija je preiskala hodnik in pod preprogo je našla tajna vratca, vodeča v klet. od koder se je širil neznosen smrad. V kleti je ležalo več trupel, ki so že razpadala. Policija je takoj zaprla klub in aretirala vse člane, v katerih je zasačila dolgo zasledovane roparske morilce. Mnogo bogatih ljudi je izvabiJ klub v svoje prostore. kjer so bili oropani in u-morjeni. Da bi dvignila tujski promet in privabila evropske in ameriške obiskovalce, da bi svoje bivanje v bivšem kitajskem glavnem mestu podaljšali, je mestna uprava Pekinga sklenila cesarske sobane v nekdaj prepovedanem mestu odpreti splošnemu tujskemu prometu. Pri tem ne gre samo za sobane v palači, v kateri je stanovala ožja cesarska rodbina, marveč tudi za številne večje in manjše palače, ki stoje v bližini cesarske rezidenee in v katerih so bivali oddaljenejši člani cesarske hiše in dvorne družbe. V vseh teh palačah je že napeljana električna razsvetljava in pravtako so že dovršene vse vodne in kanalizacijske naprave, ki jih doslej ni bilo. Tudi parke, ki so bili čisto propadli, odkar je padla dinastija 'Mandžu. bodo zopet obnovili in zgradili tudi moderen paviljon za godbo. Cesarska poletna palača, ki je oddaljena od Pekinga približno dve uri, je bila že v preteklem poletju zasedena od gostov. vendar pa se na de, ki so jih stavili na to palačo, niso izpolnile. Upajo pa, da pri preureditvi palač v gostilne v notranjosti mesta ne bodo doživeli takega razočaranja. Peter Zgaga ROKOBOBBA. Nocoj zvečer se zopet vrše v St. Nicholas Rink v New Yorku zanimive rokoborbe. Spopadla se bosta George Za-rynoff in Frank Judson iz De-troitater Mihalv Orgovanvi, madžarski šampjon in Paul Finskv. Zarvnoff, ki tehta dvesto funtov je dobro znan. Ker je plešast, se zamore spretno izviti skoro vsakemu headlocku. Judson je bil svoječasno coach na Harvard College ter je izbo-ren metalec. (Nadalje bosta nastopila afganistanski šampjon Ghat'oor Khan in Rudv La Ditzi. Kahn tehta 222 fntov. je visok šest čevljev, ter je sorodnik sedanjega afganistanskega vlač darja. Cene za rokoborbo so zmerne. Boljše zdravje . večja moč Slabotni, bolehni mo&ki in ženske bodo dobili v Nuga-Tone čudovito zdravo in močno zdravilo. To Izvrstno zdravilo očisti život bolezenskih glivic. Da novo moč in ojača oslabeli želodec in druge organe. Potem ko ste jemali Nuga-Tone ki novi pogodbi naravnost zgo-|nekaj Casa ^^ gotovo dobili boijsi 1 - T ___»I apetit. hrana se bo laglje prebavila, bo- de te zdravejši in močneJSi in vaše spanje bo počitno in osvežujoče. Nuga-Tone se prodaja v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. recite mu. da ga naroči za vas od trgovca na debelo. —Advt. moviČ prišel v trgovino je pričel dar upanje je, da se bo družba groziti Mr. Bernardiču, dočim je primorana podati in podpisati u-!Mrs. Sintich pričela bežati proti, nijo za delavce, ako bodo le de-vratom, toda ji je ropar prepre- i lavci solidarni in neodjemljivi. 2il beg. Bandit je naj prvo obral !Mr. Bernardiea, kateremu je iz i Na dnevnem redu so zopet v elit ve. Med drugimi kandidira tudi ro- lepa vzel $15, nato pa je oba pri- j jak Miehael F. Tomšič za superadd, da sta se podala v zadnjo' vizorja v občini. NARODA*; — List slovenskega naroda ▼ Ameriki! — Naročajte ga! dovinski pomen. Vekovni sovražniki so postali čez noč prisrčni prijatelji. Isti Venizelos, ki je leta 1920 še sanjal o obnovitvi starega bizantinskega carstva, katero naj bi segalo celo do Evtfra-ta in Tigrisa, je javno preklel vse te tradicije in aspiracije helen-ske rase ter izjavil, da od sedaj dalje ne obstoja noben resen spor več med Grčijo in Turčijo. Gre torej za pravo pravcato revolucijo v smernicah grške zunanja politike. V resnici pa se ta revolucija ni izvršila kar čez noč, temveč je bila rezultat parletnih takih pogajanj. iKo pa je bila gr~ ško-turška pogodba podpisana, se je turški zunanji minister zahvalil Mussolini ju za njegove dobre usluge, s katerimi je pripomogel do srečnega zaključka pogajanj in do popolnega sporazuma. Grška zunanja politika je torej dobila svoje nove smernice po prizadevanju Italije in to je za to politiko posebno značilno. Prav tako je značilno, da je posetil turško prestolnico istočasno z Ve-nizelosom tudi grof Bethlen, kar pomeni, da se je pripravljala gr-ško-turška sprava tudi z vednostjo Madžarske. Že tedaj se je VBled tega govorilo o novi grupaciji dr- S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko „„ Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane stun« Naročite f* pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' »ft West 18th New T« CHf SANJAL 0 ROPU - BIL OROPAN .M-OVPOIJATK, N\ J., 37. oktobra. — Maxu Frostu se je sanjalo, da je gledal, kako so roparji odnošaji blago iz njegove trgovine. V sanjah zavpije in njegova žena se zbudi. Oba hitita v trgovino, ki je bila oddaljena nekaj nad eno miljo od njihovega stanovanja. Vrata trgovine so bila odprta in skoro vsa obleka je bila znešena iz trgovine in je ležala na ulici. Frost je poklical policijo. Kot sumljivi tatvine so bili aretirani Lous Carma, Joseph Limich DEČEK VSTREUL TOVARIŠA Banka je falirala. Dva milijona dolarjev je bilo primanjkljaja. Xeki nezaposleni delavec je u-kradel dva dolarja. Tako je poročalo časopisje. Bančni ravnatelj je bil obsojen na dva meseca ječe zaradi sleparskega bankrota. .Nezaposleni delavec je dobil dve leti zaradi ukradenih dveh dolarjev. — To je krivica. — so govorili nezaposleni. — To ni krivica —so govorili bankirjevi prijatelji. — Bankir je še preveč dobil. Saj vendar ni drugega storil, kot samo zmotil se je pri izvrševanju svojega poklica. — Svojega priatelja torej nisi mogel več rešiti iz rok ljudožr- cev? — Xe, ko smo planili na nje. je bil že črtan z jedilnega lista. — Vaš sin je zelo slab v zemljepisu, — pravi profesor očetu. — To nič ne de. saj za potovanja itak nimamo denarja. — Ti ne veš, — pravi ženica, — kako je moj mož molčeč in obziren ! Se nikdar me ni vprašal, kje jemljem denar, ki mu ga dajem... — Marsikatera -KMetna ženska ima danes lepšo in bolj svežo polt kot njena hčerka. — Da. da. — vaja vse naredi! V soboto ne bo v New Yorku nobene slovenske prireditve, zato bo pa v Little Falls ena in sicer velika v Slovenskem Domu na Danube Street. Malo jih priredijo, zato pa tiste maloštevilne odvagajo marsikatero drugo. Dvorana v I)omu je velika in prostorna, kar je pa pod njo. ni. da bi se trobilo suhačem na nše-sa. Pred dvorano je prostor za o-krepčila. Tam je po mojem mnenju na i-prijetnejše. Sredi tistega prostora je močan steber, ki služi obenem za OBTT YSBLTRG, Pa., 26. okt. Državna policija je danes zasliševala Johna Paula Mertona, starega 2 let iz Douglaston, L. I., ker podporo stropa, za nasloniš/ je ustrelil svojega tovariša in prijatelja Johnsona Eddv iz Great Neck, L. I. Eddy je včeraj umrl v&led strela v glavo. Merton pravi, da sta ste igrala s puško, o kateri sta mislila, da ni nabasana. Mertona so obdržali še za nadaljno izpraševanje. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE QDPQ-VEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank NEW YORK, H. T. za centralno kurjavo. Velik umetnik je bil. ki je po-gruntal trojno svrho onega stebra. Jaz sem bil poleti tam in zato niseni mogel stebra za nič drugega rabiti kot za na.slonišče. Pozimi se pa lahko nasloniš nanj in ti obenem hrbet ogreje, dočim dobivaš preko bare potrebno gor-koto za želodec, dušo in srce. Kakšen bo program, mi niso sporočili, toda zdi se mi, da bo zelo obširen. Kajti v Little Fallsu gre vse precej na debelo, na dolgo, na visoko in široko. Potice so poldrugo ped visoke, vrste sodov so dolge, da ne prideš do konca, če iz vsakega samo za po-žirek pokusiš, klobase so pa tako debele, da jo rojakinja z nežnimi prsti komaj objame . Sicer pa programa skoro ni treba. Ako je dobra godba, dober prigrizek in dobra pijača, gre kar samo od sebe vse po .programu. •In tako bo Šlo v soboto v Slovenskem Domu. Razen domačih udeleženeev, bodo gotovo prišli tudi iz drugih naselbin. Pridelki so pospravljeni, zakaj bi farmer v soboto zvečer doma dolgčas prodajal. Ceste so kraane, in v avtomobilu razdalja med "Woreestrom, Cherry Valley, Cooperstown, Fly Creekoin in Little Fallsom sploh ne pride vpoštev. In ko boste tako skupaj zbrani iz bližnje in daljnje okolice, Be spomnite ubogega pisarja v iNe\v Yorku, ki bi bil tako rati v vaši sredi. Vsakega posameznega se bom spomnil v soboto a večer, v dnhu bom trčil z vami ter vam želel v globoki hvaležnosti velikega u« s peha in sploh ve najbolj«. "GLAS NARODA* NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. A. ■ MMMaaegB S N.: MOJ PRIJATELJ ERAZEM sem ga zmerjal Ko sem hodil na univerzo, sem vek? — £ Lan oval pri rodbini bivšega soišolca gredoč. iz gimnazije Erazma. Stanovala — Ne vem kako je bilo. sva v isti sobi . Kadar sva se sprla' profesor je name z neko silo de- I zaključil dan mojega rigoroza. Te-tekc.Ti sedmih let je to vsak'loval, da sem končno res misiil J daj je manira zahtevala, da je pri - domov rigoroz in hočem miru. Smuknil i sem knjigo pod omaro in bas ta. Toda Sprta sva bila celo do kroka, ki je je to drugi mesec prišlo — sva si dala besedo, da drug drugega ne ogovoriva in živela mirno dalje. Nekako sva potem v kaki dručini prišla skupaj, morala govoriti in bila spet prijatelja. Erazem je bil mestni otrok, kakor so pač mestni otroci. Imel pa je. vrag vedi ka'j in kako, čudne duševne poteze, kakršnih na kmetih ne najdeš Enkrat v višji gimnaziji je bilo. Kdcve že, kd0 od nas je razbil o-kensko šipo. Profesor je skakal po odru in nas rotil, naj izdamo zločinca. sicer da bomo morali plača, ti vsi in pa še sedeli da bomo. Toliko vem, da Erazem ni razbil tiste Sipe. toda res pa je, da je zadnjo šipo, ki je bila nedavno prej ubita. ubil on, ko je zalučal kredo v nekoga, pa je kreda zgrešila cilj in irčala v šipo. Sedel je poleg mene, bil rdeč kot rak in se je tresel. — Samo mene gleda profesor,— mi je šepnil, — ker sem zadnjič.... — Ali ste jo vi? — za piči profe »or vanj oči Erazem molči In drhti. Gleda v klop. Ne tajite! Rdeč ste kakor kuhan rak! — Sem jo pa! — je dejal Era-: em in se sesedel ves tresoč. — Ni res! — smo se oglasili vsi. - Erazem je ni ubil! — In smo končno plačali šipo kolektivno — Erazem pa je dobil dve uri. ker je nalagal profesorja. — Kaj pa ti )e padlo v bučo, člo- BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. r V KRATKEM IZIDE Hsiovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 naroČila za koledar - Cena 5#c. — ŽE sedaj sprejemamo da sem jo jaz ubil, ne da bi se prav zavedal. Takle je bil Erazem. Ko sva bila bruca, je sedel neko pcpoldne, ko sem prišel domov, pri odprtem oknu in čital — Saj sediš vedno na prepihu1 Se ne bajiš za zobe? Zvečer s0 Erazma boleli vsi zobje. Drugi dan je šel k zobozdrav. niku in si dal izdreti v silno začudenje zdravnikovo zdrav zob. Nič ni pomagalo, če ga je zdravnik še take prepričeval, da ni mogoče, da bi ga bolel ta zob, ki je povsem zdrav. In potem je enkrat dobil Erazem pljučnico, pa tako nanagtoma, da smo se vsi čudili. Mamica in tetke | pa sestre so tekale okrog, jaz sem bil sta.no naprežen. Meril sem mu. i vzdihajočemu, težko hropečemu, vrci.no. Pa kdo popiše moje začu-j d-enje, ko berem na toplomeru po-! tem 36.4 Celzija! Meril sem še en-1 krat. Isto. Glava nič vroča. Hm! Tedaj je stopil zdravnik v sobo. ; Mamica in tetke so jokale, zdravnik i je napravil, videč položaj, resen obraz, meril vročino in nato začuden odskočil: — Ni mogoče! Nobene vročine! Kaj je to? Toda Erazem je povedal, da ga bode tam in tam in tišči tam in je povsem pravilno hropel in stokal in se vil, zaspaval vsak hip Po vseh pravilih pljučnica. Zdravnik je skomizgnil z rameni in šel. Poslali smo ,po specijalista. Tudi ta je skomizgnil z rameni in Sel. Bilo je vse navzkriž Ko smo čakali tretjega zdravnika, sem ugledal na mizi odprto knjigo_ v nervozno-rti stopim tja pogledam. Berem. — Flaubert. Pljučnica, popisana kakor v najboljši medicinski knjigi. Hm. Preden je Erazem legel v posteljo, je bral tisto Zato nič vročine.... Smejali smo se mu, kar se je dalo Ko smo ga lepo učeno prepričali, da nima pljučnice, je bil namreč zdrav. Moj Bog, kakšen človek je bil to! Par let pozneje je dobil tifus — brez vročine. Takrat je že imel ne_ ko bolezensko manijo in ubil bi bil zdravnika, če bi mu bil rekel, da je čisto zdrav. Bolel ga je želodec, vpraša sošolca medicinca, kaj bi to šel in napravil prijazen obraz. In potem se nisva videla več let. Pozneje sem čul, da dela čudne reči Postal je zamišljen in se je ogibal vseh znancev. Nedavno pa smo ga — pokopali. Erazem je šel na izprehod, ko je šel čez železniški tir, je pa našel na njem razmesarjenega samomorilca brez glave. To ga je tako pretreslo, da ga par dni ni bilo več domov. Skočil je pod — vlak. ki mu je odrezal glavo! Zmešalo se mu je. Žal mi je ubogega Erazma Žal mi je, da sem ga kdaj zasmehoval. Revež je bil. PRVI MOST CEZ EVFRAT Pred nekaj tedni so izročili prometu prvi stoje?i most čez Ev-frat pri Ei Deir al Zoru ob gornjem toku reke. Že pre most prieeli šele v zadnjih letih graditi ( po francoskih inženirjih) in ga dovršili prod nekaterimi tedni. Čeprav je most tako ozek. da se komaj srečata dva voza, vendar mislijo, da ho zadostoval za promet prihodnjih 20 let. Pri FVludži. ob spodnjem toku Kvfrata. grade drugi, še večji most. Iti bo dovršen pri hodnje leto. Cez reko Tigris na njenem 1150 milj dolgem toku ni še nobenega mostu, tako da se promet vrši. kakor v starih časih. samo k pomočjo čolnov in brodov. SKRIVNOST RDEČEGA ZLOŽUIVCA Dva mlada Parižana. Alain Sa-bourand in Irena Caravagniez. sta PRAKTIČNI NASVETI ZA JESEN Ljudje prav malo vpoštevajo različen značaj letnih časov in se ne zavedajo dovolj, da je treba živeti na spomlad in na poletji- pred kratkim dospela v Monako. drugraC.e kakor na jesen m na Z1_ Sabourand je imel s sabo rdeč|mo 1>oleti patrebllje z.lovek -.isto zložljiv čoln. s katerim se je ho- j druffar.n0 hrano m obieko kakor tel v družbi svoje lepe prijatelji-' imi. večina ljudi pa živi kar ee popeljati na Korziko. Mona- j vetW enako poslediee vedno ska pristaniška policija mu dovo- enake?a živijenia brPZ ozira na ljenja za ta drzni poskus ni hote- letne -ase so pa jako neprijetne la izdati, pae pa mu ni mogla u- Zil 2jrav;e braniti, da bi se s čolnom popeljal vzdolž obale do San Kema. (Xekega dne sta mlada človeka odveslala iz Monaka, baje da bi obiskala -San liemo — a tam so •Kakor hitro postaja vreme hladnejše, moramo paziti na to. da je telo vedno dobro toplo. Primerno telesno toploto pa dobimo s primerno hrano in z bolj- ju zaman pričakovali. Tudi na šini in pospelenim obtokom krvi. Kako Ohraniti Vašo Službo! Vaše telo naj bo močno in zdravo. Bodite točni. Bodite delavni. Bodite zvesti. Mislite pri delu. v^, PAIN-EXPELLER* — Reg. U. S. Tat. Off. Uporabljan redno za gradnjo utrujenih mišic—za odpravo unetje iz okorelih, bolečih sklepov—za zaustavljen je z godnih prehladov. PAIN-EXPELLER® rabljen pravočasno je ohranil marsikatero službo. 35c in TOc ------ Naprodaj vsepovsod * Pristni ima SIDRO varstveno ir.amko. ZAMAKNJENE ŽENSKE Korziko, kamor sta se morda h odpeljala navzlic prepovedi, ju ni bilo in oblasti so menile, da ju je zajel vihar, pa blodita kje po morju, če ,se jima ni zgodilo še kaj hujšega. Ladje in letala preiskala morje, zaman. ..........:matajenKtl Kakor po vsi Evropi. mislili, da ju je morje pogoltnilo.1 naj obleče vsak. kdo more, t«»p- [ tako Posebno moramo paziti, tla so 110-j ge vedno dovolj tople. Nekateri ljudje se hvalijo s tem. da jih nič ne zebe 111 nosijo še pozno v jesen lahko poletno 1 javlja "o" kre^u letala so bleko. To je popolnoma napačno. , , , . r. -' -»ii 1 nah doslej nepojasnjen pojav . Ze so vsi posebno ob meglenem vremenu i maknien05iti Kalcor ^ F,v i V okolici vasi Duboko, ki leži komaj nekaj kilometrov daleč od [ "železnih vrat" ob Donavi, se po-v nekaterih rodbi-za- LEČENJE Z RDEČO LUČJO ko je neki italijaski parnik med Spezio in Livomom odkril rdeč zložljivee in v njem truplo mlade ženske, ki so jo po listinah identificirali za Ireno Caravagniezo-vo. O Alainu ni bilo ne duha ne sluha, še strasnejše pn je bilo to. da je bila ('aravagniezova usmr-čena s strelom iz bližine od zadaj. Kakšna drama se je bila odigrala v malem čolničku sredi morja ? Prva domneva je šla za tem. da gre za dvojni samomor. Alain je Treno ustrelil, potem še samega sebe. pri čemer je padel v morje. Ljubezenski samomor.' Za tega ni bilo po odločni izjavi sorodnikov absolutno nobenega povoda. Nekoliko jasnosti je dozdevno prišlo v zadevo, ko se je oglasila neka priča s trditvijo, da ji je Irena dejala pred odhodom : ", če se je kak. šna Srbinja primožila v "vedeže-valsko'' romunsko rodbino. Prerokinje iz tega kraja so baje prerokovale tudi svetovno vojno in so naštele vse vojake iz vasi. ki se bodo no dekle. CAPONEŠENEGREVZAPOR riiHWUO. 111.. 27. oktobra. — Al Capone j»- dosegel še en dan odloga, predno bo poslan v kazni! niro v Iveavemvorth. Trije sodniki morajo meri tem odločiti, kdaj mora kralj vseli gangserjev na-iz voine vrnili domov. Neki časni-' . -,- , r, , , •stopiti svojo kazen. Pr^d dvema kar, ki je ta pojav epazoval letes j t(1(lnoma bil namreč obsojen na o kresu, ga opisuje tako-le: Žen- n |,.r j,zaradi neplačanih do-ske se zberejo v svojih pestrih na. hoJninskih davkov. arhivu francoskega mesta Lille je zabeleženo, da je poznejši cesar Karl V, ki je dobil v mladosti o- j jraei potrebe — zakaj je potem špice, moral nositi rdečo srajco in j posla 1 vso svojo obleko naprej v da je bilo njegovo okno zagrnjeno Oalvo? Doslej bi ga tudi že mo-z rdečim blagom. raJi najti In r.e so ga izvršiii kak- Pozneje se je na to lečenje po-!žni monegaški zločinci, ki so ve-Nekega lepega dne ga dobim na zabilo in zdravniki so ga smatrali; deH abonrand sam — pa ni no takrat rigoroz in bil nervozen Takoj, ko sem videl knjigo v njegovi roki, me je obšla črna slutnja. Ta vrag bo še danes zopet zboJel. Ko jo je odložil, skrivaj pogledam naslov. Moj Bog in gospod! Dos to _ jevski. Idiot! Ta je pa dobra. Ne boš, brate ponorel, kajti jaz delani i I Mali Oglasi imajo velik uspeh H zdaj samo razširja ta način leče-nja na druge bolezni in luč drugačne barve. Tako leči tudi ozebline z rdečo lučjo. Ozebla ušesa je izle-čil v treh dneh. Na ozebline in o_ te k line polaga prozorne rdeče ob-kladke. Za obsevanje obkladkov ni potrebna umetna luč, ker zadostuje dnevna svetloba. POZIV! /Vsi naročniki katerim je, oziroftia bo v kratkem posla naročnina za list, so naproŠeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N.** potopili sledove za svojim zločinom ? To so vprašajna. ki se pletejo o-koli skrivnostnega rdečega čolna in ki jim doslej še nihče ni našel odgovora. KOLUMBOVA LADJA Ladja, na kateri .je Krištof Kolumb priplul v Ameriko pred 440 leti, bo jadrala prihodnjo spomlad zopet v Ameriko. Ladja, ki nosi ime "Santa Maria", pa seveda ni zgodovinska Kolumbova ladja, ampak je le njen posnetek. Ladja bo plula v Ameriko po isti poti, po kateri je plul Kolumb in bo prišla v Ameriko približno v 3 mesecih. Kolumb sam je odplul iz pristanišča Palos v Španiji 3. avgusta 1. 1492 , 12. oktobra pa je dospel na otok Guanahani. Kolumbova ladja "Santa Maria'' so zgradili šele letos in je narejena natančno po starih načrtih. Na ladji tudi niso zgraditi takih modernih stvori, U bi Jih bili lahko naredili brez Škode za zgodovinsko sliko ladje. Ladjo je dala zgraditi frpanaka via. da za 350,000 pezet. Sedaj kažejo ladjo v Sevilji, bosta škodovala. KONEC MLADE ŠPUONKE ROCtllESTBK, 'X. Y;. 27. okt. Mary Booth, stara 18 let. iz Wells-ville, (X. Y.. je končala sama svoje burno življenje kot špijonka za suhaške agente v Alleghany in Chatauijua okrajih. Ko je bila zaradi nespodobnega vedenja aretirana, je v zaporu stradala dva dni. Sodnik ji je odpustil zaporno kazen enega leta. V spremstvu uslužbenke dobrodelne družbe Mrs. Anna Don-neyllian se je vrnila na svoj dom. Takoj pa je hitela v zadnjo sobo in se" ustrelila. Nekaj ur nato je umrla. DEČEK OBSOJEN NA SMRT Sodnik Morris Koenig je danes obsodil na smrt na električnem stolu 16 let starega Louisa Roper iz Xew Yorka zaradi umora šoferja Williama Groce. Roper bo moral umreti v Sing Singu 10. decembra. Porota je 14. oktobra spoznala Roperja krivega umora in je do danes čakal na sodbo. Šerif je pripeljal Roperja v sodnijsko dvorano in je ostal miren; ko pa je sodnik govoril običajne besede : "Usmrčen boš kot zahteva postava", tedaj je pričel omahovati, vendar je brez opore odšel v svojo ceslico. iXjegovo mati in teta sta stali zunaj dvorane, in sta bridko jokali. (Njegova teta je prisegla, da je bil Roper doma v noči, ko je bil izvršen zločin. Ta GLOBUS j j kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j ! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j I pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN! V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 InčeT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED 50 $2. ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NABOCE, _ .........75 GA DOBE ZA — "GLAS NARODA" 216 West 18 Street N4w York, V. T. "GLAS NARODA" THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A. ČAKAM TE! ROMAN 4Z ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. »"V""' 51 (Nadaljevanje.) — Ti ne veš' In mislil sem ko sem te zagledal, da si prišla na moje zadnje pismo; ali pisma nisi sprejela? Pisal sem ti. tla se na j.ovratku iz Gsrniša vstavim pri profesorju Baumerju v Berlinu in da me bo veselilo, ako te tukaj velim. Ustavil sem se v svojem »tarem hotelu iu sem sinoči pri svojem prihodu pričakoval, da dobim od tebe kako obvestilo. Ravno sedaj pa je profesor spremil k vlaku nekega svojega prijatelja in temu slučaju se imam zahvaliti, da te tukaj vidim — in gleda jo z veselo ginjenostjo in presenečenjem. — Z mamo sem bila nekaj dni tukaj in nisem naročila, da mi ]>i»ma pošljejo za menjo. — pravi tiho. — ravno sedaj se odpeljemo zopet v Darwiz. Andrej stopi k baronici iu se ji prikloni. Pozdrav mu odvrne s komaj vidnim priklonom; v vsakem oziru ponosna, ledena mrž-nja. Z mirnim in resnim pogledom ji zre v njen mrzli obraz. — Dovolite, gospa baronica, da svojo ženo predstavim profesorju Baumerju. Baronica se verižne v ustnice; temno nagubanči čelo. — Prosim! — Nato se obrne k hčeri: — Silva, opozarjam te. da nas vlak odpelje v osmih minutah. Silva se materi v pozdrav nekoliko prikloni in odide z Andrejem. Profesor Baunier. kateremu so bile znane notranje domače razmere njegovega prijatelja, izmenja nekaj uljudnih besed s Silvo. nato pa se taktno odstrani, da je rial zakonskemu paru pri krat-ketn »'-asu jmmI odhodom priložnost, da se nemoteno pogovorita. — Kako je s teboj. Andrej? — ga Silva naglo vpraša, — dobro izgledaš — vendar pa oprosti, brada — Andrej se nasmeje in pogladi svojo kozjo bradieo, s katero je izgledal nekam tuj in malo starejši. — Da. da. tako mi je bilo ravno prav; če pa želiš, si jo bom zopet obril. Zdaj sem popolnoma zdrav in veselim se na svoje delo, na svoje učence, seveda najbolj pa še na tebe in otroka. Zdaj vendar ostaneš tukaj — pri meni — otrok je tudi sedaj brez tebe v Daruizu — jutri greš ponj in «rreš nato z menoj v Alsberg — drži jo za roko in ji nežno in koprneče gleda v oči. Silva za rdi. — Andrej, to vendar ie gre. — pomisli, mati — na i njo se moram vendar ozirati — moram iti. — — Seveda, mati! — pravi Andrej trdo. Bridki občutki ga obidejo. In to je bilo njuno prvo svidenje po dolgem času. — Spremim te do vlaka iu te prosim, da si najzadnji čas v soboto. v Alsber«rn, tako da smo v nedejo skupa. jaz pa ostanem še do petka tukaj. Bojazljivo «ra Silva opazuje, ki je tako mirno, kot bi bilo samo ob sebi razumljivo, korakal poleg nje. Prijazne, hrepenenja polne besede, katere ji je govoril, je komaj slišala, kajti nemirna je naglo hodila iu gledala, kje bo opazila svojo mater. In kmalu jo za-jrleda ; stala je pred vozom prvega razreda v pogovoru z grofom Ludorfora. V majhni oddaljenosti obstoji. — Mama je ta ni! — Iločeš. da se sedaj poslovim! V svoji notranjosti je Andrej začutil mraz; bil je užaljen nad tem. kako se je Silva obnašala. Temna senca je legla na njegovo veselje, da je svojo ženo tako nepričakovano zopet videl. Xenadoma pa spozna v gospodu, ki je govoril z baronico, grofa Ludorfa. V njem vzkipi; stisne .Silvi roko, da jo zaboli. — Prijetno družbo imaš. kot vidim! CSrof Ludorf — bil je z vama v Berlinu — Ker je imel tukaj ravno nekaj opravila, se je nama pridružil. — Silva, ne morem razumeti, kako da se po vsem tem ne iz-ogiblješ bližine tega gospoda! Saj ti mora vendar biti neprijetno — pa tudi on — • — Andrej! —- proseče dvigne svoje temne oči proti njemu. — svoji materi pač ne morem zapovedovati glede njnis gostov in npe-11 i h prijateljev. Sprevodnik opominja za vstop. Andrej pogleda v lepi, bledi ženski obraz. Koprnenje ga premaga. da jo poljubi. Xa postaji se pri odhodu in prihodu tako zelo poljubujejo, tla si je smel tudi on to dovoliti. Toda ko se njegove ustnice dotaknejo njenih, je čutil, da se mu odteguje in je skušala izogniti se mu. — Mama ! — reče preplašena. - Ali se je bojiš.' Silva, saj sem vendar tvoj mož — Xi slutil, tla se ni sramovala zaradi matere, temveč pred grofom Lttdorfoiu. Videla je. kako je grof oba opazoval in se je jezno obrnil, ko jo je A nt 1 rej poljubil. — Ztlravstvuj. Silva! V soboto na svidenje! —- Da. tla. — reče naglo in steče, ker je bi že poslednji čas sru vlak. Andrej stoji in čaka. tla se bo še enkrat prikazala pri oknu. Vlak že prične voziti, toda Silve ne vidi, temveč samo od strani postavo baronice, ki je zakrivala celo okno. Jezno je spoznal vse! Premeteno so jijegovi ženi vzeli priložnost. da bi še enkrat pozdravila svojega moža. Kot berač na cesti, tako se je zdel sam sebi. ki zaman čaka na kak dar. Silvo je moral odtegniti vplivu X a um o vili in Darwizovih — h da je njegova žena, bila je samo njegova in trdna je morala biti roka, ki jo je držala — vsaka mehka popustljivost je bila krivica proti njej in proti njemu. Pustiti ni hotel .da bi se njegov zakon razbil na nejasnosti in polovičarstvu. Silva se bo morala izpametovati in posebno težko ji tudi ne bo. ako bo le imela malo trdne volje. Oba bosta pričela znova. Osupla, s čudnim pogledom v svojih očeh stoji Silva v svoji sobi — zdaj se je zgodilo — pismo je bilo odposlano, v katerem izjavlja svojemu možu, da ne more več k njemu nazaj v Alsberg. četudi ga ljubi. Toda izprevidela je, da mu nikdar ne more biti gospodinja, kakorano potrebuje. Takim zahtevam ni kos, ker za to ni bila vzgojena, zato naj ji-dovoli, da s svojim otrokom ostane pri Mariših. Pisala je vse zmedeno, nejasno, — saj sama ni vfdela, kaj Itofp. , Bala ne je prihodnjega dne; toda nikdar ni bila mati prijaz-nejia, ljubezni ve jaa in prizanesljivejša ko kot sedaj. e dosegla, da se Silva po kratkem obotavljanju ni odpeljala, kot je zahteval Andrej in tudi še potem ne, ko je odločno zahteval, da se nemudoma vrne. Tedaj mu je pisala omenjeno pismo, ki je moralo Andreja v živo zadeti. Komaj se je zavedala velikega pomena svojega pisma; ia če Andrej vse vzame resno, tedaj bo njegova jeza velika in huda. Z njim se ni bilo šaliti in ako sama ne pride prostovoljno, mora sam priti po njo. Prav nič se ni bal iz takega vzroka iti v grad Darwiz. V veliki sprejemni sobi si stojita nasproti Andrej in Silva. Pred resnim in presunljivim Andrejevim pogledom pobesi Silva oči. — Prišel sem. Silva, da te opozorim na tvojo dolžnost! Moja žena si in kot taka se.moraš vkloniti mojim željam in zahtevam! Smatram pa za tvojo opravičbo. da si ono pismo pisala pod tujim vplivom — — Andrej, — odvrne naglo — sama sem prišla do prepričanja. — vrjemi mi — s težkim sreem — kajti ljubim te! Toda — Andrej zamahne z roko in njegove ustnice se raztegnejo v žalosten nasmeh. (Dalje prihodnjič.) ŽENSKA VZTRAJNOST V krogih malih ljudi, ki se morajo boriti za vsakdanji kruh, naletimo neštetokrat na žene, ki morajo nositi silno breme, da ohranijo pri življenju sebe in svoje otroke. Vdove, ki ostanejo same s šte_ vilnimi nepreskrbljenimi otroci, žene pijancev z mnogobrojno družino, stokrat bolj obžalovanja vredne nego prve, so čestokrat prave mu-čenice. Koliko truda in žrtev stane tako ženo samo preži vi jen je njenih otrok; če pri vsem tem zamore še toliko, da da svojim otrokom tudi pravilno vzgojo in jih spravi na noge, da si lahko sami pošteno zaslužijo svoj kruh, se da njeno življenjsko delo pač primerjati z največjimi junaštvi, ki jih zmorejo moški. Sijajen vzgled ženske vztrajnosti in požrtvovalnosti je dala Švicar-ka, Verena Conzett, ki opisuje svo. je življenje v knjigi, ki je izšla pod naslovom "Erstrebtes und Erleb-tes \ Ako pogledamo sliko prijetne, sivolase starke v svileni obleki, si pač ne moremo predstavljati, da izhaja ta žena iz najubožnej-ših krogov, iz katerih se je dvignila z lastno močjo in vztrajnostjo. Nad vse zanimiva je njena živ-ljenska povest, ki nam jo pripoveduje v svoji knjigi na tako preprost in prisrčen način, da naravnost preživljamo s pisateljico vse njene težkoee, njene poraze in njene u_ spehe. Kot hčerka tovarniškega delavca v Zuerichu, je morala že čisto mlada pomagati svoji materi, katera je pozno v noč šivala, da je tudi ona prispevala k vzdrževanju mno- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posložujfrio se vsi brez Izjema te stare in stanovitne domače banke. gobrojne družine. Pravo bedo je pa spoznala šele tedaj, ko ji je oče oslepel in vsled tega zgubil svoje mesto. Učitelji so hoteli nadarjeni deklici preskrbeti brezplačno mesto v šoli; to pa je oče odklonil in tudi sama je le želela čimprej zaslužiti. Še čisto mlada je pridno delala in si nosila delo domov, da je čimveč zaslužila Sloga in ljubezen med družinskimi člani jo je vzdržala pri dobri volji, da ni o-magala. Menjala je večkrat svo i poklic in se naučila raznih obrti, dokler ni končno prišla kot prodajalka v neko trgovino s svilo. Z 21. letom je doživela največjo srečo: poročila se je z urednikom zue_ riškega lista ' Arbeiterstimme", — enim izmed voditeljev švicarske soc. dem. stranke Mož jo je vpeljal v boje za izboljšanje položaja delavstva. Kmalu je postala najboljša govornica na ženskih zborovanjih. Takrat še ni bilo dobro plačanih strankarskih funkcijonarjev. Govorniki so morali kriti vse stroške sami, tudi če so potovali iz kraja v kraj in na hvaležnost stranke se tudi ni moglo računati. Zgodilo se je, da sta zakonca Conzett vsled svojega idealizma zagazila v silne financijelne stiske, vsled katerih je mož obupal in si vzel življenje^ Tu omenja pisateljica s trpkostjo* da bi svota. ki so jo izdali za vence pokojniku, prav lahko rešila njenem možu življenje. Toda 35-letna vdova se ni mogla dolgo uda_ jati žalovanju. Njeno podjetje (tiskarna) je potrebovalo voditelja: skrbeti je morala za dva moževa sinova iz prvega zakona in za dva lastna. Neštete so bile težave, ki jih je morala premostiti, vendar se je dvigala nepresano, toliko v svojemu poslu, kakor v boju za pravice delavstva. Po dvajsetih letih vdovstva je doživela težko izgubo: !918. ji je hripa pobrala v par dneh oba njena sinova, ki sta medtem postala njena sotrudnika. Zopet je morala prijeti v roke vodstvo svojega podjetja, ki ga je že odstopila svojima sinovama, da je v? držal a podjetje za svoje vnuke. In sedaj je izpolnila obljubo, ki jo je morala dati svojima sinoma tik pred njuno smrtjo: napisala je svoje spomine, ki jih je poklonila svojemu možu in svojim sinovom. Hvaležna se spominja sreče, ki je bila deležna, premagala je bolečino po izgubljenem in ostala bo-riteljica. In zato je v svoji starosti doživela izpolnitev vsega, za kar se je borila v svoji mladosti. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob La us h in COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter CuUg, A. Saftirt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe HiJi Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap- nik, Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton KikelJ Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Bailoch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar N Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steeltooi, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Scliifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei 29. oktobra: Siuurnia> Trst Stijttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Euroi ....5.30 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) broš........ ........40 ........60 DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M čita samo vtii članstvo, pač pa vsi Slovenci v rmM okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE i OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar (PENNSYLVANIA j Ambridge, Frank Jak&° Bessemer, Mary Hriba/ Braddock, J. A. Germ Bridgevilie, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST AT.I.T8 Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauch*r DiamondvUle. Joe Rollct Andrej Hofer ....................... Beneška vedeževalka ......... Belgrajski biser ................. Beli meresen ...................... Bele noči. mali junak ......... Balkansko-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........23 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boy, (roman) .....................................65 Burska vojska ...................................40 Beatin dnetnik ...................................ti« Boži eno daru v i ...................................3.1 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik Lenaril, broš .................7u >linio življenja ............................80 Meje življenje ...........................73 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................23 Cvetina Borograjska .........................30 Čebelica .................................................23 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Mileinski .........................60 Darovana, zgodovinska povest .........30 Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................33 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Bitolja ........................70 i Doli z orožjem ...................................30 j Don Kišot iz La Manhe .................40 j Dve sliki: — Njiva; Starka j ........(Meškoi ......................................60 Devica Orleanska ...............................50; ........................00 Kako sem se jaz likal ( Alešove<-( m. zvezek .............60 Korejska brata. jiovest iz misijonov ( v Koreji .........................................30 ........80 Krvna osveto .....................................30 ........50 Kmečki punt (Šenoai .........................60 ........351 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...50 ........33 i Kaj se je Markam sanjalo .............23 Kazaki ..................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................43 Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. z v. Pesmi: Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (I>evstik .......70 3. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................"0 Tnlo vezano ............................I,— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgov«*, ^K libijski stražnik. 1'radulk. Jezir-ni doktor. Costil-nirar. Kle]»>tulje, Natakan-a. Duhovnik, itd. .................................60 Lov na ženo (roman) .......................84» Lucifer ..............................................1._ Marjetica .............................................50 Materina žrtev .....................................30 Moje življenje .....................................73 Mali Lord ............................................80 Miljonar brez denarja ........................73 Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................;5 .Mladih zanikernežov lastni živo- topis ............................................73 Mlinarjev Janez .................................50 Musolino.................................................4o Mrtvi Gostač .......................................35 Mali Klatež ........................................70 Mesija ........*.........................................50 .Malenkosti (Ivan Albreoht) ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........................25 Misterija, romau .............................. 1._ Duhovni boj ......................................30 , Dedek je pravil; Marinka in škra- j Mož-»® ..................................................1.23 teljrki .40 Na ra2,i^nih POtHi .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................33 Elizabeta .............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....43 Fran Baron Trenk................................35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................50 Uozdovnik (- ZVEZKA) ..............1.20 Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3., za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo le 17. za celo leto. Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II. del. 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta, trda ve/. .............................70 broširana .......................................50 Goispodarica sveta ............................40 ** *"dii*kih otokih ........................' "-50 Godčevski katekizem .........................25 ^ !j"dje ^...................................40 Gostilne v stari Ljubljani .................60 " ^^ovina...................35 Grška Mytologija................1 _ Na k"aVlb t*1**™*- Trpljenje iu Gusarji 73} strahnte z •►ojuib pohodov blvSe- Gusar v oblakih .................................80 Hadži Murat (Tolstoj) .................40 Hči papeža, vez................................1._ Hektorjev mer ..................................JiO °dkritje Amerike, tnlo vezano .........60 Hedvika ...................IZ.....................40 1 mebk« vezana .............................50 Praprečanove zgodbe ...........................33 Pasti in zanki .....................................23 ga slovenskega polka ...................1.5Q Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..................................80 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetovat ...........................40 Hudo Brezdno (11. zv.) .................33 Humorske. Groteske in Satire , vezano .......................................80 broširano .......................................60 Izlet g. Broučka .............................1.20 Pater Kajetan ....................................1._ Pingvinski otok ...................................60 Povesi o sedmih obešenih ................J50 Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Roža (Albreeht) .............23 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 dat*' .......................................35 Iz tajnosti pri rode .............................30 P°vt st .................................60 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Požisalee.................................................35 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: j I*0**«4'. v prozi (Baudelaire) 2 zvezka ................................»...1.50 trfio vpzaJQO ..................................L_ Igračke, broširano ...............................80 Po strani klobuk .................................50 Igralec .................................................751 zvona .............................................40 Jagnje....................................................30 Pri stricu .............................................60 Janko in Metka (za otroke> .............30 Prs* *»®*ji..........................................30 Jernač Zmago\ač, Med plazovi .........50 patria, povest iz irske junaške do- Jutri (Strug) trdo vez .......................73 I ^ ...................................................30 broš.................................................60 Po gorah in dolinah ...........................80 Jurčičevi spisi: Poi»oIna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ................................10._ C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...................................73 ! Juan iMserija (Povesti iz španskega | življenja .............................................50 Kako se sem jaz likal i (AleSorec) I. zvezek .....................60 Pol litra vipavea .................................60 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street NEW YORK