n ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve^a za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto . $7.00 § Za inozemstvo celo leto $7.00 J TELEFON: CHELSEA 3878 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« Entered as Second Class Blatter. September 21, 190& at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NO 149. — ŠTEV. 149. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 26, 1929. — SREDA, 26. JUNIJA 1929. r: in n The largest Slovenian Daily In the United State«. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. MACDONALD ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE OBVESTIL BO VSE DOMINIJE DA NAMERAVA VLADA OBNOVITI DIPLOMATSKE STIKE S SOVJETI Včeraj se je vršila formalna seja poslanske zbornice. — Speaker jem je bil imenovan konservativec A. E. Fitzron. — MacDonald se je posvetoval z ameriškim poslanikom Dawesom glede razor o žen j a ter pravi, da so pogajanja upa po In a. LONDON, Anglija, 25. junija. — "Daily Herald" glasilo delavske stranke, je objavil, da bo prvi MacDonaldov korak obnovitev diplomatskih od-nosajev s sovjetsko Rusijo. V to svrho se bo obrnil na vse angleške domini je ter jim sporočil, da namerava angleška vlada obnoviti prekinjene odnosa je s sovjetsko Rusijo. LONDON, Anglija, 25. junija. — Danes se je novi parlament prvič sestal. Ministrski predsednik MacDonald in bivši ministrski predsednik Baldwin sta prišla malo pred pričetkom ter sta bila navdušeno pozdravljena. Speakerjem je bil izvoljen brez vsake opozicije A. E. Fitzron. Ko j nato je bila zbornica odgodena do prihodnjega tedna. Tekom ostalih dni tega tedna bodo člani zapriseženi, prihodnja! formalna seja se bo pa vršila dne 2. julija. Ob tisti priliki bo tudi prečitan prestolni govor. Več ur pred otvoritvijo so stali člani pred poslansko zbornico, da si zajamčijo najboljše prostore. Liberalec Ernest Brown je bil ob osmih zvečer pred vrati, ostali so se mu pa pridružili opolnoči. Casniškim poročevalcem je rekel MacDonald, da se je ponovno posvetoval z ameriškim poslanikom Dawesom glede razoroženja ter da je glede uspeha pogajanj jako upapoln. PROHIBICIJA POTOM OGLASOV Suhaške sile bodo vpreg-le časopisje, muvije, radio in šole, v namenu, da se bojujejo proti pijači« WASHINGTON, D. C„ 25. junija. Suhaške sile bodo kmalu uvedle splošen program publicitete ter se poslužile časopista, radija, kmo-slik, šol in pamfletov, da sprožijo suhaško kampanjo, ki se bo kmalu začela. Za pričetek je določenih v to svrho petdeset tisoč dolarjev. Ko se Dodo pokazali uspehi te kampanje, bodo suhači naprosili kongres, naj dovoli v to svrho večjo vsoto denarja. Prohibicijski urad se bo posluž;l moderne psihologije ter tudi vseh drugih novih idej tekom poskusne kampanje, za katero je kongres že dovolil petdest tisoč dolarjev. NAJNOVEJŠI TIP ZRAČNE LADJE Na Bodenskem jezeru bodo »plovili velik Dormer aeroplan, ki bo imel dvanajst motorjev, ter nosil deset ton teže. BERLIN, Nemčija. 25. junija. — 1 V teku par tednov bo splovljena na ' Bodenskem jeseru leteča ladja, ki bo zmožna nositi deset ton tovora na razdaljo petsto ali šeststo milj, ne da bi pristala. Tako je objavil danes dr. Maurice Dornier, konitrutktor areoplanov ter hidro-planov. Leteča ladja Je aeroplan. ki lahko igluje po vodi in po zraku ter ima dimenzije, ki daleko presegajo vse, kar se je doseglo dosedaj. Dočim je obseg navadnih aeropla-nov omejen radi pristalnih polja, bodo leteče ladje rasle v par letih do takega obsega, kot se ni še nikomur sanjalo pred par leti. — Dvanajst motorjev, s katerimi je opremljena na&a leteča ladja, je zelo povečalo varnost, kajti če se bo odpovedalo več motorjev, bo ladja ie vedno zmožna nadaljevati potovanje. VEČ JAJC IN MANJ KOKOŠI VA WASHINGTON, D. C., 26. junija. Iz oficijelnega poročila poljedelskega departments Je razvidno, da je bilo lani v Ameriki manj koko-prejinje leto, da so pa več jajc SEZNAMI MEHIŠKIH DUHOVNIKOV Škofje morajo oddati vladi seznam vseh duhovnikov, ki bodo vi šili cerkvene odredbe. — Izgnani prelati se vračajo. LUMBERJACKI SO ZELO REDKI SARANAC LAKE, N. Y., 25. jun. Evropski delavci so v velikem obsegu stopili na mesto v francosko-canadskih lumber j ackov ali drvarjev v Adirondack gozdovih, vendar pa še vedno prevladuje pomanjkanje drvarjev in pogosto izhajajo v listih severnega dela države oglasi, ki pričajo o nujni potrebi. Pred nedavnimi leti je bil vsak telesno zmožen moški v Adirondack pogorju voljan ter celo željan postati lumberjack. V onih dnevih so delali po celih petnajst ur na dan za majhno plačo ter board. Časi pa so se izpremenili in čeprav so ure krajše ter je hrana boljša, in mezde višje, imajo vendar lumber kompanije zelo velike težkoče, da dobe izkušene može, ki bi vodili obširna izsekava-nja. Prejšnji lumberpacki so postali zelo redki in njih sinovi ter unuki izjavljajo da je delo v kempah, celi v sedanjih razmerah, preveč težko ter nevarno za mezde, katere plačujejo te kompanije. SKRIVNOSTEN UMOR KLERKA Truplo so našli v koridorju hotela v Bronxu, potem ko je zbežala oborožena trojica. — Motiv nejasen. V pondeljek zjutraj so našli v hotelu Allaire v Bronxu, umorjenega hotelskega clerka Williama Fortnerja, ki je imel nočno službo. Ležal je na hrbtu, nekako dvanajst čevljev oct-lobbyja v ozkem koridorju, ki vodi v zadnji del po slopja. Fortner je umrl. še predno je dospela ambulanca. Iz hotelskega zapisnika je bilo razvidno, da je Fortner oddal sobo št. 133 nekemu možu, kojega imena ni hotela razkriti policija. Malo po umoru so videli dotične-ga moža priti iz najete sobe, na koncu koridorja, na katerem so rašli Fcrtnerja. Stopil je preko trupla, odšel na cesto ter izginil. Detektivi so priznali, da ga hoče.-jo zaslišati. Allaire hotel služi večinoma mimoidočim potnikom ter računa po poldrugi dolar na dan. Samuel Klemper, manager hotela je rekel, da je bil Fortner u-služben tam nekako štiri mesece, da prihaja iz North Caroline, kjer ima njegov oče veliko farmo. Motiv umora ni še znan, vendar pa je gotovo, da ni bil vprizorjen roparski napad. MEXICO CITY, Mehika, 25. junija. — Mehiški rimsko-katoliški škofje bodo dali zvezni vladi sezname duhovnikov, ki bodo vršili službe po mehiških cerkvah. HAVANA. Kuba, 25. junija. — Dva mehiška škofa sta se vrnila dane sv Mehiko. Tukaj sta bila tekom celih treh let verskega prerekanja. MEXICO CITY, Mehika, 25. junija. — Vse mehiške državne in zvezne postave, ki nasprotujejo pravilom katoliške cerkve, bodo razveljavljene vsled dogovora med Portesom Gilom in Vatikanom. To je objavil danes mehiški department za notranje zadeve. in OLAS NAHODA ALBANIJA PRODALA PETROLEJSKE KONCESIJE ITALIJANOM TIRANA, Albanija, 23. junija. — Albanska vlada je dala italijanski kompaniji Agip državni monopol za petrolej. Za monopol se je pote-zala tudi angleško-perzijska kom-panija, a zmagala je italijanska družba, ki bo plačala albanski vladi vsako leto po tristo tisoč dolarjev. - SANDINO V MEHIKI MANAGUA, Nicaragva, 25. jun. Tukajšnja vlada je bila obveščena iz Guatemale, da je dospel general Sandino v Mehiko in bo za-naprej živel tam. V Nicaragvi so baje vsi veseli, da je odpotoval. AMERIŠKO j POSLANIŠTVO BREZ PIJAČEj Novi ameriški poslanik v Londonu general Chas. DaweS ne bo serviral ni-kake pijače v poslaništvu, ker ni stcril tega nikdar doma. BREZUSPEŠNO ISKANJE POGREŠANIH 11 aeroplanov je zapustilo Honolulu, da ma-pirajc vulkan, kjer se je ponesrečil Golden Eagle leta 1927. VTIHOTAPUENI PRISELJENCI Ameriški detektivi so a-retirali enajst oseb, katere so bile vtihotaplje-ne s Kube v Florido. MIAMI, Fla., 25. junia. — Neki kubanski tajni agent se je dal vtihotapiti v Združene države ter zasledil pet članov tihotapske družbe, ki je spravljala priseljence iz Havane v Florido. Aretiranih je bilo enajst priseljencev. V Florido so jih spravljali z jahto "Delirio" in vsakdo je moral plačati od dvesto do tristo dolarjev. Na jahti jih ni bilo mogoče zasačiti, ker je bil kapitan skrajno j previden, aretirali so jih pa na I ameriških tleh. LONDON. Anglija, 25. jupija. — Nikake pijače se ne bo serviralo v ameriškem poslaništvu, dokler bo prebival v njem general Dawes. Novi poslanik Je pojasnil to včeraj, po celi seriji vprašanj, katera so mu stavili časnikarski poročevalci. — Vse kaže, aa govore ljudje naokrog, da "bom serviral pijačo v poslaništvu. Nikdar nisem imel navade servirati pijačo v Ameriki ter ne vidim nobenega razloga, da bi izpremenil sedaj to navado. Pripomniti je treba, da je napra- | vi? poslanik svoj sklep za osebno zadevo, da se na ta način izogne, 1 da bi bil zapleten v diplomatične ; argumente glede pijače. Poslaništvo v Londonu je ameriško ozem-'je in vsled tega je sklenil Dawes držati se ameriških postav. Močine pijače so prepovedane v angleškem poslaništvu v Washing-tonu. Drugi diplomatje pa nikakor nočejo slediti angleškemu vzgledu. To ie imel najbrž v mislih poslanik Dawes, ko je sestavil svoj komunikej. Sklenil je jadrati naravnost, brez vsakih zapletljajev. Rekel je, da niso dobili njegovi gostje nikakega vina, ko so ga obiskali v Ameriki in da ga tudi ne bodo dobili tukaj, v Angliji. SKARTIRAN KONJ ZMAGAL PRI DIRKI BUDIMPEŠTA, Madžarska, 25. junija. — Pri madžarskih narodnih dirkah je zmagal tri leta ctar konj po imenu Raballo. Njegov gospodar je dobil deset tisoč dolarjev nagrade. Proti njemu je nastopilo enoindvajset najboljših madžarskih konj-dirkačev. Pred par meseci ga je prodal njegov prejšnji lastnik za sedemdeset dolarjev, ker je bil mnenja,, da je sposoben le še za vprego. Pozneje ga je kupil neki gostilničar in pred par meseci so ga začeli trenirati. NAJNOVEJŠI TIP ANGLEŠKEGA SUBMARINA Kljub govoricam o razorože van j u, ne da Angliji žilica miru. da bi sempatam ne zgradila kake bojne ladje. Slika nam kaže njen najnovejši submarin "Perseus". HONOLULU, Havajsko otočje, 25. junija. — Enajst aeroplanov, nosečih več kot štirideset mož, je odletelo včeraj zjutraj proti Luke polju, na otok Havaj, kjer bo vprizorjen konečno poskus, da se potrdi ali pa zavrže teorijo, da je Golden Eagle, ki se je udeležil tekmovanja na Havaj iz San Francisca, zadel ob tla na ognjeniku Mauna Loa dne 19. avgusta leta 1927, in da sta bila pri tem ubita pilot John Frost ter navigator, Gordon Scott. Med onimi, ki so se udeležili ek-spedicije, se nahaja tudi Ezra Frost, iz New Yorka, brat John Frosta. Ozemlja desetih kvadratnih milj bo fotografirano iz zraka. Zemljevid bodo nato skrbno preštudirali strokovnjaki in če bodo našli kako sled nesreče, bo obiskano dotično mesto. COL HOUSE JE ZOPET ZBOLEL MAGNOLIA, Mass., 25. junija.— Polkovnik E. M. House, svetovalec pokojnega predsednika Wilsona ter splošno znan tekom Wilsonove administracije, je danes na svojem tukajšnjem poletnem domu zbolel. Njegova žena je rekla, da ni njegova bolezen resna in da bo kmalu zopet okreval. House je star sedemdeset let. D'ANNUNZIO OPERIRAN GARDONE. Italia, 25. junija. — Gabriel D'Annunzio je danes u-spešno prestal operacijo na slepiču. Bil je le krajevno anasteziran ter je lahko videl zdravnike, ki so ga operirali. Star je bil 66 let. FANATIKI ODLOŽILI OROŽJE Mehiški vstaši so se prenehali boriti v državah Jalisco, Michoacan ter v delu države Guanajuato. — Portes Gil je prepovedal parade. MEXICO CITY. Mehika 25. junija. — Verska vstaja v državah Jalisco. Michoacan ter v delu države Guanajuato, ki je trajala sko-ro tri leta. je bila končana, kot javljajo poročila, ki so prišla semkaj. Vojaški problem, ki je obstajal v teh pokrajinah, je sedaj rešen in z izjemo par tolp, ki se skrivajo v nedostopnih gorah, je mirno celo ozemlje. Konec vstaje je prišel, ko so bila vstaška taborišča obveščena, o uravnavi spora med cerkvijo in državo Kakorhitro so dospele novice o uravnavi v sprednje glavne stane, so poleteli vojaški aero-plani preko vstaških postojank ter pričeli metati na tla manifeste ter časnike iz Mexico City, vsebujoče tozadevne novice. Poroča se, da so številni vstaški i oddelki odložili svoje orožje ter se vrnili domov, kakorhitro so dobili tozadevne informacije. Dva glavna vstaška voditelja, patra Martinez in Menidoza, sta naprosila zvezne vojaške oblasti, ! naj sprejmejo njih predajo ter se ; pričakuje, da bo vlada ugodila njih | prošnji. Tukaj prevladuje mnenje, da bodo vstaši v gorah takoj odložili svoje orožje, kakorhotro jih bo dosegla novica o uravnavi. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. VSTAJA V PERZIJI TEHERAN, Perzija, 24. junija. -Politični položaj v Perziji je postal ! zelo resen. Danes so bili aretirani i štirje prejšnji ministri, obdolženi, da so kovali zaroto na korist vsta-| škim plemenom. Vstaši so baje pre-■ kinill komunikacije s Sirasom, ki I se nahaja v južnem delu Perzije. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnan je naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 1,000 2,500 6,000 10,000 9.30 18.40 45.75 90.50 $180.00 v Italijo Lir 100 ................9 1.79 " 200 ......................$11.80 M 800 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.2» Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma s no&m zvezam * starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 9%. Pristojbin^ znaša sedaj za izplačila do $30.— 60e; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih rilih priporočamo, da m poprej s nam •porasnmeta glede nakasila. IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIfl NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK «8 COBTLAMDT STREET, Telephone t Barelag NEW JOWL, K X, 0390 __ _ NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE • 26, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A, Owned and Published by SLOVENKI PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakzer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« W. 18th Street, Borough of Manhmtaa, New York City, N. Y.f "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ...............................48.00 Za pol leta .................................$3.00 Za četrt leta...........................$130 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ...........~.......................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli polil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ; u j ^ w«« aay i, t?nfei y maMitn -i ••, i^kr.i ^hi ^ ^ • iHiu^^j^Ljib^iitffiHfM-T^ii < • • ^ms^ ^is ITALIJANSKE JEČE Italijanski parlament je začel prenrejevati kazenski zakonik. Takoj, ko je prišel tozadevni predlog na površje, so bile stavljene resolucije za odpravo raznili nečloveških kazni, ki so v Italiji še vedbio uveljavljene. Toda v tem oziru se je storilo le malo oziroma nič. Tekom debate glede najnovejših predlogov se je pa priglasil k besedi poslaneo Mazzini. Stavil je vprašanje, ki nikakor ni izgrešilo svojega ličinka. Signor Mazzini je hotel vedeti, če je med nameravanimi reformami tudi odprava srednjeveške samotne temnice. J lis t i en i minister signor Rocco je odvrnil, da se odbor za reforme jetnišnic že bavi s tem problemom ter je upati, da bo zadeva ugodno re«ena. Ministri radi dajejo take izjavi, 7. njimi pa včasi dosti, včasi pa nič ne povedo. Največkrat nič. Nekoliko upanja je pa vseeno, da bo barbarska kazen samotne temnice odpravljena ker se je zavzelo v zadnjem Času za odpravo tudi nekatero italijansko časopisje. Neki časopis je naprimer pisal; — — To je nečloveška grozovitost ter ostanek iz barbarskih časov. Ta kazen zamore ostati edinole, če nameravate, da bo jetnik, ki mu jo prosodite, končal svoje življenje v norišnici. Zanimivo bo zasledovati, kakšno stališče bo zavzela napram predlogu fašistična vlada, ki je obsodila v zadnjili letih na tisoče takozvanih političnih 44zločincev" v samotni zapor. S političnimi zločinci ravnajo v fašistični Italiji dosti strožje kakor z navadnimi roparji in morilci. Dosti se jih je v zaporu usmrtilo, dočim se je drugih lotila blaznost. Med temi je tudi precej naših rojakov .s1 Primorskega, ki so se drzuili nasprotovati Mussolinijevim odredbam. Nadalje je bil stavljen predlog za odpravo kazni, ki S9 imenuje *4 ammonizione' \ ''Zločinca" sicer ne zapro, j>ač je pa pod stalnim policijskim nadzorstvom. Po osmi uri zvečer ne sme zapustiti svojega stanovanja ter ne sme občevati z gotovimi osebami. Ta kazen zadene izključno le nasprotnike fašistične vlade ter so ji skoro vsi podvrženi. Danes je v Italiji na stotine profesorjev in drugih u-glednih oseb obsojenih na tak 44domači zapor". S svojimi prijatelji ne smejo stopiti v stik, če se nočejo izpostaviti ječi. Zapor je glavno orožje Mussolinija, in tega orožja si ne bo dal tako zlepa iztrgati. Ropar Jakobin v rokah pravice. VEC RUDE V STARODAVNIH ROVIH «AO PAULO. Brazilija, 25. jun. Sao Paulo del Hey rudniki. drugI najglobokejU na svetu, v katerih ■o obratovali izza najbolj prvotnih dneh kolonizacije, imajo še dovolj rude, da lahko obratujejo še na daljnih ieat let. ker so razkeiU v zadnjem času več novih žil. V rudniku obratujejo sedaj, kljub veliki vročini ter -zračnem pritiski), * globini sedmih tisoč čevljev. Ru*AKl, NAMOfcAJTK BE NA "QLA9 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK VAMEMJXI. Obtoženi zaradi milijonske sle -parije. Te dni začne pred porotnim sodiščem v Kotoru razprava proti bivšemu predsedniku družbe "Boke" Radoslavu Žutkiču in tovarišem, ki so obtoženi milijonskih defrav-daclj. Za proces, ki bo eden največjih zadnjega Časa v Dalmaciji, vlada veliko z animanje. Oškodovanci in obtoženci so najeli zagovornike iz Splita in Zagreba. Oškodovano družbo "Boko" bo zastopa znani zagrebški advokat dr. Werk. 37 oškodovanih akcijo-narjev družbe zastopa razen državnega pravdnika še advokat Stj. Buzolič. Žutkič Je obtožen poneverbe vsote, ki presega pol milijona dinar-lev. MiloAevič in Petkovič skupaj pa sta poneverila okoli 1 milijon dinarjev. S pota. V bolnišnici St. Marys v Duiuth, Minn, je prestala nevarno operacijo Mrs. Jakše z Eveleth, Minn. Istotam čaka operacije Mrs. Sme z Ely, Minn. Zadnje čase prihaja na Duiuth več rojakov iskat zdravja, ker so pred par leti zgradili tukaj moderno kliniko, slično oni v Rochester Minn. Rojakom iz železnega okrožja prav toplo priporočam The Duiuth Clinic. Klinika je dva bloka vstran od okrajnega sodišča. Vsi zdravniki so špecijalisti v svoji stroki. Začetkom junija je padala na Duluthu strahovita toča. Ena sama je tehtala po dva funta. Povzročena škoda je precejšnja. Zima, ki je v Minnesoti sibirske vrste, se je umaknila, in sedaj jc zavladala ljubka spomlad. Matija Pogorele. Barberton, O. Poletje je, vročina in komarji nas že nadlegujejo. Človek si kar misli: Nikoli ni prav. Vseeno nam je pa poletje ljubše, kakor pa mrzla dolga zima. Seveda, vsem prav nam ne bo nikoli, zato se moramo tudi z vsemi neprilikami sprijazniti. Doba zabav v prosti naravi je v polnem razmahu. Ni je nedelje in praznika, da se ne bi vršila kaka veselica oziroma piknik. Morda si bo kdo mislil, je vse preveč, kdo se bo vsega udeležil. Seveda, to je resnica. Ker je pa v našem mestu mnogo društev, hoče vsako, da se vsaj enkrat sestane in se udeleži zabave v prosti naravi. Društvo Sv. Martina, št. 44 J. S. K. J. je določilo nedeljo popoldan 30. junija, da priredi svojo letno vrtno veselico, katera se bo vršila na dobro znanem prostoru, na za-padni strani Hopocon Ave, ter na severni strani West Barbertona. Označeni prostor je nalašč za to pripravljen, da se na njemu vršijo veselice ter je tudi postavljeno plesišče. Društva ponavadi pobirajo vstopnino, kadar imajo svoje prireditve na označenem prostoru. Društvo Sv. Martina št. 44 J. S. K. J. je pa sklenilo, da ne bo zahtevalo nobene vstopnine iz razloga, da bo bolj ustreženo vsem, kateri posetijo veselico oz. piknjk. Pripravljenega bo tudi zadosti: za lačne, žejne in plesaželjne, ter bo po najboljši moči vsem dobre postreženo. Jennie Troha, članica dr. Sv. Martina, št. 44. J. S. K. J. Chicago, II). Ker gotovo že vsak član dobro ve da priredi društvo "Zvon", št 70 J. S. K. J. vrtno veselico dne 4. julija v prijaznem Willow Springs v istih prostorih, kot prejšnja le-' ta, vas prijazno vabim, da se v o-bilnem številu udeležite. Pripeljite seboj svoje prijatelje' in znance. Zabave bo dovolj raznovrstne, postrežba kakor ponavadi ali boljša. Ker se ni na zadnji seji nihče o-glasil glede trukov, in ker me je že nekaj članov vprašalo, ako jih bo- mo imeli tudi letos, naj vam bo povedano, da če se vas dovolj priglasi, bom preskrbel trukov koliko bo potreba. Vsak, ki se namerava veziti na truku, naj se javi pri meni ali pri tajniku, bratu Wm. B. Lavrich, katerega naslov vam je vsem znan. Moj naslov bo vbodoče drugi, namreč 4049-51 W. 31. St. Javiti se morate najkasneje do 2. julija, da bo vse pravilno urejeno. Toraj vpoštevajte to naznanilo. Truki bodo odhajali točno ob dvanajsti uri. Torej ne pozabite naznanit do 2. julija. Vas bratsko pozdravljam John Zvezich, predsednik. Vsa Dolenjska se bo oddahnila POSLEDICA STANOVANJSKE BEDE V Muehlauu pri Inomostu se. je pripetila pretresljiva tragedija, katere izvor tiči v stanovanjski mi-zeriji. Železniški oficijal Anzen-gruber in pekovski pomočnik sta morala proti svoji volji deliti eno stanovanje. Skupno bivanje je bilo obema družinama neprijetno. Ženske so se večkrat sporekle, slednjič je prišlo tudi do dejanskih spopadov med njimi. Sovražnosti so šle i tako daleč, da je prišlo med sostanovalci do tožbe. Pravdo je izgubila oficijalova žena, ki se je zategadelj sklenila maščevati nad svojo nasprotnico, oziroma nad njenim možem. Počakala ga je s steklenico solne kisline na stopnicah ter mu je vrgla tekočino v obraz. Kislina je tako razjedla Tiefenerjevo lice, da bo najbrže izgubil vid. Ko je prišla na lice mesta policija, da bi zaslišala Anzengruberjevo ženo, je ni našla več žive. Obesila se je bila za vrv in je izdihnila svojo dušo. Zopet samomor gimnazista. S Cetinja poročajo, da si je hotel končati življenje učenec G. razreda gimnazije Krsto Orlanaič. Našli so ga nezavestnega v sobi. Roko je držal v loncu tople vode ter si prerezal žile. Odpeljali so ga v bolnico in ga rešili. Samomor je hotel izvršiti zaradi slabega reda v matematiki. Pet let je trpela vsled želodčnih plinov. Mrs. Franci« Blaekmon. Clemen?, X. C . pravi, da je Nuga-Tone v dneh odpravi] S letno trpljenje na želodcu. Tu je njeno zanimivo pism-.: "Trpela s»-m vsled ielodfnih plinov pet let. Oe s«-m jedla lili želodec me Ji- vseeno bolel. Po jedi mi je želodec otekel ln jemala »em zdravila, toda plinov mi ni bilo mo-So£-e odpraviti. Ko sem začrta rabiti Nu-ga-Tone. mi je čez 3 dni odleglo, in zdelo se mi Je, kot da imam nov želodec, po petletni muki. Nuera-Tone je pravi blagoslov za ljudi, ki trpe vsled želodčnih neredov." .Vuga-Tone ima neomajen sloves že let v katerem času je več kot milijon možem in ženam pomagal k zdravju in moči. Je ni retita neprebave, napada omotice ln glavobola, neredih ledvic, jeter ln mehurja, ter Izguba tež^. moči. spanja. In sllčnih bolezni. Nuga.-Tone se prodaja po vseh trgovinah z zdravili Ako ga va.4 trgovec nima v zalogi, mu recite naj ga za vas naroči od založnika z zdravili. —Adv. Nasveti za potnike. Potovanje je velik vžitek, če se po načrtu in brez zadržka pride na rilj. Previden, izkušen potnik si pred odhodom pripravi prtljago, listine in denarna sredstva, da lahko mirno vživa udobnosti potovanja. Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovati pred zgubo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje: Gotovine se naj ima seboj ne ve? kot $106.—. Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-z i roma italijanskega denarja za slufajne izdatke na ieieznleah v Evropi. Ostali denar naj se ima v takih tekih, ki se vnovtijo v domovini ka-korhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki vetji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Cheeks brez stroškov. Priporočamo tudi Traveler's Checks, za katere se plača pristojbino od 75* za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloii tako, da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 4'/z% obresti. Po na&ih navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno in brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevaj« NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkreanjem na parnik. Sakser State Bank i cb vesti, da je zloglasni in prebrisani ' dolenjski Čaruga" Nace Jakopin kenčno vendarle prišel v roke pravice. Ker je bil minul teden za tednom, ne da bi se žandarme-riji, ki je bila noč in dan na nogah, posrečilo ujeti tega drznega , roparja, se je ljudi po Dolenjskem ! lotevala vedno večje razburjenje. ! Po mnogih vaseh so vaščani sami i organizirali posebne straže, ki so pazile, da se Jakopin ne bi prikra-i del v vas. Ker naši kmečki ljudje ; po ogromni večini doma nimajo nikakega orožja, so se iz nekaterih j občin obrnili na pristojne oblasti j s prošnjami, da jim dostavijo naj-; potrebnejše orožje za nočne straže, i Vse Jakopinovo nastopanje je kazalo, da mora imeti razbojnik nc j le pomočnike pri svojih tatvinah j in ropih, temveč tudi zaveznike, ki ga bedisi iz strahu, bodisi iz kake-■ ga drugega razloga skrivajo pred , crožniki in mu dajejo informacije ki so mu bile potrebne za njegove j vlome in rope. Umevno je, da jc padel sum tudi na Jakopinove sorodnike, ki žive v vasici Potoku na Dolenjskem. Fred par dnevi je za-i to žandarmerija aretirala več njegovih ožjih sorodnikov. Žandarmerija je dalje dognala da je imel Jakopin nekje v okolici Poteka večje skladišče, kjer jc shranjeval razna živila, da se j t lahko prehranil ob dnevih, ko si ni upal k nobeni hiši. Bržčas je tam shranjeval razna živila, da se je lahko prehranil ob dnevh, ko si ni upal k nobeni hiši. Bržčas je tam shranjeval tudi ukradene stvari dekler jih ni razpečal po svojih pomočnikih med ijudi. Aretirani Ja-kopinovi sorodniki pa vztrajno izjavljajo, da jim ni znano, kje bi imel Nace svojo shrambo. Pač pa se je žandarmeriji posrečilo izslediti in prijeti par ljudi, ki so pc raznih dolenjskih hribih prodajali cd Načeta nakradeno in naro-pano blago. Na ta način se je krog Jakopi-novih privržencev znatno zmanjšal in roparju so tla očividno postala vroča, ker ga v zadnjih dneh ni nihče več videl. Ljudje so začeli govoriti, da se je najbrže preselil kam drugam, saj si je nabral že precej denarja, tako da bi lahko v kakem odaljenem kraju nekaj časa mirno od tega živel. Kakor se je izkazalo, ta domnevanja niso bila pravilna, Jakopin j se ni preselil, temveč se je samo za nekaj časa bolj skrbno skrival ! in ni prihajal med ljudi. 10. junija ! je prišel iz neznane smeri v Radeče in tam vstopil v večerni osebni , vlak, ki prihaja iz Zagreba. V Zidanem mostu je prestopil na mariborski viak proti Ljubljani. Bodisi iz objestnosti, bodisi, ker je upal, da bo vzbujal manj suma in pozornosti, si je vzel karto za II. razred. Kljub temu pa ga je na Zidanem mostu doletela zaslužena usoda in je padel v roke pravice. O aretaciji drznega roparja poročajo z Zidanega mostu: O sebnim vlakom, ki vozi iz Maribora v Ljubljano je potoval med drugimi tudi orožniški kaplar Jože Toplak, službujoč v Ljubljani. Ko ; je pri iskanju prostora šel skozi i vagen II. razreda, je opazil v nekem kupeju moškega, ki se mu je zdel po obrazu znan. V prvem hipu se ni mogel spomniti, kje bi ga bil že videl, nato pa je opazil, da je potnik nekako sumljivo podoben zloglasnemu roparju Jakopinu, čegar slika je bila objavljena v policijskem dnevniku in ki si jo je orožnik dobro vtisnil v spomin. Toplak je takoj izstopil, poiskal uradnika železniške policije v Zidanem mostu Plahuto in ga opozoril na sumljivega potnika. Oba sta se vrnila v vagon in Plahuta je pozval neznanca, naj se legitimira. Ta se je delal zelo presenečenega in je ogorčeno protestiral, da ga imajo za kakega nepošte-ga človeka. Na ponovno zahtevo naj se legitima, je izjavil, da pri sebi nima nikake legitimacije. Piše se Ignac Koščak, doma iz Krke pri Stični, kjer ima svoje posestvo. Orožnik Toplak mu je nato zabrusil v obraz, da ni nihče drugri kakor Jakopin. Potnik se je zdrznil, potem pa se porogljivo zasmejal, češ: "Česa vsega vi ne veste!" Plahuta je naposled pozval potnika, naj izstopi in mu sledi v pisarno železniške policije. Po kratkem obotavljanju je ta res ubogal. V pisarni so kaj kmalu ugotovili, da res ni nihče drug, kakor sloviti dolenjski Čaruga Nace Jakopin. Ker so se dobro zavedali, da se Jakopin ne plaši niti umora, so ga najprej natančno preiskali in dokazi, ki so jih našli pri njem so v polni meri potrdili sum. Vse ^ kaže, na to. da se je Jakopin prav-\ kar vračal 3 kakega roparskega pohoda. Pri njem so namreč našli nabasan samokres s 6 naboji, mali in veliki kuhinjski nož, žepno svetiljko z rezervno baterijo, denarnico z 2850 Din., srebrno žensko in srebrno moško uro z verižicama, rezervne naboje za samokres, zlat prstan in izrezke vseh poročil, ki opisujejo Jakopinove pustolovščine in tatvine. Pozornost je vzbudila tudi štampiljka Mlekarske zadruge v Št. Rupertu, s katero si je menda hotel pomagati v zadregi. Med papirji so našli tudi naslov njegove sestre Marije, stanujoče v št. Vidu nad Ljubljano. Pa tudi sedaj, ko so našli pri njem tako kričeče dokaze se Jakopin še ni hotel vdati. Vztrajal je pri trditvi, da ni Jakopin, marveč Koščak iz Krke. Glede izrezkov se je izgovarjal, da jih je izstrigel samo zato, ker ga je pač Jakopin zanimal. A vse to mu ni pomagalo. Policijski agent Plahuta ki je tekom svojega službovanja ugnal že marsikaterega lopova, je tudi Jakopina pošteno pripel in ga po dveur-nem zasliševanju spravil v tako zadrego, da je končno malodušno priz^-l, da imajo pravega Jakopina v pesteh. Tekom nadaljnega zaslišanja je priznal, da je res izvršil več tatvin, vlomov in ropov. Ko je pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Višnji gori. je ves ^as živel samo od tega. Denarja mu ni nikoli zmanjkalo, ker je vedno našel prave žrtve. Podrobnosti o svojih činih in svojih pomočnikih pa ni hotel izdati, češ, da se ne spominja ničesar. Zlasti pa ni hotel povedati, kdo mu je pomagal pri njegovih zločinih. O aretaciji so bile takoj obveščene vse pristojne oblasti. Jako-pinna pa so pod močno eskorto z načnim brzovlakom prepeljali v za pore deželnega sodišča v Ljubljani. Jakopin je pač uvidel, da bi bil vsak poskus pobegniti zaman in se je zato vsaj navidezno mirno vdal v svojo usodo. Življenje za par dinarjev. V gostilno Mitra in Cveje Ži-vaničeviča v Brdniku je prišel delavec Nikolaj Kolar slovenski rojak, ki je bil zaposlen pri neki cestni zgradbi. Zahteval je nekaj za večerjo ni ker v gostilni niso imeli drugega, mu je prinesel Mi-tar kruha in slanine. Kolar je o-kusil samo malo kruha in slanine ter gostilničarju prigovarjal, zakaj ne skrbi za boljšo postrežbo. Ko je bilo treba plačati, je prišlo do hudega prepira, ker je Mitar zahteval 10 Din., Kolar pa trdi, da to, kar je odrezal in pojedel, ni to-ii ko vredno. V prepir se je vmešal gostilničarjev brat Cveja, ki je v jezi zgrabil za stol in udaril z njim Kolar j a s tako silo po glavi, da je bil nesrečni delavce pri priči mrtev. Brata Živančeviča so orožniki odvedli v zapor, v gostilno k mrliču je prišla sodna komisija. Peter Zgaga Časopisje poroča, da se je italijanski pesnik Gabriele D Annunzio podvrgel težki operaciji na slepiču. Omotili so ga samo krajevno, tako da je tekom operacije lahko gledal zdravnike in je govoril ž njimi. D'Annunzio se je bil v prejšnjih letih proslavil kot pisatelj. Med vojno je pa pustil pisateljevanje ter se lotil vojaškega posla in se strahovito osmešil. S svojimi arditi je bil zavzel Reko ter ignoriral "zahteve" italijanske vlade, da mora odložiti orožje Ko je nazadnje Reko srečno pri-klopil materi Italiji, mu je stopil Mussolini na pot. Začela sta se boriti za prvenstvo. Mussolini je zmagal ter postal diktator Italije. D'Annunzio je kiknil. oblekel ruševino ter se podal v samoto — v krasno vilo ob Gardskem jezeru, katero je bila italijanska vlada zaplenila vdovi nekega nemškene učenjaka. V vili ima oltar, ob katerem i>o svoje mašuje in pridiguje svojim služabnikom budistične nauke. Na mostu, vodečem k njegovem bivališču, mora sleherni obiskovalec obstati, se odkriti in poklekniti. Streže mu sedem belooblečenih žensk. Včasi priredi na vrtu vile kako svojo igro ter računa aa vstopnino tisoč lir. Doslej so bili še vedno vsi prostori razprodani. Tako torej životari con te de Monte Nevoso — vitez Snežniški Ta naslov mu je dala Italija, ko so ga zavezniki z Reke pregnali, boječ se nadaljnih, še večjih škandalov. Ko je ležal na operacijski mizi, bi nič ne škodilo, če bi mu zdravniki z Roentgenovimi žarki preiskali vsebino njegove glave. Slika bi prišla prav slehernemu zdravniku, ki zdravi bolne na možganih. j To se je baje zares zgodilo v nekem sodišču v starem kraju, i Mažak je bil na podlagi lažnji-: vih pričevanj obsojen na mesec ! dni ječe. , Ko je sodnik prečital razsodbo, j je obsojenec segfel v žep, prižgal užigalico, ter začel svetiti pod mi-: zami, stoli in po koteh. — Kaj pa delate? — ga je vprašal sodnik. — I, nič, pravico iščem. Sodnik mu je v sveti jezi povišal kazen za štirinajst dni. — Hvala vam, gospod sodnil*, — je c d vrnil. — Do danes nisem vedel, da je v naši deželi prepovedano pravico z lučjo iskati. Požar v Latkovi vasi pri Št. Pavlu. Ko so bili 8. junija dopoldne ljudje do zadnjega na polju je zakurila kopica nenadzorovanih otrok od 2 do 6 let pod kozolcem posestnika Otavnika. Od desetih so se pričeli dvigati gosti oblaki dima in cele butare ognjenih zubljev. Ker je pihal močan zapaden veter, je zagrabil ogenj takoj gospodarsko poslopje soseda Verdeva njegove lesene svinjake in lani zgrajeno leseno lopo in drvarnico obč. tajnika Cestnika. Spričo vetra in tesno skupaj stoječih poslopij je bila nevarnost, da pogori del vasi. Le .nagli in izdatni pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. POZOR! Kupite lepo farmo v bližini velike slovenske farmarske naselbine, blizu Willard, Wis. Naprodaj imam več krasnih cenenih farm v mlekarskem okrožju države Wisconsin. Farme z živino in stroji, če želite. — Za podrobnosti pišite na: Palmer Vinger, Greenwood, Wis. Nekateri otroci ^o izredno briht-ni. Mati je poslala šestletnega fantiča prvič v šolo ter ga vprašala, ko se je vrnil domov: — No, česa si se pa naučil? — O, nič posebnega. Toda učiteljica je rekla, da moramo jutri zopet priti. r* Ko je človek mlad, mora biti resen, da je lahko v starosti vesel. Bivši poslanik Houghton je rekel, da nas vlade na ščitijo pred vojno. Pa bi nas vendar tako lahko ščitile pred vojno, namesto, da bi ščuvale narode na vojno. Ne narodi, pač pa vlade silijo v vojno. Rojak je takole izobraževal svoje ženo: — Turki imajo svoj koledar. Židje, Kitajci in pravoslavni imajo svojega. Naš koledar je najbolj pravilen. Naš koledar je gregori-janski koledar. Zato, ker ga nam je dal papež Gregor. Ženica ga je začudeno pogledala rekoč: — Pa si bil že spet v kevdru ali te je pa vročina? — Nisem bil v kevdru in tudi vročina me ni. Zakaj da bi me? — Ker tako neumno govoriš. — Kar sem ti povedal, ni neumno, pač pa res. — Figo je res. Tisti koledar mi je dal grocer, ne pa papež Gregor. ■k* tž •". M 'GLAS NARODA NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 26, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ia tJ. 8. A. i sL 11IIUHI Sovjetski poraz v Aziji. čakovanju v dobi kan tonskih zmag je nastopil obrat, ki je bil tako nenaden in tako popoln, da je celo Katastrofalni poraz afganskega l privoščiti drug drugemu, boječ se, spretnemu sovjet. vodstvu pov-kralja Amanulaha se tolmači so- da bi se s tem vpadna možnost iz- zročil notranje spore. Iz kantonske glasno kot poraz sovjetske Rusije datno povečala. Zato pa sta se v armade in politike so nacijonallsti ln zmaga samozvanca, a kljub te- deželi borila angleški in ruski vpliv, i^o^ii vse, kar je izpovedovalo ko- bil sredstva, da je oborožil in reor- nalnim krilom stranke kuonic^tang. Fengjuksiang Je že več let, to Je kar igra samostojno politično vlo go, v zvezi s sovjetsko Rusijo. Bil Jo dalje časa sam v Moskvi in trdo* vratno se je trdilo, da je tamkaj do- mu dejanskega kralja Hatribula-ha kot zmaga velikobritanske poli tike. GERMAINK B K A U M ONTO V A za premoč. j munizem. Odtlej se je protiangleška ganiziral svojo armado. Ko }e v do- Trdi se, da se tudi v sovjetski ost nacionalistične kitajske politi- bi zmagovitega kantonskega prodi- dobi stvar ni bistveno predruga- krhala vidoma in danes se žc ranja proti severu posegel v borbo Taka interpretacija se vsiljuje čila, samo da je ruska politika P1^ ° angleško-kitajskem zbliža- zoper Čangtsolina, je mnogo pripp- sama od sebe. Afganistan je bil že sedaj dobila drugačna bojna sred-1 nJu- mogel k zmagi. Ni se pa nikdar po* od nekdaj jabolko spora med Ru- stva. Poskus, vzbuditi socijalno in' Pa tudi ta poraz ni še dosegel vi- polnoma strnil s Kuom in tangom, sijo in Anglijo, ali boljše je bil oni nacijonalno samozavest azijskih ška. Te dni so se dovolile kitajske ohranil je vojaško svojo armado in Ko Jc pogovor nanesel nato, da pogledov, sem sklenil, da grem po-j napeto prisluškovali pripovedova- preiskusni objekt, na katerem sta'ljudstev in jih na ta način mobi- oblasti proti ruskemu konzulatu v politično svojo frakcijo in tudi s IZ CRT NA DLANI je moči iz črt na roki čitati značaj vprašat staro prijateljico, ki se je in prihodnjost, se je iz kota salona, mnogo ukvarjala s proučevanjem kjer je sedel star, melanholičen go- črt na roki. spod, zdajci začuio srdito ugovar- Pod to ali ono pretvezo, sem ji janje. rekel, 'vas prosim, da si ogledate Mlada domačica, gospa Cornegi- roko gospodične Irene D. 8rečali direva je pohitela k njemu. i se boste ž njo jutri na čajanki pri Ali vam ni dobro, dragi go- Argousonovih. In potem mi boste .sfxjd Butrireux? j verno poročali, kar boste razbrali Nikakor ne, ljuba gospa. Sa- na predragi dlani.' mo govoričenje teh mladih J Dya dni natQ me stara prija_ Očividno je imel v mislih: "teh ^ la NJen obraz je w mladih nbotnikov", a je potem do- ^ z drhtečim glasom dal: "teh mladih ljudi..." Teh mladih ljudi? A s čim so se vam zamerili? O hiromantiji govore. Ali mar vi ne verjamete vanjo? Po moji sodbi je ta umetnosti ... . __#„,__, j Hektor», z Ireno se ne morete po- mnogo zanesljivejša od grafologi- ......* je; zakaj pi.savo lahko potvorite ali i pa predložite v presojo pisavo ka-j ke druge osebe; toda črt na roki me je zaklinjala, naj ostanem miren, in ko sem jo vprašal, zakaj, i mi je odgovorila: •Ubogi moj Hektor (ime mi je nju gospoda Butrireuxa in ko je si ruska in ekspanzivna moč meri- lizirati proti kapitalističnim ev- Harbinu tak nastop, kakor ni obi- sovjeti Je ostal v dobrih zvezah. Go- končal, so vzkliknili vsi hkratu: li sile. Afganistan meji na oaem- rn^skim državam jekaj kmalu do- čajen niti proti mednarodno naj- tovo je tudi to izdatno pripomoglo — In?.... lje obeh držav; do njegovvih se- bil izrazito proangieško ost in ob- brezpomembnejši državi. Na ruski k izbruhu nove državljanske vojne, — In? je odvrnil gospod Buti- vernih meja se Je razširila Rusi- tičal v nji. Ne more pa se reči, da protest je Kitajska odgovorila z no- saj je Čangkajšek znan kot srdit reux. Mislil sem, da me bo kap za- ja, a na jugovzhod^ odtod leži naj bi dosezala sovjetska antiangleška vo grobostjo, češ, da je v konzulatu nasprotnik boljševizma. dela. Zahvalil sem se stari prijate- bogatejša in največja angleška ko- j propaganda pozitivnih uspehov, iskala aktov o kompromitujočih S prekinjenjem diplomatskih od- Ijlci ln napisal Ireninima rodite- lonijalna domena, — Indija. Še da-i ne gre zanikati, da povzroča zvezah generala Fengjuksianga. nošajev s Kino je stvar tudi v tej Ijema nekaj vrstic, v katerih sem več. tod Je ono mesto, kjer še zdi, Londonu precej neprijetnosti in Prekinjenje diplomatskih odnoša- državi izgubila igro; poraz bi se jI jima sporočil, da odpotujem v Kor- da bi bilo najlažje iz ruske sfere brige. V Afganistanu je, tako se tr- jev, ki se je, kakor se vidi, neute- mogel popraviti vsaj delno le, če bl diljere po karbonski papir. Ko sem prodreti v angleško. Take so bile di, z zmago Habibulaha utrjen zopet meljeno demantiralo, se je izvršilo Fengjuhsiang v novi državljanski vsaj ruske težnje nekdaj v carski angleški vpliv. Tudi ako Je res ta- z veliko naglico, tako da se zdi, ka- j vojni ostal zmagovalec, kar pa dobi in tak je bil strah gospodarjev ko, — za dolgo te odločitve pač ne kor da je bilo sploh v kitajskem malo verjetno. velikobritanskega imperija, ki so veljajo; v državah, kot je Afgani- programu. V vseh področjih Azije, kjer Je se obdali radi tega z močnimi trd- stan. se situacije menjavajo zelo Stvar še ni dovolj pojasnjene., boljševizem po popolnem neuspehu ročiti.M 'Zakaj ne?' 'Saj se vam skoro ne upam povedati.... Kar nerodno mi je.... To dekle....' 'Tak povejte že vendar!' 'Prvo: prošlost ima!' •Prošlost?' 'Hektor, pogum! Bila je že mati... trikrat je že bila mati!' *A saj ji je šele dvajset let!' 'Začela je zelo zgodaj ... Razen tega..." | O Bog!' "Razen tega je videti, da bo tudi nadalje hodila po poti greha in razbrzdanosti, zakaj njena dlan mi razodeva, da ji nedostaja slehernega čuta za nravnost.* 'To je strašno!' se po treh letih vrnil.... — Je bila Irena mrtva? — Ne. Živela je. Poročila se je bila* s simpatičnim mladeničem, s katerim se je prav dobro razumela. I4udje, ki sem jih zaupno povprašal o ponašanju mlade žene, so vedeli o Ireni povedati samo dobro. Tolikšnega svetohlinstva bi ji ne bil nikoli prisodil. Da se do dobra uverim, sem ji jel dvoriti. Dal sem se vabiti k njej. Ni kazala, da bi se zaradi mojega nenadnega odhoda kaj srdila name; v svoji sedanji sreči, sem sodil, jc pozabila na žalost, ki sem ji jo bil prizadejal, zakaj takrat me je po vsem videzu resnično ljubila.... Toda zvestoba, kaj ne, ni bila med njenimi lastnostmi ... Nekega večera, ko sva bila na vrtu sem jo odvedel proč od drugih in jo prijel za roko. njavami na afganistanski meji. Prav radi tega pa je mogel Afganistan ohraniti samostojno eksistenco, zakaj soseda ga nista hotela naglo. Podoba pa je, da je iskati ozadje a- v izvenruski Evropi iskal tal za svo- Drug, še občutnejši poraz, je sov- feri v novi državljanski vojni med jo svetovno revolucijo, mora Mo- jetska politika doživela na Kitaj- Čangkajšekom in Fengjuksiangom, skva notirati svoj poraz. Edino upa- skem. Po visoko postavljenem pri- to je med centrumom in opozicijo- nje je še Indija. KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. 99 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................65 1 Agitator (Kersnik) broS. .......80 Andrej Hofer................... .50 , , , Arsene Lupin ...................60 Ne glejte moje roke, Hektor,' Beneška vedeževalka .......... .35 ne morete izpremeniti, kakor bi hoteli .... Gcspod Buureux se je zagroho- tal. — Nikante! Bodite pravični! Tedaj je bilo gospodu Butrireuxu dovolj in je kar udarilo iz njega. Udarilo je kakor iz človeka, ki nosi že vse življenje nezaslušeno krivico ali nesrečo; izjavil je, ker mu že očitajo pristranost, da nam bo povedal, zakaj ga že sama beseda hiromantija spravi v brezumen bes. — Bila je doba, je začel, ko mi, je bilo pet in dvajset let.... To smo mu seveda radi verjeli. —.... in sem se zaljubil, je nadaljeval. Zaljubil do blaznosti v nenavadno ljubko, vseh čednosti polno mlado dekle. Tako mi je biia ta ljubezen zmešala glavo, da sem njej posebno razvito nagnjenje za Videč, da me je ta drzna izpo- Boii*ni darovi...................35 e čisto resno odločil, poprositi jo pojeduštvo in pravcato manijo za ved osupila, je dodala: pot na ^marn<» *ur®.......20 za roko. Toda to zame ni bilo samo krajo; nasprotno pa nisem zašle- 'Hrbet moje roke hvala Bogu ni Boj ^rrnngii. prrrot"!!!*........«!> prispodoba. Njena roka! Njena'dila nikakega zmisla za snažnost, grd,, toda dlan je iznakažena. Po- Cankar: Bela Kri zantenui ! 11 /35 ko mi je bilo šestnajst Grešnik Lenard, brofi... ."0 me je poprosila. Premagal sem se, knil: 'Že vem, zakaj!' da nisem vi Ona» pa je krotko nadaljevala, 'Kaj ne da? A to še ni vse, Hek- ne da bi jo bilo moje ponašanje, i Bera* s stopnjle pri sv. Roku .. tor! Irena nima črt srca; na njeni v katerem je videla samo izraz Velikega vojvode...... dlani so samo črte nagonov. In tovarištva, kaj vznemirilo: kakšnih nagonov! Bolje bl bilo, da" Ne glejte mi roke Hektor; o njih ne govorim. Odkrila sem na škoduje moji koketnosti.' Bel grajski biser ................ „35 Beli mecesen ....................40 Bele noei (Dostojevski), trdo vez. .75 Bele noči, mali junak ...........60 Balkansko.Turška vojska .......80 Ralkanska vojska, s slikami.....35 Jt .60 Boy, roman......................65 Burska vojska...................40 to Bilke (Marija Kmetova) .......25 Beatln dnevnik .................60 ! Kaj se je Markam sanjalo...... .25 Kazaki .........................80 Kmetske povest, trda vez....... 1.— Kraljevič berač..................30 Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika .70 Kaj *e je izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipsl ..........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v peseueah — Jtazlične poezije — Zabavljlce ln pnšlce -- Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike.............70 dražestna ročica; njena razodeva- sposobnosti, čast in zvestobo. Vr-, mislite: joča ročica! Da, razodevajoča, za- hu tega je devojka na moč niče- let, sem padla iz dirjajočega voza kaj tiste čase sem kakor skala tr- Mimo življenja .80 murna, nestalna v mišljenju in v in si pokvarila roko; popravili so Cvetke .........................25 dno veroval v hiromantijo. Še da- najvišji meri nagnjena h brblja-1 mi jo na ta način da so mi na tesar K ................. t j,____, . » Cvetlna Borograjska.............50 Čarovnica ...................... .35 panter, trd. vez........... .80 nes verujem vanjo, je dodal, a zato je nič manj ne preklinjam. Boste že videli, zakaj. Uverjen, da mi bo roka moje Irene — imenoval jo bom Ireno — potrdila vse čednosti oboževanja vrednega dekleta, ki so se razode- vosti; dedno. je silno obremenjena! dlan prisili kos opičje kože....' in ni upanja, da bi se kdaj popravila. Sicer pa....' 'Sicer pa?.... Tak povejte! vsem, kar sem slišal....' Po. SKOP DO SMRTI OD GLADU 'Ni ji namenjeno dolgo življe- Iz Budimpešte poročajo o nekem broš. .............60 Čebelica ........................ .15 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Mllčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 vale iz njene miline, njenega čed- nje. Umrla bo prav kmalu in sicer, ministerijalnem dnevničarju, ki je Dekle Eliza .....................40 dosegel svoje vrste športni rekord, Dalmatinske povesti.............35 nostnega ponašanja, modrosti nje- nasilne smrti....' nlh besed in nedolžnosti njenih Gostje gospe Cornegidiereve so Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so- y rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOHN KREČIČ Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. — na račun svojega življenja. Možakar, star komaj 26 let, je bil skopuh, da bi delal čast vsem svojim podobnim. Samo da bi mu ne bilo treba plačati za stanovanje več nego 15 pengov na mesec in da bi si prihranil stroške za cestno železnico, je opravil vsak 10 km poti v urad in 10 km nazaj peš, jedel samo enkrat na dan in še takrat le kakšno ceneno klobaso, se odpovedal vsem zabavam, vinu in tobaku, Svoj čas je imel zaročenko, ki se ji je pa odrekel samo zato, ker si je nekoč poželela sladoleda. Potem je govoril o njej kakor kakšen razočaran ljubimec, ki se mu je zgodila velika krivica. Od same skopo-sti in gladovanja je končno umrl. V njegovi sobi so našli hranilno knjižico na 2856 pengov. Originalna ciganska sleparija. V selu Majnrec, v občini Križev-cl je neki cigan na prav originalen način osleparil premožnega kmeta. Cigan Branko Djurdjevič je prišel pred dnevi k seljaku N. in mu zaupal, da ima pri sebi vrečo, v kateri je 150 tisoč dinarjev. Denar da je ukradel. Ponudil je kmetu celo vrečo za 6000 Din., češ, da se boji, da ga orožniki ne vjamejo in mu denar odvzamejo. Kmet je mislil, da je naredil dobro kupčijo in je ciganu takoj izplačal zahtevano vsoto. Ko je odprl vrečo, je bilo v njej nekaj bankovcev po 100 in 10 dinarjev, drugo je pa bil sam papir. Kmet je cigana ovadil orožnikom. Spominska plošča Heineja v Pariza Na predlog humanista Cinlcyja Je bil v pariškem mestnem svetu sprejet predlog z* postavitev spominske plošče pesniku ljubezni Henriku Heine ju. Plošča vo vzidana v poslopje, kjer Je Heine stanoval. Pravljice in pripovedke (Kočutnik) 'Tončkove tajne na MikJaviev ve- 1. zvezek .....................10 .Mladinska Igra s petjem t 2. zvezek ...................40 i 3. dejauji> .................. jff ft. C .K. drama v 3 dejanjih ■ pred* Igrro. (čapekr. ve*. ...........ff Popotniki .......................60 Poznava Boga .............. Pirbi ...................... Povodenj ................... Praški judek .............. Prisega Huronskega glavarja Prvič med Indijanci ........ ■30 Revizor. 5. dejanj, trda vec&ua .30 .30 .25 .30 Ljubljanske slike, HiSnl lastnik. Trgovec, Kui>čljskl stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarca. Duhovnik, ltd..................80 Prejranjanje indijanskih mlsjonar-jev ...........................30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Robinzon .......................60 Robinson .............1._ Rabljl, trda vez.................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem.....30 Romantične duše (Cankar).......90 Razkrinkani Habsburžanl ...... .50 Roman treh src ................1.30 Komun zadnjr?a cesarja Habsbur-žana 1.50 Rdeča ln bela vrtnica, opvest .. .30 Slovenski šaljlvcc ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Suneški Invalid .................35 Skozi «ilmo Indijo ...............56 Sanjska knjlj;*, mala ...........60 Sanjska knjga, nova velika.....90 Marjetica .......................5(j j Sanjska knjiga Arabska..........l.->0 .Mladi gozdar, brofl........... JE5 .75 Drama v traku, roman.......... .40 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................00 Doli z orožjem ................ .50 Don KHoft iz La Manfae...........4« Dve sliki, — Njiva. Starka — (MeSko) .....................60 Devica Orleanska .............. -50 Dnbovni boj ................... .50 Dedek je pravil; Marinka ln &kra- teljčkl ........................40 Elizabeta ...................... -35 FaJrijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukbariea .................80 Fran Baom Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Dlavolo .................... 56 Gozdovntk (2 zvezka) ...........L20, Godčevski katekizem............ ,.35 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mytologija .............. L— Gusarji .........................75 Hadžl Murat (Tolstoj) .........60 Hektarjev meč .................75 Hči papeža, trdo vez..............1.— Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strogi .................. .56 Hedvika........................ .35 Helena (Kmetova) ..............40 Hudo Brezdno (II. zv.^ ........ .35 Humoreske, Groteske ln Satire, vezano ......................80 broširano ...................66 Izlet gospoda Broučka ..........LN Iz tajnosti pri rode.............. .50 Iz modernega v seta, trdo rez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................1.— broširano ...................80- Igralee ..... ...................75 Jagnje .........................30 Jank« in Metka (za otroke) .... .30 Jeraač Zmagovat. Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broS. ....................... .60 JorBčevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanib..................10.— Sosedov sin, broS. ...............46 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broSIrano ...............6.. .75 Kak* sem se jaz likal (Alešovee) I. zrezek ..........66 K»ko sem se jaz (Alešovee) II. zv............. JI Kako sem se jas likal (AleSovee) III. zvezek........ .66 Korejska brata, povest iz misijo- nov v Koreji .............. JJ0 Moje življenje .................. Mali Lord .................... MHjonar brez ja .......... Mrtvo mesto ................... Malo življenje ................ Maron. krščanski deček is Libanona ...................... Mladih zanlkernežov lastni ilvo- topis ........................ Misterija, roman .............. 1.10 Mlinarjev Janez ................ .50 Musolino .......................40 Mrtvi Gosta* .................. .35 Mali Klatež .....................7Or Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo............1.— Na valovih južnega morja.......36 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki Izmlra ...............46 Naša vas, II. del. 0 povesti .... .90 Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. vez. .........70 Naša leta, trd. vez. ............ .80 broSIrano ...................60 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ................80 Odkritje Amerike ...............60 Pasti in zanki .................25 Pater Kajetan ..................L— Ptngvlnski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... J»0 Pravica kladiva .............. J»0 Pabirki iz Roža (Albrecht) .... .25 Pariškf zlatar .................. .35 Petelinov Jaoez .................75 Prihajat, novest ...............60 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku ........................ .50 Požlgalec .......................25 Plat zvona .....................40 Po stran klobnk.................35 Pri stricu ...................... .66 Prst božji .................... .30 Praprečanove zgodbe ............ .U Patri a, povest Iz irske junaške dodo be ........................ .30 50'Spake, humoreske, trda vez.....1>0 751 Strahote vojne .................50 80 | Stlrl smrti, 4. zv ............... .35 * 75 Skrivnost najdenke ............ J50 [75, Smrt pred hišo .................65 '55 Stanley v Afriki .............. Jifl Strup Iz Judeje ................ .75 Spomin znanega potoval ca .... 1.50 Stritarjeva Anthologija .trda vez .90 broS....................... 80 Sisto Šesto, povest iz Abrucev Ji Slu medvedjega lovca. Potopisni roman .........................30 .16 l jetnik carevine, vuneloigra * 2. dejanjih .................... Veronika DesenUka. trda rez ....1^6 Za križ ln svobodo. IgrokaŽ v 6. dejanjih ...................... Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. S. dejanj .... Jt 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .60 Zbirka Ijodsklh iger: Z našib gora ................. .1,—■ 3. snopič. Mlin pod zemljo, g v, ..Neža, Sanje ..................... 13. snopič. Vestalka, Smrt Marij« device, Marijin otrok ........ M 14. snopi?. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .... J$% 15. snopič, Turki pred Dunajem, Fabjvla In Neža ............ 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen M* rljlnega otroka ...............>9 HAKESPEAREVA DELA: MachDet. trdo bro?Irano . 3 Othelo .......................... Sen Kresne noil ...............7t SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Albre<-ht) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 «tf„ broširano ....................■ Št. 2. (K2do Mtirnik) Na Blede, Izvirna povest, 181 str., bri*.., M St. 3. (Ivan Rozman) Testament, • ljudska drama v 4 dej., broS. 105 stran! ................... jg St. 4. (Cvetko Poletne klasje. Izbrane i*esml, 1j*4 str., bfoSlrano..................... Stric Tomova koča ............. .50fZnamenje štirih (Doyle) ....... £6 Student naj bo. V. zt............35 Zgodovinske anekdote .......... Jt% Sveta Genovefa ................35 ? o*nj«n in mečem..............3, Zaročenca, milanska zgodba Iz 15. stoletja Sveta Notburga ................ .35 Sredozimel, trd. vez..............66 broS. ...................... .40 ! Zgodbe zdravnika Muznlka.......76 Spisje. male povesti ............ jj1 Zvestoba do groba ..........i.6# Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke ...............35 Pa gorah In dolinah Pod krivo jelko. Povest lz časov ro-kovnjačev na Kranjskem...... JS6 Poslednji Mehikanec .......... M Pravljice H. Majar ............ .30 Pred t rž a nI, Prsšeni in drnetsvet. niki t gramofona .............28 Pri godbe čebelice Maje, trda vez... L—— 1.20 Ptice selivke, trda ves.......... 75 Kmečki pan t, trd. ves. brofi. ..............................................J6 Pikova Krvna osveta ....................................Jt Pred nevihto .................. JS Kuhinja prt kraljici gosji nsžiet JS6 Pravljice (Milčinski) ..........L— (Puškin) ........ JO Spomini jugoslovanskega dobre- volca, 1914—1918 ............1.25 Slike, Mož s raztrgano dušo 1.— Sveta noč ......................30 Svetlobe !n sence .............. 1.20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....33 2. zv. Hudo brezdno .......... .35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. vz. Povesti in slike.......... .35 5. zv. Študent naj bo. Na& vsakdanji kruh.......................35 SPI3I ZA MLADINO: T.ANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........................ JO 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ JO 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ JO 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. J6 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... JO Umetniške knjige i slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ....L60 Rdeča kapica-; pravljica s slikami 1.— Sneguljčica; pravljica s slikami 1.— Mlada greda ....................1.— TraoljžHca, pravljica s slikami ..1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike Iz pravljic ...............75 Knjiga za slikanje dopisale, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................L20 Zaklad za otroka ................1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 0. dejanj .66 Cyran de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.76 Edela, drama v 4. dej............66 Marta, Semenj v Richmando, 4- Ob vojskL Igrokaz v 6tirih slikah J6 PESMI IN POEZUE: Akropolis In Piramide ........ M broširano...................... Azazei, trdo vez. ................f^ Balade in romance, trda vez......1J5 Bob za mladi zob, trda vez .... .40 Gregorčičeve poezije ............ J« Godec; Pored narodnih pravic • Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ................ Ketejeve poezije ,trda vez........1.16 Kraguljčk! (Utva) .............85 trdo vezano ........................66 Moje ebsorje, (Gangl) ............UtS Narodna pesmarica ............ .46 Naries (Gruden), broš........... J6 Primorske pesmi. (Gruden), vez. JS Slutne (Albreht) broš........... Jt Pohorske poti (Glaser) bro«..... Jt Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovensko pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................LHJ Prešernove poezije ............. Oton Zupančič: Cieiban, trd. vez............. Jt Sto ugank ................... Jt V zarje Vidove, trd. vea ..............Jt Vijolica. Pesmi za mladost .... Jt Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .... Jt Zlatorog, pravljice, trda vez .... M Naročilom je priloiUCdemar, diši v gotovini, Money Order šU poštne znamke po 1 ali 2 centa, čš pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig; katčrih M 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine p*m9o "GLAS NARODA" aw w, is. sk New York1 '" 'GLAS NARODA" NEW YORK. WEDNESDAY, JUNE 2«, 192» _» * -__» ' The LARG EST SLOVENS BAAV in B. S. JL .YB Rdeče rože. K o M A N. Za <4|«» Naroda priredil (T P. VROČINA V NEW YORKU (Nadaljevanje.) — Ne, — ne, — to ni resnica! — je vzkliknil s tresoOim se glasom, kot da skusa pomiriti samega sebe. Ali razumei to, Rajner? — je vprašal Henn;ng. jaz si morem le misliti, da se je Gladys v tem pismu napačna izrazila .ker ni popolnoma zmožna nemškega jezika. To je gotovo pomota. Be.stide iz dnevnika Joste pa se mi zde natančno kopirane. Raj-ner, povej mi odkrito, ali si Josti sploh kdaj rekel, kako zelo jo ljubiš? Ne, jaz sem :e je bal prestrašiti ter sem ji vedno prikrival ob&eg svojih čustev, kolikor sem pač mogel. Moj drayi Rujner. meni se zdi, da je prišla mala Amerikanka, da t! potegne krinko z oči. tiroi Rajner se je oprijel naslonjače svojega stola, kot da jo hoče streti. Jaz ti r< < t>m, da je to napaka, — je zopet rekel ter se zadrževal Nato pa, ko se ni mogel več nadalje zadrževati, je kriknil s hripa-vim tilasom; Ah, če bi mogel videti ta dnevnik ter čitati z lastnimi očmi te besede! To je prišlo kot vzklik iz njegove duše. Henning je prijel svojega brata za roko. Dolgo časa sta se gle- Nato pa je rekel Henning pritajeno: — To boš lahko storil, Rajner. Jaz sem pisal Gladys, naj izmakne za par dni dnevnik Joste ter ga pošlje tebi. Ravnokar sem dobil od-i ovor Gladys. Tukaj je brzojavka. Danes zjutraj bo brzojavka mogoče 7f> tukaj. Tebi je treba prečitati le zadnjo stran. Prav nič ni treba tebi pomišljatii. Namen posvečuje sredstva! Grof Rajner je globoko vzdihnil. — Krivica je, to vem, a cena je vendar preveč visoka ter me mora prepričati. In nič ne pride vpoštev, kaj bom našel, — tebi iskrena hvala — sedaj sva pobotana! Posegel je po roki Henninga. Rajner. če bi mogel s tem popraviti svojo krivico, — če bi Josta postala srečna, kljub vsemu! — je zajecil Henning. Rajner se je ozrl vanj s plamtečim pogledom. — In ti, Henning, ali bi mogel ti prenesti, če bi se to res zgodilo? —- Da, Ra jner. jaz mislim, da bom okreval. Sedaj vem za eno medicino, ki me bo popolnoma ozdravila. — Kaj misliš s tem? Henning je ploboko vzdihnil. Nato pa je rekel s smehljajem iz katerega je že zrlo okrevanje: —Gladys Ona je prava slika Joste. Rajner je objel svojega brata. Bog naj nama pomaga obema. Sedaj pa me pusti samega. Ne vem še, kako bom prenesel čakanje na to knjigo. Ta nemir pa ne trpi nobene priče. Pojdi vsled tega, Henning. * Josta pa je iskala po svoji ši.alni torbici ključek k njeni pisalni mizici. Gladys pa je sedela, navidez neprejničnega obraza, in njeni roki sta se nervozno igrali s franžami prta. k9 — Kaj pa iščeš, Josta — je vprašala Gladys konečno, ko ni mogla več nadalje prenašati tega nemega iskanja sestre. — Ključek k moji pisalni mizi, Gladys. Jaz ga vedno položim v svojo košarico za delo, ker je ključek zelo velik. — V Nambergu sem vfcdno nosila ključek na verižici pri sebi, kajti bil je majhen ter ličen. V Nambergu je dosti uslužbencev, ki radi stikajo naokrog. Vedno sem ga tukaj položila v košaro, a sedaj ga ne morem najti. — Ti si ga gotovo založila, Josta. — To mi je nerazumljivo. Slučajno nisem sedaj dva ali tri dni rabila ključka.... Gladys pa je vedela zelo dobro. Na vse možne načine si je prizadevala, da zaposli Josto na kak drugi način, da ne bi sedla za pisalno mizo. S pravo vnemo je napotila Josto, da je postavila pohištvo iz Deviškega gradiča ter uredila zapuščino. To je Josto nekaj odvrnilo od njene bolesti in obenem tako zaposlilo, da ni prišla do pisanja. Sedaj pa sta bili s tem gotovi in Gladys ni več vedela, kako bi zadržala Josto od pisalne mize. Vsa tresla se je že od nemira. Kje neki je ostal dnevnik? Če ga je Rajner takoj poslal nazaj, potem mora dospeti vsako minuto. Ah, če bi bil dnevnik le že zopet tukaj! Maggie je stala spodaj na preži ter čakala na poštnega sla, da mu takoj odvzame pošiljatev. Kaj pa bi bilo mogoče storiti drugega, da spravi Josto na druge misli? Gladys si je trpinčila glavico. — Veš, kaj, Josta, mogoče si izgubila svoj ključek pri pospravlja-rju? Josta je zmajala z glavo. • — Le v zmedi sem ga mogoče založila. — Tako bo najbrž. Tvoji komornici in Maggie hočeva reči, naj iščeta neumni ključek jutri zjutraj, ko bo že svetlo. Sedaj pa mi čitaj iz knjige, ker vedno rada slišim, kadar čitaš ti. Potegnila je Josto v stol ter ji dala knjigo, da čita. Josta se je takoj lotila posla, da izpolni željo Gladys. Gladys Je veselo sedla Josti nasproti, kajti s tem si je pridobila časa do naslednjega dne.... Grof Rajner je dobil dnevnik. Henning je položil predenj zapečateni paket ter odšel molče zopet ven. S tresočimi prsti je Rajner raztrgal omot, držal nekoliko časa knjigo v svoji roki ter poiskal konečno zadnjo, popisano stran. Tam je stalo jasno in razločno: — Moj Rajner, kako koprnim od hrepenenja po tebi, kako te ljubim! — Ti bi ne imel več nobene mirne ure, kajti ti si dober ter ne maraš, da bi jaz trpela. Jaz bom umrla od hrepenenja po tebi, ker ne morem prenašati te ločitve in ves ponos mi nič ne pomaga! Vedno si moram reči, da sem ti nadležna in da obžaluješ, da si me postavil na svojo stran. Drugače bi me ne mogel tako mirno in voljno izročiti Henningu. Zadel si me prav J v mozeg, moj ljubljeni mož! Po tem nisem smela še nadalje osta- j ti pri tebi. Zadnji žarek upanja je bil zatrt v meni, da bi si mo- j gla še kdaj pridobiti tvojo ljubezen! Ti, moj ljubljeni, — zakaj mi je Bog položil to globoko, vročo ljubezen v moje srce, če jo I moram vedno skrivati? Zakaj mi ni mogel ostati vsaj stric Raj-j ner? Ali bi mogla potem mirno ter zadovoljno živeti poleg tebe? I O, ne, ne, — v mojem srcu je vedno počivala ljubezen do tebe in' se Je morala prebuditi nekega dne. Sedaj pa sem daleč proč od tebe ter se prostovoljno izobčila iz tvoje bližine. Mojo dušo mrzi, i — če bi le mogla umreti! . : Tako se je zaključil dnevnik. ' S tresočim se vzdihom je pritisnil grof Rajner knjigo na svoja usta. Močni mož se je stresel pod oblastjo različnih občutkov, ki so navalili nanj. Vedel je sedaj dovolj. Vedel je sedaj, da ga ljubi njegova žena in sicer tako globoko ter iskreno, kot si je le mogel kdaj želeti. Nobene nadaljne besedi ni hotel več poslušati. (Dalje prihodnjič.) $ uarnikt*«' $»IID*HII& 27 junija: OI> tiiine. Cherbourg Dri selen. Cherbourg, Bremen » Berlin, Cherbourg. Bremen 28 Junija: rrtmuciite Wilson, Trat Slalendam, Boulogne rur Mer. Rot terdan. 29. Junija: BeiKeiiiand, Cheroourg, Antwcoer Maureta-nla Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg L.-vialhan. Cherbourg Coute Grande, Napoll. Genova innekahda, Boulogne aur Mer. 1. julij': France. Havre 2. ju'ija: ''ulumbua, Cherbourg. Bremen Kyndam, Boulogne s-ir Mer. Rotterdam Zadnje dni je obiskala New York neznosna vročina. Toda, kaj je to mladini. Mladina ti. Slika je bila vzeta ob vznožju Jackson Street East River. si zna pomaga- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau PO EN AVTOMOBIL ZA VSAKIH PET OSEB. Avtomobil se je rodil v Združenih državah se to tukaj najbolj razvil in prišel do največjega razmaha. Danadanes predstavlja ko-los med industrijami. Po seznamih registriranih avtomobilov v Združenih državah jih je bilo leta 1928 vpisanih 24.493,124. kar predstavlja 1,359.883 več kot prejšnje leta 1927 Te podatke je obelodanil Bureau of Public Roads od poljedelskega departmenta zvezne vlade Število vključuje osebne avtomobile, avtobuse, taksije, tovorne avtomobile in cestne traktorje. Razun teh je registriranih 148,000 "trailers" ivlačilnih vozovi in 118.000 motor-ciklov. Newyorska država predvodi listo z 2 milijonoma motornih vezov. California je druga z 1,800.000 Ohio je tretja z 1.660.000, potem prihajajo po vrsti Pennsylvania Illinos in Michigan po številu registriranih avtomobilov. V primeri s prebivalstvom od 12 milijonov duš prihaja po en avtomobil na vsakih pet prebivalcev. Letni strošek za avtomobile v Združenih državah se ceni na deset tisoč milijonov dolarjev, od katerih gre 5400 milijonov za nakup avtomobilov, 1200 milijonov za pritikiine in nove dele, 2200 milijonov za gazolin in 1200 za obroče. Ogromen razvoj avtomobilske industrije povzroča resen problem za promet v arfteriških mestih. Lani so avtomobili usmrtili povprečno po 70 oseb vsak dan v Združenih državah. Največ žrtev je bilo v velemestih s prebivalstvom od čez pol milijona prebivalcev. Vsled teh strašnih posledic so države in mesta uvedle nove predpise za regulacijo prometa po mestnih ulicah in po državnih cestah in to v korist večje varnosti. LJUDSKO ŠTETJE SE BLIŽA. Kongres je odobril vse potrebne postavke, in bo začenši s 1. aprilom bodočega leta 100,000 popisovalcev šlo od hiše do hiše. da popišejo vse prebivalstvo Združenih držav. Najmodernejši stroji, izumljeni v to svrho, bodo prispevali h končnemu štetju. Ljudsko štetje od 1. 1930 bo petnajsto v zgodovini Združenih držav, kajti ustava predpisuje, da se tak popis mora izvršiti vsakih desetih le. Poprej se je tak popis vršil takoj začetkom leta, ali radi praktičnih vzrokov je kongres to pot določil, naj popis začne l. aprila. Ljudsko štetje ima več namenov, ne le seštevanje prebivalstva. Nabira podatke o poljedelstvu, tovar-ništvu, bogastvu. Kongres želi, da se sedaj popisuje tudi način distribucije, potom katere blago prihaja od producenta na konsu-menta. Ljudsko štetje od leta 1920 je naštelo 105,710.620 prebivalcev v Združenih državah. Ceni se. da jih je sedaj okoli 120 milijonov. Radi vzporedbe naj navedemo prebivalstvo nekaterih držav: Nemčija čez 62 milijonov, Italija čez 40 milijonov, Anglija 44, Švedska 6, Norveška 2,700,000, Jugoslavija 12 milijonov, Sovjetska Rusija 140 milijonov, Canada 9 milijonov, Kitajska 400 milijonov. Japonska 60 milijonov itd. Census navaja tudi podrobne informacije o prebivalstvu. Tako, na primer, ljudsko štetje od leta 1920 navaja, da je bilo v Californiji 3,426,861 oseb, od katerih je bilo 1,613,270 ženskega spola. Izmed teh zadnjih je bilo 26,538 Japonkinj od katerih 1950 jih je živelo v San Francisco. Izmed teh 1238 je imelo čez 21 let in od teh je 174 nepismenih m 4 niso znale za svojo starost. To le radi primera, do kate-rih^podrobnosti gre popis. I Razun tega rednega ljudskega ' štjetja vsakih deset let. Census Bu- I reau v Washingtonu vodi natan-j čen račun o porokah, razporokah ! in mortaliteti, kakor tudi o mno-| gih podatkih, ki so v zvezi s trgovino in industrijo. Eden oddelek tega zveznega urada vodi tedenske ! statistiko o otrocih, rojenih v tem j tednu. Na podlagi dobljenih podatkov in s pomočjo jako kompliciranih števnih strojev ta urad vsakih 20 sekund naznanja svetu, da milijoni Amerikancev so se povečali — recimo — z rojstvom deteta štev. 118.972,331. Ogromno delo statističnega urada bi bilo nemogoče brez mehaničnih pripomočkov. Ime vsakega po-jedtnea je zapisano na karti. Na tej karti je za vsak podatek označeno posebno mesto. Vsako tako mesto je preluknjano. Električni stroji preštevajo te karte z brzino 400 kart na minuto in istočasno nabira odgovore na kakih 60 vprašanj, s tem da našteva luknje postavljene na istem mestu v vsaki karti. Ti stroji so popolnoma zanesljivi. Popis ljudstva v Združenih državah je povsem nekaj drugega kot nedavno popis na Turškem, ko je vsak prebivalec moral ostati doma ves dan in ni smel ven na ulico, dokler ni strel iz topa naznanil, da je bil popis končan. V Združenih državah se ni treba nikomur bati popisa — razun kake gospe, ki se boji navesti, koliko je stara. Pa tudi njej se ni treba nič bati. kajti zakon predpisuje strogo kazen za vsakogar, ki bi razodeval nabrane statistične podatke o po-jedincih. Eden izmed najstarejših ljudskih popisov se je obdržal za časa Mojzesa. V svetopisemski "knjigi števil" je natančno povedano, kako se je izvršil. Ko je Viljem Nor-mandski osvojil Anglijo leta 1066, hotel je doznati stanje svoje nove zemlje. Tako je leta 1085 izdal u-kaz, naj se zapiše vsak plemeni-taš in kmet, vsak aker zemlje, vsako govedo, vsak mlin, vsako vla-stelinstvo, vsak plug, njihovo vrednost. prirodna bogastva, gozdove, polja in reke — torej precej moderen popis. Dasi so Združene države izmed najmlajših narodov na svetu, vendarle so pa bile prve, ki so ustanovile ljudsko štetje v rednih presledkih. To prvo redno ljudsko štetje se je vršilo leta 1790. je Švedska prva sledila temu primeru. Anglija. Francija in Prusija so še le deset ali dvajset let kasneje uvideli potrebo takega rednega štetja. Rusija je izvedla svoje prvo ljudsko štetje še le leta 1897. Vsled tega ranega začetka so Zdr. države razvile največji statističn. urad na svetu. Porast Združenih držav se najbolj vidi iz teh številk: Leta 1800 je bilo v Zdr. državah 5,300,000 prebivalcev, leta 1850 23,190,000, leta 1900 75,994,000 in leta 1910 za 44 milijonov več. Ta nagli porastek — največji v zgodovini človeštva — je eden izmed razlogov, zakaj je prišlo do omejitve priseljevanja. R ONI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih oarnlkih: FRANCE 1. julija; 19. julija (6 P. M.) (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 5. juL; 26. Jul. adajo v kvoto bres vsake prednost! r Ud, pa aa m sprejema nlkaklk prni^j m aws> Hkanske viasje STATE BANK : 'iil'" -w -i:iitfflfik;