Največji tlovcaild dnevnik v Združenih državah VeQa za rte leto - • • $6.00 Za pof leta --«•«. $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 raesoan revnik $6.00 8 tSLUFOH: OOBTLAHDf 2876 Entered as Second Ola m Matter, September 21. 1003* at the Pock Office at Hew York, 31. Y„ wrier Act of Congreos of Me ffeh 3, 1879. TELEFON: OOKTL1RDT £876 NO. 161. — ŠTEV. 161. NEW YORK, MONDAY, JULY / 12, 1926. — PONDBLJEK, 12 JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. LETNIK XXXZV. velikanska eksplozija v BLIŽINI DOVERJA, N.J. Strela je udarila v mornariška municijska skladišča v bližini Doverja, N. J. — izstrelki, ki so pričeli eksplodirati, so zažgali armadni arzenal, nahajajoč se pol milje proč. — Število smrtno ponesrečenih ni še znano. DOVER, N. 1 I. iuliia. — Cela seriia strašnih eksplozij, povzročenih vsled strele, ki je udarila v skladišče United States Naval Ammunition Depot, Lake Denmark, šest milj od tega mesta, je stresla okolico tridesetih milj, razrušila hiše, vrgla avtomobile s cest ter zatemnila nebo z dimom in o-gorki. Dosedaj je še nemogoče preceniti izgubo življenj, vendar pa se domneva, da je izgubilo najmanj petdeset ljudi življenje. V bližini nahajajoče se bolnice so polne ranjenih. Vse ceste, vodeče k mornariški reservaciji, so zaprte. Vojaštvo ne dovoli nikomur približati se, ker eksplodirajo še vedno izstrelki in ker ni še ugasnil požar, katerega je povzročila prva eksplozija. Plameni so segli preko razdalje pol milje, ki ločuje mornariški arzenal od Picatinny armadnega arzenal a, kjer izdelujejo izstrelke za armado. Plameni io dosegli to skladišče ob osmih zvečer. Poveljnik major Norman Ramsey je dal ukaz, naj za-puste vse vojaške in civilne osebe prostor, kakorhi-tro so pričeli padati po prvi eksploziji izstrelki na ozemlje armadnega arzenala. Vso noč je eksplodiralo na tisoče izstrelkov, spravljenih v mornariškem skladišču. Na mornariški rezervaciji ni ostalo celo niti eno poslopje. Ozemlje je izgledalo kot bojno polje v Franciji. Državni orožniki so malo pred polnočjo obiskali vse bližnje kraje ter ukazali ljudem, naj zapuste hiše, ker so domnevali, da bo eksplodiral TNT, nahajajoč se v armadnem arzenalu. V številnih ki a jih je bilo svarilo popolnoma odveč, ker so prebivalci že prej pobegnili, a oblasti so s.? bale nesreče, ki bi bila posledica nadaljne strašne eksplozije. V dveh skladiščih armadnega arzenala se je nahajalo 90,000 funtov črnega smodnika ter 50,000 funtov trinitroluola. Domnevali so, da bo ta zaloga vsak trenutek eksplodirala. Ob dveh zjutraj pa sta bili obe skladišči še vedno intaktni, in častniki v arzenalu so izjavili, da ne vedo, če bosta eksplodirali. Izstrelki iz mornariškega skladišča so neprestano padali po ozemlju armadnega arzenala in to je bil vzrok, da so se bali častniki nadaljne eksplozije, ki bi uničila vse domove v bližini. Ta strah je napotil vojaške in policijske straže, da so razširile svoje črte od treh na pet milj krog arzenala ter mornariškega skladišča. Malo po polnoči je dospel iz Fort Lockwood generalni major Drum z vojaki in zdravniškim oddelkom pod poveljstvom polkovnika Freemana. Generalni major je prevzel poveljstvo. Dve kom-paniji mornariških vojakov iz brooklynskega Navy Yarda sta tudi dospeli z oddelkom čet šestnajstega infanterijskega polka na Governors Island. * Po inšpiciranju Picatinny arzenala je izjavil general Drum, da ne veruje, da bi eksplodirala ta skladišča. Rekel je tudi, po posvetovanju z mornariškimi častniki, da je prepričan, da se bodo o-glasili danes številni mornariški vojaki, katere pogrešajo, češ, da so najbrž zbežali v bližnje gozdove. Glavna bolnica v Doverju je polna ranjenih. Na-daljni pa so bili odvedeni v Memorial bolnico v Morristown. To so le ljudje, ki so bili resno poškodovani. Ne-je takih, ki so dobili manjše poškodbe. tnajstih zdravnikov v Doverju so bili pol-sntov. Moose in Arcanum dvorani so izpre-pomožne bolnice. "i. da je večina civilnih uslužbencev arze-dornov, ko je udarila strela, je v veli-»moglo k temu, da ni bila izguba člo-i neizmerno večja. Veliki viharji na Severa in Zapadli. Na severu in zapadu dežele so se pojavili silni viharji. Vročina in nevihte so povzročile več kot ducat smrtnih slučajev. CHICAGO, 111., 11. julija.— ne ogroža miru. Stjepan Radič Amerikanci, živeči na Stjepan Radič je obiskal Dunaju, se smejejo poročilu zavezniške komisije o tajnih oboroževanjih Avstrije. DUNAJ, Avstrija, 11. julija. — Tako inozemski prebivalci kot Av- Takoj za največjim vročinskim j stri3ci sami 80 * biU presenečeni valom so močni nalivi in viharji vsPri«> poročila poslaniške konfe- tornadskili proporcij povzročili smrt in uničenje po številnih, daleč ločenih ozemljih severa in za-pada. Nenadni viharji, ki so se pojavili .sporadično včeraj po severnem delu dežele, so povzročili o-bilo škode. Težki nalivi, ki so krili dejanski celi severni del dežele, od Skalnatega pogorja pa do Appalachians, so zlomili vročinski val v severnem delu srednjega zapada, a nadaljni vročinski val se je pojavil nad pacifičnimh severozapa-dom, kot poroča vremenski urad. Vročina, kateri so sledile ne- renee v Parizu, da je niedzavezni-ška vojna kontrolna komisija vzne mirjena, ker se Avstrija baje ne pokori razoroževalnim klavzulam mirovne pogodbe. — Komisija, — se glasi v poročilu, — je razkrila obstoj tajnih avstrijskih vojaških organizacij, po uzoru onih v Nemčiji ter tesno .spojenih ž njimi Komisija je baje tudi našla velike zaloge orožja, železa, bakra, žita, olja in gumija ter zahtevala kontrolo gotovih "strategičnih železnic". Trditev, da ogroža Avstrija mir Evrope, je iznenadila tukaj živeče Amerikanee, ki se vprašujejo, kaj kralja ter razpravljal ž njim o jugoslovanski krizi. — Upajo', da -bo kabinet preživel vihar, povzročen vsled resig-nacije hrvaških ministrov. vihte, so povzročille včeraj več kot more t'fati za obdolži t vam i med- ducat smrtnih slučajev. Dež, ki je padal včeraj popoldne v Chicagu, je držal sicer toplomer na 82 stopnjah, a kljub temu so umrli trije ljudje vsled vročine. V Gary, Ind. je izvršil neki moški samomor, ker je postal blazen vsled vročine. Dve osebi sta se vtopili v bližini Chicaga in nekega dečka je ubila strela v bližini .Lakeman, Mo. Druži vztrajajo pri Damasku. BEIRUT, Sirija 9) jiifea. -Francoske čete tso danes navalile na postojanke Druzov pri Akni-mu, na so se morale umakniti. V vrtovih k»-oig Damaska 'niso Francozi dosedaj niti za en korak napredovali Angleški železničarji slede Thomasu. WEYMOUTH, Anglija. 8. jadi-ja. — J. II. Thomas, gemeraini tajnik narodne unije železničarjev, je danes premagal .nasprotnike.. ki .so zahtevati njegovo ostavko radi njegovega stališča: tekom Senesralnc sta.v>ke. Le Seat dedegatv je glasovalo za predlo*'. Nadaljna resolucija je uahteva- zavezniške komisije. Nekateri so mnenja, da je komisija pretiravala važnost soeijalističnih demonstracij, ki so se v zadnjem času završile tukaj ter se boje, da je pričakovati preje nostranjih kot pa mednarodnih komplikacij. Nadaljni pa opozarjajo na dejstvo, da je bila vojaška kontrola strožja izvedena v Avstriji kot pa v Nemčiji in Madžarski, ki sta se znali izogniti resničnemu razoro-ženju. Še nadaljni pa soglašajo z Avstrijci, ki so mnenja, da podaja komisija svoja alarmistična poročila v namenu, da upraviči svoj obstoj. Le malo dežel je v Evropi, ki so manj nevarne miru kot je Avstrija tako s stališča razorože-nja kot razpoloženja naroda. Avstrijska armada je vir trpkosti, ne pa vir ponosa, katjti avstrijska vlada ni mogla rekrutirati niti polovice 35,000 vojakov, dovoljenih Avstriji. Niti najmanjšega dokaza ni mogoče najti za to, da uri Avstrija na tajnem ali javno svoje mlade ljudi za inozemske vojne, kot se BELGRAD, Jugoslavia, 11. julija. — Politični krogi pričakujejo nestrpno izida konference, katero je imel Štefan Radič, hrvaški voditelj, s kraljem v poletnem bivališču sludnjega na Bledu in ki se je tikala kabinetnega položaja, ustvarjenega vsled tega, da je hrvaška kmečka stranka izgnala iz svoje srede ministra za šume in rove, Nikolo Nikiča. Pričakuje se nadaljnega pre-osnovanja kabineta U-zunoviča, vendar pa je le malo vrjetno, da bi bil kabinet popolnoma preosno-van. Najbolj resna plat velike krize tiči v dejstvu, da smatrajo ra-dikalci, ki so glavno partner sedanje koalicijske vlade, Nikiča za pomirjajoči element v hrvaških vrstah, ker deluje on proti uplivu voditelja stranke, Štefana Radiea, Dnmneva pa se, da bosta Uzu-novič in kralj storila vse, kar je v njih moči, da preprečita razkol med S rtu in Hrvati. Italijanska delegacije je naprosila zunanji urad za pojasnila glede zadnjih govorov Radiča v Dalmaciji, proti italijansko-jugo-rslovanskim konvencijam. Zunanji minister Ninčič je odgovoril, da nima Radič nobenega upliva na zunanjo politiko. PRISM0JEN0ST PR0HIBICUE .......— - n Naval na pivovarno je povzročil pravcate izgrede v Union Hill. — 20,000 galon dobrega piva so izlili v jarek, in s strojnimi puškami je bilo treba zadrževati 500 jeznih ljudi. — Moderno urejena pivovarna. Moderne navade izboljšujejo zdravje. LONDON. Anglija, 7. julija. — Zdravje angleškega prebivalstva postaja vedno blojše soglasno t izjavo Sir George Newmana, glavnega zdravniškega uradnika zdravstvenega ministrstva. Rekel je: — Navada preživeti konec tedna na deželi, daljša potovamja, iz- je storilo to v splošnem v Nemči- Ueti in emancipacija žensk, vse to ji in na Madžarskem. la njegov odstop, ker je podpisal odločitev narodne mezdine komisije. Tudi pri tem glasovanju je dobil lhomas veliko večino Mornariško skladišče je vsebovalo 200 magaci-nov, ki so bili polni TNT, dinamita in drugih silnih eksplozivnih sredstev, izstrelkov in torpedov. Eksplozije municije v Združenih državah in Canadi v teku zadnjih par let so povzročile smrt več tisoč ljudi. Dne 30. julija 1916 je majhen požar zanetil močne eksplozivne snovi, nhajajoče se na krovu vlačilnega čolna v bližini Black Tom Island, New Jersey, in sledile so eksplozije, katere je bilo čuti v petih državah. Čeprav sta bili ubiti le dve osebi, jih je bilo dosti poškodovanih. Povzročeno škodo so cenili na $20,000,000. Le v mestu New Yorku je bilo zdrobljenih šip v vrednosti enega milijona dolarjev. ' Tekom eksplozije v Penn's Grovef ^Del., dne 30. novembra 1916 je izgubilo 31 ljudi življenje in del Du Pont smodniških naprav je bil uničen. Dne 6. decembra 1917 je bilo 2800 človeških življenj izgubljenih in več kot tri tisoč ljudi je bilo poškodovanih v Halifax pristanišču, ko je eksplodiralo tisoč ton municije na franc, parniku Mont Blanc. Parnik je kolidired z belgijsko pomožno la-dijo Imo. Ozemlje dveh kvadratnih milj je bilo opustošeno vsled eksplozije. Materijalna škoda je znašala več milijonov dolarjev. Blizard, ki je .^ivja} ob pnem času, je še povečal grozote nesreče. je imelo velik vpliv na osebno in javno zdravje. Nadalj-ne stvari, ki so imele -wa posledico poA'ecaroj« s-plošnega zdravja, so povečanje treznosti, bolj pametne navade pri jedi, več oken, vec šcetk za snaženje zob in bolj priprosta obleka. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. UNION CITY, N. J., 11. julija. — Po navalu, katerega so vprizorili prohibicijski agenti na neko pivovarno na osmi cesti, so izlili v jarek celo povoden j piva. To je vzbudilo jezo več kot 500 prebivalcev tega dela mesta. Zbrala se je ljudska množica, ki je nekaj časa ogrožala prohibicijske agente. Sele potem, ko so razpostavili agenti strojne puške, katere je pripeljal kapitan Thompson, načelnik prohibicijskega urada v Newarku, je bilo mogoče pognati ljudsko množico nazaj. Naval so vprizorili malo po četrti uri štirje a-genti, katerim je načeloval Stanley Mahoney, prejšnji "prizefighter". Ko so prišli ti štirje agenti v prostore pivovarne, so jih sprejeli štirje možje, kojih eden je udaril Mah jneya po licu. Razvil se je pretep in eden agentov je odhitel telefonirat kapitanu. Še pre-dno je mogel govoriti žnjim, je nekdo odrezal žico. Kapitan Thompson je takoj slutil, da ni nekaj v redu ter se odpeljal v Union City. Predno pa je dospel tjakaj, so Mahoney in njegovi tovariši že premagali svoje nasprotnike ter jih uklenili. Agenti so izjavili, da so preiskali prostor ter našli najbolj dovršeno butlegarsko pivovarno na iztoku. Kapitan Thompson je ukazal izprazniti vsebino osmih kotlov v jarek. Povelje je bilo izvedeno vspričo ostrih protestov ljudske množice. Nekateri so se pritoževali nad izgubo dobrega piva. Nadaljni pa so izjavljali, da bo pivo napolnilo kanale ter preplavilo njih kleti. Kmalu pa so postali protesti bolj odločni. Ljudska množica se je oborožila s palicami in kamni ter navalila na vrata pivovarne. Nato pa je ukazal kapitan Thompson postaviti puške in ljudska množica še je razšla. Razprava o angL -franc, dolgu. Caillaux bo razpravljal z angleškim finančnim ministrom Churchillom glede uravnave angle-ško-francoskega dolga. PARIZ, Francija, 11. julija. — Joseph Caillaux, finančni minister, bo poletel v ponedeljek z ae-roplanom iz Pariza v London, da razpravlja z angleškim finančnim ministrom, Winstonom Churchillom glede pogojev za uravnavo se vključi tako klavzulo. franco&ko-angleškega vojnega dol ga. Caillaux upa, da se bo vrnil v torek v Pariz z nadaljnim aero-planora in da bo mogel dva dni pozneje nastopiti pred poslansko zbornico z izjavo, da je bila uravnava dosežena. Caillaux upa, da bo mogel objaviti varnostno klavzulo v dogovoru, klavzulo, katere ni mogel dobiti posebni francoski poslanik Berenger, ki se je pogajal glede uravnave francoskega dolga z ame riškim zaklad. tajnikom Mello-nom. Soglasno z nekaterimi poročili je že dobil finančni atašej francoskega poslaništva v Londonu privoljenje od Churchilla, da Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. - , Dinarji Bin. _____ 600 .. Din. .... 1,000 .. Din. ____ 2,500 .. Din. ____ 5,000 .. Din. ....10,000 .. $ 9.45 $ 18.60 $ 46.25 $«2:00 $183.00 Lire ' Idr...... l6o......$ 4.20 Idr...... 200 ......$ 8.10 Lir............300 ...... $11.85 Lir ...... 500 ......$19.25 'Lir ...... 1000 ...... $37.50 Za pofilljatve, ki presegajo BeaettisoC Dinarjev ali pa EtvatlsoC lir dovoljujemo poseben znesku primren popust; ImŠaJOBO T Naknfla jo za stroške $1*-% Posebni podatki. Pristojbina j čila ameriški Jev 7 Jugoslaviji.ta Italiji —kak« sledi :sa $25, al* manji znesek 75 tov; od £25. do m 9»'8 od vsakega dolarja. Za vrije svete Hirf- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: COBTLANDT 4887 New York, N. flf^ je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ea izvrievanfa poslov državne banke, t«r te v soglasju s postavo samore imenovati banka, - wk*WM *m»Al f >«jfrto ^ M*Hikam — iifinlilimiiltiilhi doiarjerv te 47 ± ___ _______ \ GLAS NARODA,12.1 JUL; 19.2Š AS NARODA (8LOVENB DAILY) »vanju zemljišč. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakser, president. Loaia Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t 8k, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. G LAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za &elc leto velja list ta Ameriko «h Kanado_______________________$6.00 Za pol leta____________________$3.00 Za Se trt leta__________________$150 Za New York ta celo leto $7.00 Za pol leta___________________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto ~..$7.00 Za pol leta _____________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pravnikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika- "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ' Telephone: Cortlandt 2876• PROSPERITETA IN DELAVSKI BOJI Vsesplošno govore o veliki ameriški prosperitete, to-*.ta delavski boji, ki se pojavljajo v najrazličnejših obrtih in industrijah, pričajo, da mora biti s to opevano prospe-r?teto nekaj narobe. - Delavec ti ne bo brez vzroka zaštrajkal. Imeti mora dosti vzroka in povoda. Družinski oče ne bo kar tja-vendan nasedel vzpodbunili besedam delavskega agitatorja. Desetkrat prej bo premislil, predno bo za par mesecev ali tednov opustil zaslužek. Agitacija je sicer mogočna sila, toda sama agitacija ne more povzročiti štrajka. Bojaželjnost in nezadovlj-nost sta njeni poglavitni spremljevalki. Kjer vlada nezadovoljnost, kjer so nizke plače, slabi delovni pogoji, predolge delovne ure in prisilne odredbe, se pojavi kriza. Kriza pa prisili stotere in tisočere, da odložijo orodje ter zaštrajkajo. V Passaieu in premogovni industriji so se neizvež-bani delavci dolgo časa borili za boljše plače in boljše ix>-tfoje. Izbruhnila je stavka v krznarski obrti, zaštrajka-ii so uslužbenci železnic, peki itd. Vsi ti so imeli le malo dobička od proslavljene ameriške prosperitete. Z $20, $25 ali $30 dolarji na teden si človek lahko le najpotrebnejše privošči. Kdor ima pa veliko družino, mora dati skoro polovico zaslužka za stanovanje. V Parizu je pred kratkim zatrjeval neki Amerikanec, da trpi Amerika vsled prevelike prosperitete. Ne Amerika, pač pa ameriški delavec trpi vsled nje. Moderne produkcijske metode so proizvajalno moč delavcev stokratno povečale, kljub temu imata pa delavec in njegova družina le malo dobička od povečane prosperitete. N^ eni strani grozna zapravljivost in zločinsko trošenje bogatašev, na drugi strani skrb za vsakdanji kruh v delavskih družinah. V modernem življenju, ki ga znači strahovito povečana produktivnost, se še bolj opaža razloček med bogatašem in delavcem. Bogat in najbrž ne ve, kako se ubiva in životari revež. Nasprotno pa revež predobro pozna izobilje, v kate rem se valjajo izvoljenci. V s led tega mu ni zameriti, če se je naveličal pobirati drobtine, ki padajo z njihovih miz. Med mnogimi čudnimi pro- j in jami, ki jih dobivajo naša zastopstva v tej deželi, je ena najbolj pogostih ta, da bi ta ali oni i konzulat prodal prosilčevo zemljišče, katerega prosilec sam ni mogel prodati. Skoraj neverjetno je, koliko naših ljudi .se da prevari- j ti, da vlože svoje težko prisluže-ne prihranke v "real estate** za "investicijo". Skoraj redno se izkazuje, da tako zemljišče ni vredno niti desetine tiste cene, ki je bila plačana; da bi se moglo prodati s profitom, je popolnoma izključeno, ker se navadno sploh ne more prodati. Na nekatere metode goljufivih agentov smo že onozarjali. Ali teh metod je tolikn, da jrh ni mogoče vseh opisati. Ena, kate'ri naši ljudje pogostoma nasedajo, je sledeča: Agent ima izvlečke, navidezno iz časopisov, v katerih se pripoveduje, da namerava kakšno veliko podjetje, Ford, United States Steel, Stanadrd Oil ali podobno, ziilati veliko tovarno ali kaj podobnega v kraju, kjer agent prodaja zemljišča. Kadar bo nova tovarna dograjena ali izvrtan nov vrelec ali izrabljana vodna sila, tedaj bodo cene zemljišč v tem kraju čez noč poskočile, in agent je tak patriot, da privošči le svojim rojakom velikanske profite, ki jih bodo lahko pospravljali, kadar zraste novo mesto v puščavi. Ljudje verjaipejo, kupujejo, in prepozno spoznavajo, da so bili o-eiganjeni. Menda še noben naš delavec v tej deželi ni obogatel s špekulacijo z zemljišči; svoje prihranke je pa na ta način že mnogo njih izgubilo. Če želi kdo kupiti sta vb išče in zidati svojo hišo, je to povsem druga reč; in še tedaj je priporočljivo, če ni vse popolnoma jasno, da se kupec obrne na kakšno zanesljivo banko ali na znanega pravnika za svet, preden sklene kupčijo. Desetkrat več previdnosti je pa treba, če se kupuje zemlja v druge namene, zlasti še, če v kraju kupec ne živi in ki je nemara tudi preveč oddaljen, da bi se človek sam šel prepričati. Starejši naseljenci se bodo še spominjali na "lote", ki so bile naenkrat v morju ali pa v mičigen-skem jezeru. Take in podobne kupčije se še vedno vrše in skrajna previdnost je potrebna slej ko prej. Kaznjenci so se vrnili iz rova. Novice iz Jugoslavije- Dopis. .Wauwatosa, Wis. Cenjeni g. urednik: — Pošiljam vam naročnino za pol leta, kajti list Glas Naroda mi še vedno jako ugaja in prebiram ga že blizu dvajset let. Pustiti ga ne »porem in nočem; čeprav mu gotovi ljudje pravijo, da je liberalni list. Potom Glas Naroda in tvrdke je «el že marsikateri rojak v stari krsj k A or tudi sem. tako tudi jaz pa sem bil vedno dobro post reže n. Zato vam želim že mnogo več napredka. Tukaj »e del« s polno paro, samo plača je bolj piči«. To je pa največ vzrok zato. ker delavec dela za vsako plačo, samo da delo dobi. Toda taka je pač naša usoda, da moramo vsi trpeti in čakati boljših razmer. Na 4. julija smo se iv dobro imeli; jaz sem bil na za dva tedna v Gran- Prišli so se drugi prijatelji in rojaki !z večih naselbin, kakor Fr. Lindič iz Detroita, Martin Papež iz Molin in njegov 'brat iz Chicago, Blaž Kure iz Shebovgen in njegova mati ter žena. Prišli so tudi iz La Salle in Oglesbv, sa«rai dobri prijatelji, tako da sem bil tako prijetno presenečen, da nisem vedel, kaj naj storim. Da ne pozabim omeniti: Frank Recel in Grančič iz West Allis, Wis., sta bila tudi tam. Tako smo se malo pogovorili in malo pozabavali; dal Bog, da bi se še k letu osorej tako sestali! — Želim, da bi se kdo od rojakov ogrlasii kaj v Glasu Naroda. Jaz rad čitam, posebno dopise, pa naj diše po rdečem ali po belem. Lipam. da se bom zopet kmalu oglasil. Želim tudi, da bi se Matija Pogorele kaj bolj pogreto odlašal. Pozdravljam vse rojake širo ereiaje obiiafcL Amerike, posebno p* ro Zanimiv zapuščinski spor v Zagrebu. Nedavno umrli velctrgovec -Trii j Rudovič jc napravil pred svo-'.;o sn.rtjo zelo zanimiv testament. Svojo štirinadstropno palačo, v kateri se nahaja znana "Kazališt-na kavana" je zapustil zagrebški mestni občini ter je določil, da se ima porabiti polovica dodiodkov,. ki jih daje zgradba, za lečenje siromašnih zagrebških trgovcev, ti bolujejo na tuberkulozi, druga polovica pa naj se porabi za olepša-IIje Zagreba. Hišo cenijo strokovnjaki na 4 milijone dinarjev vrednosti, dj-*.odki pa bi znašali letno nad ipol trilijona -dinarjev. Vendar pr. so mestna občina upira sprejeti t*.» zapuščino, ker je pokojnik v svoji oporoki določil, da mera mestna občina po smrti njegovih bratov in tester, katerih je pet, valili njihovim poitomcem poi milijona dinarjev. Mastni odbor je izračunal. da jc ta predliog nesprejemljiv, kajti v 30 4etih hi se n-iognil dinar tafko hievrstiti, da bi vsa zapuščina skupai ne bila \ redna veš, nego j/d milijona dinarjev, preračunanih po dnevnem kurzu v švicarske franke, s čemer bi bila ta zadeva spravljena s sveta. Bratje m sestre pa se niso s tem predlogom solidarizirali in tako preti sedaj nevarnost, da Zagreb sploh pride ob ta dragoceni legat. Radi tega se pojavljajo v zagrebški javnosti predlogi, naj bi zagrebško mesto naložilo kcft pc-jseben fond v zagrebško mestno hranilnico 20,000 Din., katera j ta bi se po dvajsetih letih z o-jbrestmi "fred (zvišala na poi milijona dinarjev kapitala. Ce bo ta predlog prodrl, ši ni gotovo, kajti opoczicjja proti njemu je precej močna. .Zanimivo pa je dejstvo samo na sebi, da se občinski svet l-rani zapuščine, za katero bi kaik-?no drugo mesto naravnus-t obli i'.alo prste. Poskusen samomor v Subotici V subotiškem hotelu Beograd sin je hotel vzeti življenjg Ma-♦ džar Aleksander Bracid, 'ki si je j .razreza! vrat in pr*a ter se pole_-/tega še zastrupil. pa ee je u- * itrašil v zadnjem trenutku smrti j I or pričel klica ti na pomoč l judi, ki so prihiteli ter obvezali težko Končno so orožniki zgrabili in ra/ orožili blaznega moža. Ormancc jo smrtnanevarno ranjen. Molva rec se ni vrnil normalen iz Voj^e m je končno zapadel v popolno blaznost. Stavkarski položaj v New Yorku. ProMi -t na pcduličnih železni cah Interboroiugh sistema,, ki je prizadet, v^led stavko motornia-i'ov, se je izdatno izboljšal in promet na naatdličnih železnicah dražbe je skoro normalen, čeprav za-i+cvkalo .nekaj motomikov it. premikaeev nad uličnih železnic. Stavkujoči, uslužbenci podiulie-r.ih železnic skušajo sedaj pridobiti za stavko tudi uslužbence na. j prav za proizvajanje električni-sile, ker so sami prepričani, -da je starka izgubljena, če se jim ne bo posrečilo ustaviti prometa. Frank Hedley, predsednik in c-brist ni vodja, Interboroiugh Ra-pi'I Transit Company, je stani! stavkujočim uslužbencem ultimatu^, dn bo izgubil svoje mesto '»saktlo. ki se ne bo vrnil do pon-deljka opoldne zopet na delo. Vsa znamenja kažejo, da je ta stavka izgubljera, ker (manjka prave .solidarnosti med paaiosrami službe. Lačni kaznjenci so opustili boj za prostost. — Prišli so na (površje iz rova v Kansasu. — Vrnili se bodo v celice, ka-1 tere so tako sovražili. LEAVENWORTH, Kans., 11. julija. —'Včeraj zvečer se jc uda-lo 372 kaznjencev Kansas State Prison, ki so se predvčerajšnjem zvečer uprli, ko so bili zaposleni v nekem tukajšnjem rovu ter se žaba? jkaridali s štirinajstimi stražniki na dnu rova. Prišli so na površje v majhnih skupinah, lačni ia pripravljeni, da se vrnejo v jetnišnico, iz katere so skušali po_ begp't:. Oblasti niso privolile v nobeno petih i-ahtev mož, katere se je tele fonrralo wardenu Maektv preko dneva iz dna rova. V'aiden ni hotel razpravljati o zahtevah ter sporočil ka?ikim mandatom, dajejo prednost nemškemu pivu 'pred francoskim proizvodom. Neka ameriška družba ie dospela preti par dne\i semkaj v avtomobilu ter poiskala otorepčila v neki kavarni. Ameri'kanci «o zahtevali pivo ter bila prtasene-eeni, ko jih je gostilničar postregel z nemškim pivom. — Ali nimate francoskega 7.1 -va ? — je vprašal nekdo. V — — se je glasil odgovor, — to pivo pmtnesejc semkaj mulami ia P-cii-uta ter je iz neke tamosnjp zalo^ nemškega pivo-varja. Francoski čaistnjki so naši najbo'^ši odjemalci »ter imajo raj-šc nemško pivo kot pa francosko. — In kar se tiče n^is domačinov, — jo vedal princ Ka ril svoji pravici, da .>ledi na ro-niUD^kem prestolu, je bil. "cla j \ prizoril ponovno mcraLne pre-sropke", vsled katerih je postal Cesposoben, da hi kedaj vladal svojemu narodu, soglasno z :ijero-vim oi-et kraljem Ferdinnai-dom. V n"ke»n svojem pogovoru i-poroeevalcem Associated Press irjavil da je siim naprosi I rim;a Karola, naj se odpove t«e •tolu Čeprav jo napravil, da «a ».prosti razprave jrleJe r»koIiseir odpove li, ic rekci kralj Ferdinand : — To je do'ga in mučna povest Lahko p*i vam rečom. da ni 'oi^o /a njo nikakih političnih motivtov. Bilo je moje l*.s?tno d«'janj-?, pi"-vooirano od iivanrednega obnašanja mojega sina. Noben politictr vaditelj t.ii 111 vfc'Jii kaikeffa sMe-I a. -- Čeprav je moja akcija irlo bo ko vžalostila kraljico in m.*nt» samcLM «eni moral .storiti to \ interesu dežele, naroda, vlade in kr.mo —."Karol je dokazal 3 svojimi ponovnimi prestopki, da je popolnoma nespodoben, ida prevzame dol/nasti suverena Vsled tejra -em »ahteval njegovo odj>ov»d Ničesar drugega bi ne mogel storiti Prec«-j. tajnosti je obdajalo do-Src Jaj resnični vzrok odpovedi uriuca Karola, ki se je zavitšila decem /eno. ' • . !vor/vn<, pa je privolil v ločf-tev zakona in leta 1021 se je po-ročil z grško prince«injo llelc.no. Ta zakon pa ni bil srečen in nn-neprestano so krožile govorice o eskapadah prestolonaslednika. Naj\ečjo pozornost je wbudila afera z madamo Lupescu obenec. z njegovo dramatično odpovedjo, objavljeno dne 31. decembra 3925. Zadnja poročila so .se glasila, I da sta s-i kupila madaina Dupescu j in Karol vilo v bližini Pairiza. j Prod kratkim je bil Kae jo vršila zanimiva obravnava. •Velika t vomica oblek je obtožila formana, da je kradel in prodajal suknje, lajbelce in hlače. Državni pravdnik je imel precej dokazov, da je forman res kradel. Tatvino lajbelčev in sukenj je forman priznal. Tisočkrat je pa hotel priseči, da ni nobenih hlač izmaknil. Tudi državni pravdnik mu ni mogel te tatvine dokazati. Razprava se je bila jako na široko razpredla. Končno je rekel državni pravdnik: — Gospodje porotniki: Obtoženca dolže, da je1 kradel suknje in lajbelče brez hlač. To blagovolite vpoštevati. In zagovornik je dejal: — Gospode porotniki: Obtoženca dolže, da je kradel suknje in lajbelče brez hlač. To je enostavno nemogoče, posebno ker zatrjuje gospodar, da je bila tatvina izvršena ob belem dnevu. * r Velikomestna mladina je od si--le. Pa tudi nekatere ženske so od sile,, ker vtikajo nas v stvari, ki jih čisto nič ne brigajo. Neka pastama ženska je videla na cesti sedem let starega frkoli-na, ki je z velikanskim navdušenjem kadil debelo cigaro. Vsa ogorčena ga je vprašala: — Hej, ti, kaj bi rekla tvoja mati, če bi vedela da kadiš? Frkolin jo je postrani pogledal, pljunil in odvrnil: — Ilej, ti, kaj bi pa rekel tvoj mož, če bi vedel, da druge moške na cesti obgovorjaš ' Ameriški državni department noče . dat i Rusu Sokolnikovu dovoljenja, da bi prišel v Združene države. Sokolnikov ni. sfaliran ruski princ, niti grof ali baron. Sokolnikov je bil svoječasno finančni komisar ruske sovjetske vlade. Če bi bil Sokolnikov ruski princ ali naj bi že vsaj malo smrdel po ruskem plemenitaštvu, bi bil že zdavnaj v Združenih državah. Le pomislite, kako bi si opomogla državna blagaj-na, če bj vsak birtlegar plačal od vsake prodane galone le petindvjset centov davka. * Iz starokrajskih listov posnemam, da je v Sloveniji enoindvaj-set tisoč kotlov za kuhanje žganja. Starokrajsko časopisje se zgraža nad tem dejstvom, češ 'da bruha 21,000 žganjars-kih kotlov vsako leto kadar dozori sadje, strup v naše ljudstvo, da 21,000 zmajev zastruplja maloštevilni slovenski narod'. Slovenci v starem kraja so sploh jako nazadnjaški. Aiperiški Slovenci jih bitamo v vseh ozirih. Posebno glede množine kotlov. * Kongresu, ki se je pred par dnevi odgodil za nedoločen čas, moramo biti za vse tisto hvaležni, česar ni storil. Za tisto, kar je storil, ne zasluži posebne hvaležnosti. Češki Robinson v polarnih lir a jih. Kmalu po Amundsenovi ek&pedi-eiji na ueverni tečaj je oglasil Čeh Welz!, ki je živel dolga leta v polarnih krajih. Wetzl opisuje v čeških listih svoje doživljaje takole: — Ime mi je Ivan Welz!. Rojen sem bil 15. avgusta 1868 v Za. brehu na Moravskem. Cesto sem se spominjal svojega rojstnega kraja, kjer sem preživel svoja mlada leta. Kot mladenič sem hrepenel po tujini, rad bi se bil odkrižal teh misli, toda naposled hrepenenja nisem mogel več obvladati in tako se mleta 1895 odšel z doma. — Poslušal sem svoj notranji glas in odšel v širni svet. PRVIČ NA MORJC. Najprej sem odpotoval v Genovo. V italijanskem pristanišču sem prvič videl morje. Tu se je začelo moje mornariško življenje na tujih parnikih. Predstavljal sem si ga spočetka drugače. Pozneje sem se prepričal, da v življenju ni vedno tako, kakor si mjsli človek v mladih letih. Jan Welzl je nosil takrat na nekem angleškem par-niku premog. Ta parnik ni bil prvi, (ta tudi ne zadnji, ki me je naučil trdo delati. Plul je v Baltimore v Severno Ameriko. Udobno se nisem vozil, pretrpel sem mnogo in edina tolažba je bilo upanje, da se na suhem odpočijem. Počitka sem bil v baltimorskem pristanišču kmalu sit. Parnik je odplul iz Baltimore proti obali Texasa in je pristal v Galwestonu. Sklenil sem potovati ž njim dalje v svet in sem bil vesel, da so sprejeli na parnik blago za Vladivostok. O Panamskem kanalu se je takrat samo govorilo in pisalo. Mnogo let je minilo, predno je plula prva ladja iz Atlantskega v Tihi o-c»an. Upal sem, da bom videl tudi »tužno Ameriko in da me bo vodila pot mimo neobljudenih pokrajin, ki so jih odkrili španski in portugalski raziskovalci, toda par- . . ... , , . „ 'slabo, da se nismo razumeli. — nik je vozil blago tudi za afriška ' ... „ - , i Mongolskega jezika namreč nisem pristanisc-a in tako sem zaeel svo_ ° .. , - , razumel, moji novi znanci pa seve- je potovanje okrog sveta v nasprot '....,. . ~ ni smeri. Pot okrog Afrike in rti- da 0 ceselm ms0 imeh P0jm^ ca Dobre nade je trajala z odmo-!^dal sem 81 1 rom v Kans tad tu 72 dni. Ko smo ka^a ter Kirensk< Vl~ čno sem prišel iz nje. Jedel sem zelo malo, da bi mi jestvin ne zmanjkalo,- Večinoma*' sem jedel .samo mesa divjačine, ki oem jo spotoma ustrelil. Divjačine je bilo povsod v izobilju. Onstran Ustud-ske puščale sem prišel zopet do ljtidi. domačini. Ustavil sem se v naselbini Kačugi, da popolnim zaloge živil. Dalje sem se hotel napotiti ob reki Leni, kamor so prihajale takrat številne trgovske karavane. Reka Lena je po svoji velikosti impozantna, Jakuti jo smatrajo za nekako božanstvo. To je ena največjih sibirskih rek in tudi e-dina pot, ki veže domačine ž zunanjim svetom. V tistih časih so prenašali vse blago po Sibiriji s pomočjo karavan. V Irkutsku se je blago prekladalo in vozilo poleti z ladjami proti severozapadu. Važna trgovska postojanka v teh krajih je bil Humustok. Tu se je blago razvažalo v ra-znih smereh preko Vitimska in Verholenska. Tam je tudi najbolj sibirski del Sibirije, ker ni nikjer na svetu tako mrzlo kakor v Vrhopansku. V Ilomustoku je bilo za časa ca-rizma mnogo političnih kaznjencev. Takih kaznilniških postojank je bilo ob sibirskih rekah zelo veliko. Politični kaznjenci so morali pomagati pri prevozu blaga. — Delati so morali tudi v rudnikih in to je bila najhujša kazen. — Mnogi so se v prognanstvu oženili z mongoLskimi dekleti ter se prilagodili razmeram tako, da se jim po domovih sploh ni tožilo. In to so zdaj pravi Sibirijanci. MED MONGOLSKIMI NOMADI. Med nomadskim plemenom, ki je naseljeno ob reki Leni, .se mi je godilo še dokaj dobro. To pleme se imenuje Nomani. Tu sem našel mnogo dobrih ljudi, ki so me z veseljem sprejeli. Samo to je bilo jiihiiških postojank s? namreč ni nihče vrnil. Pobegniti sploh-bi; bilo mogoče. Ti jognamei so dobro vede H, da pobeg še ne pomeni rešitve, pa so vendar bežali. ^Zapustili so svoje arestantske čete ic tsc klatili po prazoziovih dotlej, dokler jih niso raztrgale divje zveri. Gmstiran Jakoitska imajo domačini globoko v skalah zavetišče. V tem zavertiisču «o se began-Ct -ikirivaili pred eerkeškimi kazniv i. ki so jim bili vedno .za pela-ini. Takoj' je nastala neprestana borba med begunci in kozaki. Be-punci so se prilagdili običajem iu navadam domačinov. Navale «o cele vasi, o katerih ruske oblasti r.iso imele niti pojma V teh va se h so živeli begunci strogo po komuniiJtičnih pninewpih. Vse p; bilo skupno in občina je imela oblast nad poedincem. LAMUTSKI BRLOGI. Od Jakutska sem potoval naprej skozi ozemlje Lam/utov. O tem plemenu sem spotoma slišal, da ljubi red in cistoto. Prepričal pa sem se. da je haš narobe. Tudi med Lamuti razdajajo nalezljive bolezni in cele naselbine so izumrle. Ruski izšel jemci so vzeli temu plemenfu bogata lovišča in tako je živelo v največji bedi. — Tu sem že videl podzemne brloge, v katetrih žive ljudje. V brio-zili je bilo toliko uši. da sem o-stal raje ped milim nebom. Vide! •rm mršave Lamute, ki so čeipeli v ■skupinah na smegu in si medsebojno obirali uši. Bogatejši La- GLAS NARODA, 12. JUL. 1926 ■ » . ^--- = ga Kolimska, od koder sem imel še ulO kilometrov a ni imel več časa. Oba sta stopila za damo v voz in se ž njo nekaj časa peljala, očivi-dno čakajoč na primerno priliko, da izvedeta svojo namero. V tem pa sta oba nepridiprava vzbudila pozornost dveh policijskih uradnikov, ki sta se takisto peljala v jo. Nisem namreč vedel da mora' tramvaju. Žeparja sta mu menda moški takoj ponuditi ženski roko' zapazila in skočila pri prvem po- |REBIVALSTVO NEMŠKIH MEST in srce, čim jo pogleda ali celo nagovori. Če izjavi, da jo noče poi roeiti, kakor sem to storil jaz, smatra pogava^ plemena, da je dotična ženska slaba in jo zato obsodi *na smnt. Ubije jo lastnoročno, potem jo razseka na štiri del«; stojališču iz voza. Policista pa za njima. Razvila se je pravcata bitka, ki je končala z aretacijo 24-letnega Ludvika Manzicha, dočim je njegov pajdaš srečno odnesel pete. A ne za dolgo. Po dolgem, romantičnem zasledovanju preko in vrže dotienemu moškemu ikose''streh in vrtov se ie po^ciji posre- njenega telesa pred noge. Talko se je zgodilo tudi tisti nesrečnici. ki *em jo slučajno nagovoril jaz. LETALO ZA PREKOOCEAN-SK1 PROMET Znani nemški konstruktor aero-planov Rumpler je pred nekaj dnevi predaval v Duesseldorfu o svojih načrtih za zgradbo preko-rnuti imajo koli!be in se tudi toplo' oceanskega letala. Dejal je, da bi »•olaeiyi. Za obleko jim' č»luPja. Rommska kraljica Marija je presenetila svoje "podaniVe'' s tem, je vozila lokomotivo z .saglieo petdesetih milj na uro. l okomotiva, ki je pr^a, kar se j^K je kedaj zgradilo na Romunskem. je bil proizvod velikih metalurgi čnih naprav v Resra. v I'a:iatu ki je preje pripadal Av-stro-Ogrski. Kraljiea Marija je n^jprvo krstila lokomotovo in jo nato zasedla ter pričela voziti, seveda v spremstvu izkušenih stroje vod." j. Po končani vožnji je izjavila kraljica: — Voziti lokjmctivo je bolj naporno in razburljivo delo kot voziti avtomobiL ...._-, _____________________....._______ _. Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vec. Tudi kdor bi sedaj direkrtno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo videl svojega imena v dimžbinem imeniku. ^Li smo sicer naročili nekaj iztisov več, katere bomo razprodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. je potrebo, da Je na. tančno pou-T-en o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi t III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselni.ški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuččenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSki državljani pa zamorejo dobiti sem Eene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v-kvoto. StarlSi in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Plžite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK SAMOMOR V mestni nbožnici v Gorici se je zastrupil 631etni Ivan Černe. Bolan je bil na živcih. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane ¥3.00. Slovenic Publishing Company 88 OorUmadl Stmt Hnr York, M. T. nas GLAS NARODA, 12. JUL. 1926 rs; Po cesti življenja SOMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil G. P. Fr. Ž.: G4 (Nadaljevanje.) — Katcki/em nepreizkušenih, — je pripomnil trdo. — Čudno drug« hvali vico 1! Kaj l da < xo molijo ravno oni, katerim bi se moralo zanikati po-ii'*r nim ijo toliko razumevanja, da hi do^oirli greh in «*>1i v i*!em položaju ter z Utimi ot«_:utki n.^sfropil r crre rim t in brez. skušnjav skozi življenje, se lahko za-M-eri, da -_ra je obvarovala pred padcem, a t» kakšno pra-)iti jhwiom'u na to? Srce Ililde j< bu postala rdc-i a itt čutila je, da dr. Srat ne lazume. Ali ni tudi ena ljubila, ne ia !>i ji prišla i-1'i t». m na misel Jr ei»a pregrešna »niseit Ali res nun a uobem pravice do sodbe? — Mi-Iim. - je rekla -tra-jno in le -v* bolj zakrknjena v tem lazpolozeiij i, — mislim, tla živi v nas neodoljiv čut za pravico in krivico m vedno >e homo nagibnli k prvemu ter se odvračali od drugega. Kar m* tiče ninic. vem natančno, da ne moiem nikdar odpustiti kar je proti mojim ž.ivljcnskim nezorom in proti morali. Aii to tudi nir ne Velja pri va.-. doktor? — Kavno toliko velja pri meni kot pri vas, gospodična Hilda, a morala nt* pomenja v mojih očeh suženjskega reapektiranja zunanjih ovir in meja. Vsled tega je lahko zame občudovanja vredno to, kar vi obsojate. Izprva sem domneval, tla govore iz vas nazori vaše mačehe, o sedaj vem, da sodite iz svojih lastnih občutkov in to mi jr žal. Naj vam prihani nebo muke, da bi se kedaj nahajali v boju s svojimi nazori in svojim srcem, kajti to je šele resnična preizkušnja za nas. Hilda je vedno bolj žarela. Razburjena, kot je že bila, je sklepala roki ter rekla neposredno, tločim so bile njene oči polne solza: —Vidite, doktor, ko jr takrat umrl stric Lorenc, sem bila tako Matt abecednik za veliko deco. (Konec.) Domača žival. 1. Kužek zvesti havhavhav Nam zaleže ravno prav, Ker ni drugega mesa, Kužek svojega nam da. 2. Ilišna muca mjav mjav mjav, Naš želodec je še zdrav. In kriči, jedi zahteva, Muca, smiliš se mi, reva! 3. Ino vrabci ino vrane Ino miši in podgane, Vse gre ročno v naš trebuš. Žal, predrobna da je uš! Na kmetih. Na kmetih je vse leto dovolj dela. Spomladi popisuje marljiva komisija obdelana polja. Njena poročila so jako ugodna. Poleti o-pazuje komisija v potu svojega obličja mlatiče, ko mlatijo. Potem poroča. Njena poročila so jako u-godna. Jeseni popisuje ikomisija zaloge pridelkov. Njene dijete ali dnevščine no jako ugodne. Popisi zalog so ugodni. Kmet bi bil rajši komisija nego kmet. V cerkvi. Včeraj je bila nedelja. Zvonovi v cerkvenem stolpu bi bili svečano vabili ljudi v cerkev, toda ni zvonov. Kakšna krasota v cerkvi! Vsi lestenci bi bili v lučicah, toda ni lestencev in ni lučic. Zabučale p sola radi Vere, tako neizmerno vesela. Sedaj pa sem pogosto iskre /elrla, da bi bil ostal živ, kajti v takem slučaju hi se vse to ne , bi bile orBle» toda ni orgel, in za-ip<-ti!o in vrrujte mi, — Ter Velps ni vreden Vere. j peli bi bili pevci na koru, toda ni Naenkrat jr obstal trr sr ozrl nanjo. V njegovih očeh je tičalo pevcev. V cerkvi je skladišče. Iz cerkve grede .sva z očetom še mnogo govorila o ljubem Bogu in V mestu. tukaj strašnega, mučnega in to je jo popolnoma spravilo iz ravnotežja,. Solze .so ji pričele teči po licu navzdol. — Kaj bi dal jaz za to, če bi mogel stric Lorenc zopet živeti! o liiši božji — Ta nesrečni testament. — Tudi Vera si more želeti nazaj ča-• °v, ko jr morala sicer trpeti, a ko jo je vsakdo čislal in ko sem jo jaz tako Iskreno ljubila! v „ n ii ta c. . • , , V mestu je mnogo ulic z vlsoki. Ni mogla iti naprej trr .^edla na klop. Dr. Srat le obstal . , . . . pred njo ter težko dihal. Kopečno pa se Je odkril. . hlsa1mi- Hlse imilJ0 okna 12 ste" - Na svidenje, milostljiva gospodična, - je rekel mehanično ■ k+la' zakrPana * P^jem. -V me-ter odšel u nm0=° uienjalme m nekoliko prodajalen. V menjalnicah zamenjavajo sladkor, tobak, petro-lej in svilene rute za moko, mast, krompir in maslo. V prodajalnah pa prodajajo zrak in dolgčas, drugega nimajo. V mestu je mnogo procesij. Toda procesije ne gredo, marveč stoje. Moške procesije stoje pri opaltah, ženske procesije stoje pri mesnicah, otroške pri mlekarnah. Po mestu se goje mnogoštevilne obrti. Po cestah se na debelo izdelujeta prah in blato. Nekatere obrti so nečiste. Po uli- Dr. Srat sr je takoj napotil domov, poln ogorčenih misli. I Tako brezsrčno in trdo sodijo torej gospo Konrid celo oni, ki ar ji .stali nekoč najbližje. Tako brezmejno zapuščena je bila torej sedaj, da ni imela pozdrava zanjo niti njena lastna nečakinja. — Niti za trenutek ni mislil na to, če imajo mogoče ljudje prav s svojimi obdolžit vami, kajti to je prišlo zanj šrlr v drugi vrsti vpoštev. < c je grešila, je storila to iz ljubezni in njegovemu značaju primerno se mu je zdela žena, ki junaški žrtvuje svojo čednost ter vzame nase brez tožbe posledice, dosti višja kot pa preračunajoča g resnica, ki zna skrivati prt l svetom svojo napako, llila je sama in mogoče celo nesrečna. Dr. šrat ni mogel misliti na nobeno drugo stvar. Celo preteklost .>r j«* zopet vzbudila v njegovem spominu ter ga strašno mučila. Kako hlr.la jr izgledala, kako utrujena. Naenkrat pa .sr jr -pomnil Konrida in tega. kar je rrkla Hilda. On sam .si je dr- « . . „ z,lil igrati Usodo in vsled tega jr sokriv! Radi Vere jr e ra-ve so ie xdaj v txnku in odbor ie kiijjil A t water Kent Radio Set, stv. za ^100.00. ki bo tajerat izžreban v korist društ. blagajne. Kdor še nima Radio v svojem sra-novanj«, aJi pa želi 'boljšega, na; izbere /rob, dokler se jih še dobi pri tajniku Jože Pogachnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y., ali pa pri Glas Naroda, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. (5x) Vcselični odbor. POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljanstva in prlseljevadija je vsak četrtek in petek med X. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli št v. 62 Ilcster & Essex Street, New Yock City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jiii bo v kratkem obiskal zopet naš znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE 111 prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravni*tvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI K* "G l N