MOVRAŠKA IN SMOKA VSKA VALA TER JAMA POD KROGOM (S 7 SLIKAMI IN 1 PRILOGO) MOVRAŠKA AND SMOKAVSKA VALA AND JAMA POD KROGOM (WITH 7 FIGURES AND 1 ANNEX) PETER HABIC RADO GOSPODARIC ANDREJ MIHEVC FRANCE šUšTERšIC SPREJETO NA SE.JI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZN AN OSTI IN UMETNOSTI DNE 25. NOVEMBRA 1982 VSEBINA Izvleček - Abstract . . . . . . . . . . . UVOD ................ . GEOLOŠKE IN MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI SMOKAVSKE IN SOSEDNJIH VAL ..... HIDROLOSKE RAZMERE V SMOKA VSKI IN SOSEDNJIH VAL . GEOLOŠKE IN MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI MOVRAŠKE VALE . HIDROLOŠKE RAZMERE V MOVRAšKI VALI . . . . . . . . . JAMA OD KROGOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI JAME POD KROGOM IN IZVIRA SOPOT. MO:ZNOSTI ZA URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V OBRAVNAVANIH VALAH SKLEP .................. . LITERATURA . . . . • . . . . . • . . • • . MOVRASKA AND SMOKAVSKA VALA AND JAMA POD KROGOM (Summary) ....................... . 80 ( 4) 81 ( 5) 81 ( 5) 83 ( 7) 85 ( 9) 87 (11) 87 (11) 90 (14) 93 (17) 94 (18) 96 (20) 96 (20) I! .1 Izvleček UDK 551.44(497.12-14) Habič P., Gospodarič R., Mihevc A., Sušteršič F.: Movraška in Smokavska vala ter Jama pod Krogom. Acta carsologica, 11 (1982), 77-97, Ljubljana, 1983, Lit. 4. Prikazane so geološke, morfološke i.n hidrološke razmere kraških globeli ob stiku -fliša in apnenca ob narivni luskasti coni na razvodju med Rižano, Dragonjo in Mirno v severni Istri, NW Jugoslavija. Na podlagi speleohidrološk:ih preučitev Jame pod Krogom in njenega kraškega zaledja so ocenjene možnosti za odpravo občasnih poplav v slepih dolinah oziroma robnih kraških poljih pri Gračišču, Smokvici in Mo- vražu. Ugotovljene so nekatere mlajše kvartarne klimatsko pogojene oblike in sedi- .menti na površju in v podzemlju. Abstract UDC 551.44(497.12-14) Habič P., Gospodarič R., Mihevc A., Sušteršič F.: Movraška and Smokavska vala and Jama pod Krogom. Acta carsologica, 11 (1982), 77-97, Ljubljana, 1983, Lit. 4. Geologic, morphologic and hydrologic conditions of karst depressions at the contact of flysch and limestone near the overthrust imbricate structure on the water- shed among Rižana, Dragonja and Mirna in northern Istria, NW Yugoslavia, are stu- ,_ -t._649 "' \ \ 802 ❖ \ "' \ -...\ \ 1 \ \,t 686 -,._ \ ).,. 8 ............ 1km Sl. l. IZRK 1982 Hidrogeološka skica Movraške in Smokavske vale. 1 - kraški izvir, 2 - požiralnik, 3 - estavela, 4 - ponikalnica, 5 - povr- šinsko razvodje, 6 - kraško razvodje, 7 - hidrogeološko razvodje, 8 - na- rivni rob, 9 - fotogeološki prelomi, 10 - poplavno območje, 11 - aluvij, 12 - koluvij, 13 - eocenski fliš, 14 .- paleocenski apnenci, 15 - usmerje- nost odtoka podzemeljskih voda Fig, l. Hydrogeologic sketch of Movraška vala and Smokavska vala 1 - karst spring, 2 - ponor, 3 - estavele, 4 - sinking stream, 5 - super- ficial watershed, 6 - karst watershed, 7 - hydrogeologic watershed, 8 - overthrust line, 9 - photogeologic faults, 10 - flooded area, 11 - alluvion, 12 - colluvion, 13 - Eocen flysch, 14 - Paleocene limestone, 15 - under- ground water flow direction ob stiku s flišem je viden ob cesti pri Krogu. Z njim je vzporeden tudi pre- lom, ob katerem so razvrščeni požiralniki Lukinskega potoka v Lazu. Prelomne smeri NW-SE in SW-NE sledimo v vsem kraškem hrbtu med Gračiško, Smo- 82 P. Habič, R. Gospodarič, A. Mihevc, F. Šušteršič, Movr. lm Smok. vala ter jama pod Krogom 7 kavsko in Movraško valo in nanje so po našem mnenju vezane poglavitne drenažne kraške cone. Vse površinske vode iz omenjenih val se tako podze- meljsko odtekajo skozi apniški hrbet med vzhodnim in zahodnim flišnim pasom jugovzhodno od Gračišča. Ozek vzhodni flišni pas sega od Gračišča mimo Smokvice proti Movražu. Nanj narinjeni apnenci, v katerih je oblikovan hrbet Lačne, niso v neposred, nem stiku z vmesnim apniškim hrbtom med Smokavsko in Movraško valo. Po doslej zbranih strukturnih podatkih obstaja le malo možnosti, da se kraške podzemeljske vode iz Smokavske vale in vmesnega kraškega hrbta odtekajo v povodje Rižane. Dejansko usmerjenost odtoka bi bilo mogoče preveriti samo z barvanjem. Po hidrogeoloških razmerah sodeč pa so kraške in površinske vode iz tega območja usmerjene proti jugovzhodu v povodje Mirne. Verjetno skupaj z movraškimi vodami izvirajo pri Mlinih pod Krogom. Geološke razmere tudi dopuščajo možnost, da Gračiške in Smokavske ponikalaice prispevajo k po- plavam v Movraški vali. Zahodni flišni pas med Gračiščem in Sočergo je sklenjen in se nadaljuje v povodje Dragonje, Mirne in Rižane. Sočerska, Lukins:i{a, Smokavska in Gra- čiška vala so tako izoblikovane prav na razvodju omenjenih porečij. Po mor- foloških potezah sklepamo, da se je ob stiku z apnenci izoblikovala sprva enot- na vzdolžna dolina, po kateri so vode površinsko odtekale proti Kubedu in v Rižano (V. K o k o 1 e, 1956, 198-206). Izdatnejša erozija v povodju Mirne je omogočila podzemeljski odtok proti jugovzhodu in s tem kraško poglabljanje Smokavske, Gračiške in Movraške vale. Kubedski potok kot pritok Tržaške reke oziroma Rižane je bil obglavljen in razvodje med Rižano in Mirno se je prestavilo od Sočerge, kjer je sedaj razvodje v višini 345 m, h Gračišču, kjer je preval med Gračiško in Kubedsko valo v višini 295 m. Skozi zakrasele apnence so vode sprale flišno preperelino in tako izobliko- vale zaprto kontaktno kraško globel z najnižjim dnom v Ponikvah v Smokav- ski vali. Skalno dno požiralnikov je v višini okrog 272 m. Poplavna ravnica v flišni naplavini ob požiralnikih je v višini med 274 in 276 m. Nad 276 m je višja akumulacijska terasa, ki so jo nasule vode verjetno v hladnejših obdobjih wilrma. Prehod s te terase v flišno obrobje je postopen in neizrazit ter prekrit s koluvijem. V Gračiški vali je dno poplavne ravnice v višini med 276 in 277 m. Z ročnim vrtanjem smo ugotovili 4 m debele plasti ilovnatih naplavin, prvotno skalno dno je tudi pri Rupah v višini okrog 272 m. HIDROLOŠKE RAZMERE V SMOKAVSKI IN SOSEDNJffi VALAH Sočerska vala nima pravega kraškega značaja. Plosko dno doline je zamoč­ virjeno, ker je stranski pritok izpod Lukinov nasul prečno na dolino manjši vršaj. Tudi Lukinska vala ni kraška. S fliša usmerjeni pritoki odtekajo vzdolž ob stiku z apnencem do ponikev v Smokavski vali. V njej sta dve skupini požiralnikov in rup. V južnejši ponika v Lazu Lukinski potok, ki zbira vodo od Sočerge mimo Lukinov. V severni skupini požiralnikov, v Ponikvah izginjajo vode iz osrednje in stranskih grap Smokavske vale. Med Smokavsko in Gra- čiško valo je več manjših rup in grezov, ki jih zalijejo le visoke vode, medtem ko potoKi iz stranskih grap na obeh straneh Kameščice že prej izginejo v 83 8 Acta carsologica XI, 1982 (1983) naplavinah in prispevajo k zamočvirjenosti stranskih dolin. Lukinske in smo- kavske poplavne vode zalijejo vse požiralnike in ob najvišjih vodah oblikujejo skupaj z gračiškimi vodami enotno poplavno območje. V Gračiški vali so osrednje ponikve v Rupah, manjše vodice pa se izgube ob flišnem robu v koluvialnih naplavinah pod žrdinom in vplivajo na zamoč­ virjenost Gračiške vale. Višina poplave je odvisna od dotoka s fliša, oziroma od padavin. Poplave trajajo od nekaj ur do par dni, dokler ne odteče vsa voda skozi požiralnike v kraško podzemlje. Razpored in velikost požiralnikov je pogojena s prepustnostjo kraškega obrobja, nanj pa s površinskim širjenjem požiralnikov ni mogoče bistveno vplivati. Rupe v Gračiški vali so lijakaste vrtače v naplavini, široke okrog 10 m in globoke 3 m. Skalna podlaga v njih ni vidna. V bližini je dvojni grez, povezan z nekakšno strugo. Struga potoka je do Rup regulirana. Pri bencinski črpalki pod Gračiščem je kr~ša izgonska struga, ki se izgubi v naplavini. Potok pri Leneku ponika ob prehodu s fliša na akumulacijsko teraso, sicer pa se struga nadaljuje v osrednji del vale. Tja je usmerjen tudi hudourniški potok s fliša pod Lačno (451). V južnem delu Gračiške vale je pri Mržljeku manjša rupa, prav ob vznožju apniškega brega pa je slediti strugo v smeri Smokavske vale. V ozkem prehodu iz Gračiške v Smokavsko valo je struga speljana ob cesti, v poplavni ravnici so vstran od struge 4 rupe. Suha struga vodi do prvega požiralnika v Smokavski vali. V njegovi bližini je nad cesto starejši ponorni zatrep in ostanek višje terase. Ker prvotni zasip ni odstranjen, sklepamo, da so odtočni kanali v krasu zasuti, njihovo drenažno funkcijo pa so prevzeli · nižji aktivni kanali, ki so povezani z mlajšimi požiralniki. Dalje proti jugu je okrog 100 m dolg in do 4 m globok jarek v naplavini s 4 poglavitnimi požiral- niki. V njih ponikajo vode, ki pritekajo bodisi s severne ali južne strani. Plitva struga vodi dalje mimo večjega osamljenega greza do južne skupine ponikev Smokavskega potoka. Ob nizkih vodah smo opazovali ponikanje tega potoka s pretokom okrog 2 lis v prvem požiralniku v kolenu struge, ko zavija proti jugu. Od tod 50 m proti jugu je niz drugih ponikev in zadnja od njih je po- globljena do skalne podlage, kjer pa ni večjih špranj. Del struge je umetno narejen, vendar se s tem ni povečala požiralnost. Nekaj deset metrov dalje proti jugu je osamljen grez, širok do 6 in globok okrog 3 m. Zalijejo ga le poplavne vode. Lukinski potok navadno ponika v treh lijakastih aluvialnih požiralnikih v Lazu. Ob visoki vodi teče dalje do Smokavskega potoka in skupaj z njim ponika ali poplavlja. Od Laza navzgor po Lukinski in Sočerski vali ni požiral- nikov. Požiralniki so razporejeni ob dveh poglavitnih prelomih, po njihovem delovanju pa sklepamo na omejeno požiralnost kraškega podzemlja. Koliko vode lahko nemoteno ponikne hkrati v vseh ponikvah ni znano, verjetno pa so vse v medsebojni podzemeljski zvezi. Dejansko požiralnost bi mogli ugotoviti le z rednim opazovanjem poplav in merjenjem pretokov. Podobno velja tudi za Movraško valo, kjer je poleg maksimalnega odtoka potrebno ugotoviti tudi dotok. Rupe v dnu globeli delujejo kot estavele, nekaj časa bruhajo vodo, nato pa jo požirajo. Poplave v Movraški vali je treba primerjati tudi s poplavami v Smokavski vali in ugotoviti njihovo morebitno povezanost. 84 P. Habič, R. Gospodarrič, A. Mihevc, F. Sušteršič, Movr. :il!l Smuk. vala ter jama pod Krogom 9 GEOLOŠKE IN MORFOLOŠKE ZNACILNOSTI MOVRASKE VALE Movraška vala je izoblikovana v ozkem flišnem pasu za prvim narivnim hrbtom ilerdijskih in cuisijskih apnencev. Na vzhodni strani vpada eocenski fliš pod naslednji narivni apniški rob, ki poteka v dinarski smeri od Kubeda, mimo Gračišča, Smokvice in Movraža. Zahodna meja tega .fliša je delno tek- tonska, delno pa normalno sedimentacijsko prehaja v apnence. Pri Gračišču je tektonska ali erozijska vrzel v zunanjem apniškem hrbtu, zato je flišna cona tam sklenjena, podobno kot pri Kubedu. Za dober kilometer jugovzhodno od Gračišča pa se onkraj nizkega prevala v višini okrog 300 m začenja ob stiku apnenca in fliša sprva ozka in plitva dolina, ki se pod Smokvico razširi in pod Movražem poglobi v širšo kraško globel, nekakšno kraško polje z ravnim, do 300 m širokim in 2 km dolgim, naplavljenim dnom v višini med 168 in 170m. V južnem in vzhodnem delu Movraške vale se namreč nepropustna flišna cona erozijsko ali tektonsko končuje, apniški rob pa skoraj neopazno stika z zunanjim apniškim hrbtom, zato je vala na južni strani zaprta in ima obliko nekakšne slepe doline. Zakraseli apniški obod sega na obeh vzdolžnih straneh do uravnav v višinah okrog 400 in 500 m, medtem ko je najnižji preval v suhi dolini na južni strani v višini okrog 210 m. Ta suha dolina obvisi nad pre- padno steno v Krogu ob zunanjem narivnem robu okrog 150 m nad dolino Bra- Sl. 2. Pogled na Movraško valo z jugovzhodne strani Fig. 2. · The view of Movraška vala from SE part 85 10 Acta carsologioa XI, 1982 (1983) čane v povirju Mirne. Prav pod najnižjim prevalom je pri Mlinih pod Krogom stalen in ob visokih vodah kar izdaten kraški izvir Sopot, s katerim je Mo- vraška vala nedvomno hidrološko povezana. Pri nastanku Movraške doline in njenega kraško poglobljenega spodnjega dela so imeli odločilno vlogo erozijsko denudacijski procesi. Površinske vode so odnašale flišno preperelino sprva čez apniški prag, kasneje pa skozenj (V. K o k o 1 e, 1956, 198). Starejše dno doline se je verjetno v dveh fazah kraškega poglabljanja izdatneje poglobilo, sprva za okrog 20, nato pa še za 30 m, kar sklepamo po erozijskih policah pri Ravnah in na Goričici. Drugod po obodu vale ni podobnih sledov, temveč segajo denudacijskih bregovi enako- merno do današnjega dna. Naplavine v dnu vale in ob vznožju bregov pre- krivajo živoskalno podlago. Čeprav ta pokrov ne more biti posebno debel, le preprečuje vpogled v dejansko razporeditev nepropustnega fli ša in zakraselih apnencev v dnu. Celotna vala ni niti geološko niti morfološko enotna. V zgor- njem severnem delu se pri Podgoričici končuje dinarsko potekajoča flišna cona, ki je v dnu prekrita z naplavinami in tam se končujeta tudi obe izgon- ski strugi hudourniških površinskih potokov. Prav v tem zgornjem poplavnem Sl. 3. Narivni apniški rob nad flišnim bregom je najbolj znižan pri Krogu nad Mlini. Ob prepadnih stenah so značilni spodmoli Fig. 3. Over-thrusted limestone border a bove flysch ridge was the most lowered near Krog above Mlini. At precipaced walls there are characleristic cliff- foot caves 86 P. Habič, R. Gospodairič, A. Mihevc, F. Šušteršič, Movr. :iin Smok. vala ver jama pod Krogom 11 območju je ob apniškem vznožju tudi prva skupina kraških izvirov in estavel. Ob prečnem dinarskem prelomu, ob katerem je premaknjena narivna zgradba, se poplavna ravnica kolenasto razširi in nadaljuje proti jugu do estavel okrog Pučiča in požiralnikov ter rup v Zalogu pod Dvori (slika 1). Zaključek vale je po našem mnenju prav tako strukturno pogojen ob prečnem prelomu, ob katerem je voda našla svoje podzemeljske odtočne kanale. HIDROLOŠKE RAZMERE V MOVRAŠKI VALI Movraško valo napajajo površinske in občasno tudi podzemeljske kraške vode. Površinske vode se stekajo po vzdolžnem flišnem pasu med apnenci in imajo hudourniški značaj, zato oblikujejo izgonske struge ob vstopu na po- plavno ravnico. Po mnenju domačinov in po obsegu povodja sodeč ne prispe- vajo pomembnejših voda k občasnim poplavam. Te so predvsem odvisne od vodnih razmer v kraškem zaledju. Na vzhodnem obrobju sta občasna kraška izvira Rečica in Sušec, v dnu vale pa je več skupin estavel, in sicer pri Sušcu, v Slivju, Podorešje, pri Pučiču in morda tudi v Zalogu. Kraška izvira sta ne- koliko trajnejša od estavel, vendar ne posebno izdatna. Estavelski pritoki so po splošnem mnenju poglavitni. povzročitelji poplav. Pri tem ni povsem jasno, katere estavele delujejo tudi kot požiralniki. Po zunanjem izgledu so najizdat- nejše estavele v Slivju in Podorešje. Kraške vode iz zahodnega hrbta silijo ob visokih vodah v površinsko strugo potoka pod Movražem. Poplave imajo izrazit hudourniški značaj in nastopajo dva do trikrat letno, pretežno pozimi in spomladi. Nekaj višje, a še normaine, do 2 m visoke popla- ve sežejo do kote 170,5 m in preplavijo okrog 35 ha njiv in travnikov ter zali- jejo cesto Movraž-Dvori. Poplave k sreči trajajo le nekaj dni, redko dalj kot en teden. Poplavne vode odtekajo v največji meri skozi estavele, na kar kažejo že struge, ki vodijo vanje. Po vsej verjetnosti pa so pravi ponori tudi rupe v Zalogu, ki so najbliže izvirom Sopoti pod Krogom. Čeprav podzemeljske zveze Movraške vale z omenjenimi izviri še niso dokazane z barvanjem, so zelo verjetne. Manj pa je znano kraško hidrografsko zaledje oziroma prispev- no območje vale in izvira Sopot. JAMA POD KROGOM Prvi podatki o izvirni vodni Jami pod Krogom (1793) južno od Movraža na meji med Slovenijo in Hrvatsko so zabeleženi v arhivu Inštituta za razi- skovanje krasa iz leta 1958. Dne 12. 9. tega leta so jamo obiskali in delno izmerili E. Pretner, P. Štefančič in koprski jamarji. V zimski suši ob koncu februarja in v začetku marca 1982 so jamo izmerili J. Rajna, P. Habič, I. Kenda in A. Mihevc z namenom, da ugotovijo njeno usmerjenost in oddaljenost od Movraške vale. Merili so z metrskim trakom ter kompasom in naklonomerom Suunto s stopinjsko natančnostjo. Podatke so preračunali v koordinate ter navezali jamski poligon na točko ob cesti z znano nadmorsko višino. Dolžina jamskega poligona znaša 368 m, vsota reduciranih dolžin pa 330 m. Sklepni sifon je od vhoda oddaljen 195 m v smeri proti severu in 57,5 m proti vzhodu. Od roba Zaloga v Movraški vali je oddaljen 600 m in je okrog :29 m niže od poplavne ravnice. Nad sifonom je do površja okrog 76 m. 87 12 Acta carsologioa XI, 1982 (1983) Jama je razvita v paleocenskih alveolinskih in numulitnih apnencih, ki so narinjeni na fliš (Osnova geološka karta SFRJ, list Trst, 1969). Nepropustna flišna bariera je ob prelomih v Krogu znižana, zato je tu nastala izrazita iz- točna cona za Movraško valo in njeno širše kraško zaledje (slika 2). Apnenci so prepokani in razlomljeni v smeri NW-SE in N-S, skladovitosti ni opaziti, le razpoke med pretežno navpičnimi prelomi so bolj položne, med 30 in 50°. Stik apnenca in fliša je ob vhodu v jamo prekrit s podornimi skalami. Vhod se odpira v skalni steni, odrezani ob dinarskem prelomu, na koti 144 m in vhodni del jame je do t. 3 pokrit s podornim in nametanim kamenjem (pri- loga 1). Podorno skalovje sega 8 m globoko do plitvega Vhodnega jezera z gladino v višini 136 m, ki zaliva proti severovzhodu usmerjeni, do 2 m široki rov po vsej širini. Jezeru in nizkemu rovu se izognemo po ozkem Blatnem rovu med t. 4 in 8, ki nas privede do širše in višje Prečne dvorane med t. 9 in 10. Dno podolgovate Prečne dvorane je pokrito s skalami, ilovico in sigo. Na najnižjem delu dvorane se rov z jezerom sifonsko zapre, njegovega nadaljeva- nja ne poznamo. Nad sifonom se v ozki špranji 10 m više nadaljuje proti seve- rozahodu usmerjeni skoraj vodoravni rov. Tako imenovani Dolgi rov je pre- težno širok 1 do 2 m, v začetku je ožji, v bolj pretrtih conah pa se razširi na 6 do 8 m. Rov je tudi precej enakomerno vtsok od 2 do 3 m. Dve manjši dvoranici sta pri t. 13 in 14, kjer je skalno dno prekrito z gruščem, ki ga je Sl. 4. Drobno korozijsko razjedena skalna povrsma s krožnimi in podolgovatimi zajedami in temnejšo mangansko oblogo Fig. 4. Corroded rocky surface with spherical and oblong sponge work and darker manganese cover 88 P . Habič, R. GospodM:ič, A. Mihevc, F . Sušteršič , Movr. llil smok. vala te r jama pod Krogom 13· vodni tok delno zaoblil in prestavil. Grušči so ponekod zlepljeni s sigo, ki je delno tudi že erodirana. Pri t. 14 je ob zahodni steni ostanek gruščnatega za- sipa, visok skoraj dva metra in v njem je nekaj lepo zaobljenih prodnikov. Večji prostori so nastali na sečišču razpok in prelomov, kjer je zaradi bolj pretrte kamnine tudi več grušča. Od t. 15 do 18 je izoblikovan precej enovit rov ob prelomu v smeri proti severu. Zaključi se s sifonskim jezerom v po- daljšku dvorane pri t. 19. Dno te dvorane je živoskalno in izprano, ker se vanj občasno preliva voda iz 10 m više ležečega rova (t. 20-28). Zgornji pri- točni rov, v katerega splezamo preko zasigane skalne stopnje, je n ekaj nižji in širši ter ob razpokah in prelomih večkrat k olenasto zavit. V zadnjem delu se ob strmi prelomni ploskvi rov spusti 15 m globoko do podolgovatega sklep- nega sifonskega jezera. Morda bodo potapljači kdaj prišli še globlje v notra- njost tega kraškega podzemlja. O smeri in hitrosti izdatnega vodnega toka pričajo fasete na stenah, ki jih ni le v vhodnem delu jame, kjer je hitrost vode manjša in se na stene useda blato. Skalne stene so v vsej jami prekrite s temno, verjetno mangansko, oblogo, ki je značilna za stalno zalite rove. S to oblogo so prekrite tudi nek daj svetle sige in kapniki, tako da je jama v celoti razmeroma temačna. Sigasta skorja in kapniki po dnu in stenah ter stropu so nedvomno nastali v nekoliko drugačnih klimatskih in vodnih razmerah kot mlajša temna obloga. Ta seže v vseh rovih do stropa in jo je odložila zelo visoka voda. Na stenah in podor- SL 5. Sklepni del Jame pod K rogom z značilnim rovom nad sifonom ter Q1Stanki ilovnatih sedimentov ter flišnih peskov Fig. 5. The final part of Jama pod Krogom with characteristic chanell a bove the syphon and remains of clayey sediments and flysch sands 89 Acta carsologica XI, 1982 (1983) nih skalah v bolj pretrtih delih jame so izoblikovane drobne korozijske oblike kot so zaokrožene korozijske vdolbinice s premerom 1 cm in nekakšne črviča­ ste oblike skladne z drobno razpokanostjo kamnine (slika 4). V stranskem delu Zgornjega rova so v ilovici izoblikovani značilni jamski žlebiči. V tem zatišnem delu jame je poleg ilovice odloženega tudi nekaj drobnega flišnega peska, ki ga visoke vode prenašajo po jami (slika 5). Razmeroma hitro naraščanje vode ub poplavah nakazujejo sledovi glodalcev. Ilovnate stene in skalni robovi so spraskani in po odtisih številnih krempeljcev sklepamo, da se plavajoči glo- dalci skušajo rešiti na suho. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI JAME POD KROGOM IN IZVIRA SOPOT Ob srednjih in nižjih vodah je v jami več manjših jezer z gladinami v različnih višinah. Najnižja je gladina vhodnega jezera. V ozkem prehodu iz Prečne dvorane v Dolgi rov so 3 ali 4 kotanje ujete vode, katerih gladina je skoraj 10 m nad vhodnim jezerom. Sledi daljša in globlja kotanja s stalno vodo za sigasto pregrado, kjer potrebujemo čoln za prehod v Dolgi rov. Stalno je- zerce je med t. 13 in 14 in drugo onkraj t . 14. V Dolgem rovu sta še dve po- .dolgovati jezeri, ki ju lahko preplezamo. Nekaj vode se stalno zadržuje tudi v sifonskem jezercu v dvorani pri t . 19. Gladine jezer v Dolgem rovu niso vse v isti višini, vendar so razlike majhne. Očitno gre za ujeto vodo v ločenih skalnih kotanjah, ki ostane v rovu, ko preneha visokovodno prelivanje. Tudi v Zgor- njem rovu je dvoje jezer ujete vode, pri t. 23 in 24, kar je dobrih 17 m nad sklepnim sifonom. Stalni kraški izviri z imenom Arn so v višini okrog 120 m ali dobrih 20 m pod vhodom v jamo. Po pričevanju domačinov iz Slap, teče iz jame voda le po močnejšem deževju, to je nekajkrat na leto. Tudi površinska struga pod vhodom je močno sprana in po njej se ob visoki vodi preliva nekaj kubičnih metrov vode v sekundi. Po morfoloških in hidrografskih razmerah v jami sodimo, da pretežni del vode priteka iz sklepnega sifona, le manjši del pa mor- da tudi iz sifonskih jezer pri t. 19 in 9. Ob najvišji vodi je vsa jama do str opa zalita. V posebnih hidroloških razmerah pa zelo kalna voda pušča sledove na različnih višinah. V Zgornjem rovu je sled blatne vode na koti 156,7, v Dolgem rovu pri t. 12 pa na koti 146,5. Slednje je verjetno pogojeno s prost im preli- vom iz jame nad koto 144. Okrog 500 m jugovzhodno od Jame pod Krogom je na strmem bregu pod prepadno steno Kuka v višini okrog 160 m občasni kraški izvir Sušec. Njegovo maksimalno izdatnost smo ocenili na okrog 200 do 300 lis. Voda priteka iz apni- škega grušča, ki je nasut po pobočju in prekriva narivni stik fliša in apnenca. Nižje pod cesto Sočerga-Buzet je še nekaj manjših izvirov v višini med 100 in 124 m . Tam pr iteka do 100 1/s iz fosilnega lehnjaka, ki je odložen na flišnem bregu. Flišni jez je tor ej odločilen za najvišj i preliv, v nižje izvire pa se pr e- taka voda po flišni podlagi pod gruščem in starim lehnjakom. K raške vode so odlagale lehnj ak ob izvirih Sopot e in Sušca v preteklem, klimatsko drugačnem obdobju, ki ga pa časovno še nismo mogli prav oceniti. Pri Mlinih je v dnu doline širok položen vršaj lehnj aka, v kat er ega je zare- zana do 4 m globok a struga Sopote. Lehnjak je odložen tudi visoko do 40 m ob strugi Sušca in seg a nekako 30 m pod najvišji izvir. Tudi ob izviru Sopote 90 P. Habič, R. Gospodairič, A. Mihevc, F. Šušteršič, Movr. :Ln Smok. vala ver jama pod Krogom 15 ga ni tik pod prelivom visokih voda na: površje. V sedanjih klimatskih in hi- droloških razmerah se lehnjak ne izloča, čeprav imajo celo visoke vode raz- meroma precejšnjo trdoto. Za primerjavo naj navedemo podatke z dne 18. 10. 1982 za kraške in flišne vode ob jesenski visoki vodi, to je dan po umiku poplave iz Movraške vale. Q Karb. Ca Mg Prev. T°C 1/s Carb. mg/1 mg/1 Co11d. mgCaC03/l µS Sopot 13,0 1500 327 275 40 570 Lukinski potok 13,5 100 270 248 12 477 Na spremenjene klimatske razmere opozarjajo tudi razpadajoče sige in kapniki v odprtih spodmolih pod prepadnimi stenami ob narivnem robu pri Sl. 6. Korozijsko denudacijski spodmoli nad Krogom z ostanki razpadlih kapni- kov in sig ter temnimi progami lišajev Fig. 6. Corrosion denudation cliff-foot caves above Krog with remains of weathe- red speleothems and dark lichen stripes 91 16 KROG Acta carsologica XI, 1982 (1983) PREREZ-CROSS SECTION ' ', RAVNA ,~~--yr VISOKE VOD~Hf~.~~ - • -----------·-·' .- JAMA POD KROGOM 0,5 / / 1km z > Sl. 7. Položaj Movraške vale in Jame pod Krogom (glej legendo na sl. 1) Fig. 7. Situation of Movraška vala and Jama pod Krogom (see legende on Fig. 1} 92 P. Habič, R. Gospoda:rič, A. Mihevc, F. Šušteršič, M!ovr. :iJil smok. vala ter jama pod Krogom 17 Krogu (slika 6). Polkrožni, 5 do 15 m široki in 10 do 20 m dolgi ter do 6 m visoki spodmoli s položnim navzven nagnjenim živoskalnim dnom so nanizani predvsem ob zgornji prepadni steni zahodno od Kroga. Spodmole ločijo neraz- padli vmesni skalnati pragovi. Lepo zaokrožene plitvejše zajede so tudi v spod- nji steni tik nad flišem zahodno od Kroga in v Krogu samem. Na prvi pogled bi takšne zajede, podvise v navpičnih stenah lahko pripisali rečni eroziji. Po podrobnejšem ogledu spodmolov ali podkapin pa se bolj nagibamo k drugačni razlagi. Po obliki in velikosti vsekakor svojevrstni in v našem krasu redki takšni spodmoli naj bi nastali predvsem z mehaničnim razpadanjem manj od- pornih lapornatih skladovnih čel v navpični apniški steni. Nekaj metrov debeli skladi apnencev vpadajo za 50° proti NE, tako da bolj odporni zgornji sklad tvori nekakšno streho in strop spodmola, naslednji spodnji pa dno. Pri za- snovi spodmolov naj bi imele pomembno vlogo tudi prečne razpoke, saj so med njimi ohranjeni nerazpadli skalni hrbti. Razlike v odpornosti narivnega čela se odražajo v obeh navpičnih stopnjah ter vmesni položnejši skalni brežini. Po vsej verjetnosti moremo zametek spodmolov pripisati hladnejši wiirmski klimi z izdatnejšim razpadanjem apnencev v izpostavljeni prisojni legi. Ob narivnem čelu so kot ob vznožju visokega krasa v Vipavski dolini (P. Habič, 1968) in drugod ob Jadranski obali (M., P. A m b er t, J. Nico d, 1982) na- stajali pobočni grušči. V postwiirmski, verjetno vlažnejši atlantski dobi se je na stropu in ob stenah iz čez previs polzeče in skozi strop prenikajoče vode izločala siga v obliki reber in kapnikov (slika 3). V sedanjih razmerah preni- kajoča voda sigo razjeda, ob poletni vročini ter zimskem zmrzovanju pa tudi mehanično razpada. Izvira Sopot in Sušec ter Jama pod Krogom so okrog 800-1000 m odda- ljeni od najbližjih požiralnikov v Movraški vali. Poplavne vode sežejo v vali nekako do 170,5 m nadmorske višine. Visokovodni izvir Sopote je na koti 145, Sušca pa na 160. Navidezni podzemni strmec znaša tedaj od 10 do 25 %0, kar kaže skupaj z izdatnimi višinskimi razlikami med rovi v jami pod Krogom, da so podzemeljske vode v zaledju teh izvirov precej dušene. Najnižji stalni izviri z imenom Ara so v višini okrog 120 m, ob visoki vodi se torej dvigne gladina v krasu za okrog 40 m. O gladini nizke vode v zaledju Sopote ni po- datkov. Skladno z razmerami drugod v krasu pa lahko računamo z vsaj 5 %o strmcem, kar pomeni, da se gladina kraške podtalnice lahko napaja tudi do 40 m pod dnom Movraške vale. Dejanske razmere bi seveda lahko spoznali le z vrtinami in opazovanjem piezometrov v območju vale in v zaledju izvi- rov. Potrebni so tudi hidrološki podatki o največji izdatnosti ter; njihovi odvis- nosti od poplav v vali. Jama pod Krogom deluje sicer kot visokovodni preliv z omejeno prepustnostjo. Kritična maksimiranost kanalov med Movraško valo in izviri pa po našem mnenju ni v dostopnem delu jame, temveč v neznanem zaledju. MOŽNOSTI ZA URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V OBRAVNAVANffi VALAH Po razpoložljivih hidrogeoloških in speleoloških podatkih sklepamo, da je prepustnost kraškega podzemlja na odtočni strani val omejena, požiralniki pa so ob poplavah v hidrološkem ravnotežju s prepustnostjo podzemlja. Iz tega 93 1 1 11 18 Acta carsologica XI, 1982 (1983)' sledi, da s površinskim širjenjem požiralnikov ni mogoče povečati odtoka skozi kras. Z drenažnimi jarki je možno urediti le režim talne vode v aluvialni na- plavini glavne in stranskih dolin v Smokavski in Gračiški vali ter s tem od- praviti njihovo občasno zamočvirjenost. Z znižanjem gladine talne vode v flišnih naplavinah pa se bo povečala sušnost tal. Občasnih poplav v Smokavski in Gračiški vali, podobno kot v Movraški, ni mogoče odpraviti brez umetnega odvoda visokih voda iz zaprtih kraških globeli. Iz Gračiške vale bi najlažje speljali umetni odtok po kanalu in 2 km dolgem tunelu pod Gračiščem v površinski Kubedski potok. Tega bi morali regulirati vsaj po Kubedski vali. Tunel bi lahko v celoti zgradili v apnencu,. če so naše predstave o geološki zgradbi pravilne, preveriti . bi jih morali z vrtanjem. Delno bi lahko omilili poplave z zadrževanjem in akumulacijo vode v povirnem nepropustnem delu večjih stranskih grap ali v osrednjem ožjem delu Lukinske vale, kjer ni ugodnejših obdelovalnih površin. Zajezeno vodo bi lahko uporabili za namakanje v sušnem obdobju. Kakršno koli pospeševanje odtoka skozi kras pa je vprašljivo. Morda bi z zadrževanjem vode v Lukinski vali celo zmanjšali poplave v Movražu. Kraškega zaledja Movraške vale ne moremo dovolj natančno opredeliti za približen izračun vodnih količin. Neznano podzemeljsko razvodje je v vzhod- nem in južnem obrobju, medtem ko po zgradbi in drugih razmerah sklepamo, da pripada celotno povodje Gračiške in Smokavske vale hidrografskem zaledju Movraža in izvirov pod Krogom. Na zahodni strani Movraške vale je pas za- kraselih apnencev razmerova ozek, najožji prav med ponori in izviri pri Mlinih, ki so oddaljeni le okrog 800 m. Višinska razlika med njimi znaša 40 do 50 m in tako bi bil strmec lahko razmeroma velik, do 60 %o. Toda prepustnost vmesnega kraškega hrbta je vsekakor omejena in bi jo morali za odpravo po- plav v Movraški vali povečati z umetnim okrog 600 m dolgim rovom do pri- točnega sifona v jami pod Krogom. Z umetnim pospešenim odtokom poplavne vode iz Movraške vale pa bi se dotok Sopote v Bračana ob visokih vodah naj- manj enkrat povečal. SKLEP Ob stiku eocenskega fliša in spodnjeeocenskih cuisijskih numulitnih ter zgornjepaleocenskih ilerdijskih alveolinskih apnencev, v luskasti narivni coni ob vznožju Slavnika in Cičarije, na razvodju med Rižano, Dragonjo in Mirno v Severni Istri, so nastale plitve kraške globeli ali vale. Po bližnjih naseljih imenovane Sočerska, Lukinska, Smokavska in Gračiška vala tvorijo hidro- geološko celoto. Razvile so se iz nekdanje normalne Kubedske doline, ki je z zakrasevanjem vzhodnega apniškega obrobja in z nadaljnjimi erozijskimi pro- cesi v flišu razčlenjena v plitvo robno kraško polje. Sestavljena je iz morfolo- ško sicer nekoliko različnih vendar hidrološko med seboj povezanih val. Sinklinalno in antiklinalno nagubani in na fliš narinjeni apnenci so vzdolž, v NW smeri, in počez, v NE smeri, prelomljeni z navpičnimi prelomi. Ob njih so razporejeni požiralniki v dnu val, vrtače v apniškem hrbtu in grape v flišu. 94 P. Habič, R. Gospocl:aT:ič, A. Mihevc, F. Šušteršič, Movr. :im. Smok. vala ter jama pod Krogom ur, Potoki s flišnih grap ponikajo v požiralnikih in ponikvah, razporejeni v NW- SE smeri vzdolž apniškega narivnega roba. Ob močnejšem deževju so dotoki večji od kapacitete požiralnikov, zato se višek vode razlije po njivah in travni- kih v aluvialnem dnu val. Poplave k sreči ne dosežejo kmetijskih površin na višji, domnevno wilrmski akumulacijski terasi. Č:eprav so morda nekateri stari požiralniki zasuti, poplav ne bi mogli odpraviti s širjenjem in odkopavanjem požiralnikov, temveč le z zadrževanjem ali z odvajanjem voda po umetnih ka- nalih in rovih iz dna val. Prepustnost zakraselih lapornih apnencev na odtočni strani val je namreč premajhna za nemoteno odvajanje visokih voda. To potrjujejo tudi hidrološke razmere v sosednji Movraški vali ter speleohidro- loške raziskave jame pod Krogom ob izvirih Sopote in Sušca. Nad stalnim izvi- rom Sopote z imenom Ara, se odpira vhod v 336 m dolgo Jamo pod Krogom. Ta deluje kot občasni bruhalnik, po katerem odtekajo visoke vode iz Movra- ške in Smokavske vale ter njihovega površinskega ter neznanega kraškega zaledja. Omejeno prepustnost kraškega hrbta med Movraško in Smokavsko- valo ter izviri Sopote pri Mlinih pod Krogom nakazuje dvig vodne gladine v njem, in sicer vsaj 25 m nad stalnimi izviri Sopote v jami pod Krogom ter do 45 m v zaledju bruhalnika Sušec. Kraški izviri so tedaj v višini med 120 in 165 m, poplave v okrog 1000 m oddaljeni Movraški vali pa med 168 in J 70,5 m. Poleg površinskih potokov s fliša prispevajo k poplavam v Movraški vali zlasti podzemeljske kraške vode, ki jih napajajo manjši izviri na obrobju in izdatnejše estavele v dnu. Tudi v tej vali bi mogli poplave odpraviti le z odvajanjem visokih voda po okrog 800 m dolgem umetnem tunelu do izvirov Sopote. Delno bi za odvajanje voda iz Movraške vale lahko izkoristili znane rove v Jami pod Krogom. V njej se ob suši zadržujejo ujete vode v plitvih jezerih in sifonih več metrov nad gladino stalnih izvirov. Skalne stene so pre- prežene s fasetami in obložene s temno mangansko skorjo. Ta prekriva tudi redke sige in kapnike. Med starejše sedimente štejemo ostanke hrušča in proda, rencentne pa so flišne gline in peski, ki so odloženi v višjih stranskih rovih. Ob izvirih Sopote in Sušca je precej lehnjaka, verjetno iz vlažnejših postgla- cialnih obdobij. Vanj je zarezana recentna struga. Klimatske spremembe se- odražajo tudi v spodmolih ob prepadnih stenah narivnega roba pri Krogu, kjer razpadajo verjetno postglacialne sige in kapniki. Niz svojevrstnih spod- molov je verjetno nastal z mehaničnim diferenciranim razpadanjem manj od- pornih apnencev v hladnejši wilrmski dobi. V tem, sicer nekoliko odmaknje- nem robnem predelu, na prehodu visokega dinarskega krasa v nižjih primor- ski oziroma istrski kras smo v razgibani narivni coni, kjer se menjavajo pasovi nepropustnega fliša in zakraselih apnencev, spoznali posebne morfološke, hidro-- loške in speleološke pojave. Ti so predvsem odraz zakrasevanja v mlajšem_ kvartarju. Spoznanja in rezultati raziskav so praktične vrednosti za uravnava-- nje vodnega režima v občasno poplavljenih kraških globelih, hkrati pa so dra-- gocena opora za primerjavo z drugimi predeli dinarskega krasa. 95 :20 Acta carsologica XI, 1982 (1983) LITERATURA A m b e rt, M. in P., J. Nicod, 1982: Problemes geomorphologiques de la Slovenie et de la Croat,e Septentrionale. Evoluhon karstique dans les domaines med:iterra:neen et alpin. Travaux, XI, CNRS, E. E. A. No 282, 43-68, Aix en Pmvence. Habič, P., 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. SAZU, Dela 21, Inštitut za geo- grafijo 11, Ljubljana. K o k o 1 e, V., 1956: Morfologija Šavrinskega gričevja in njegovega obrobja. Geograf- ski zbormk, IV, 185-219, SAZU, Ljubljana. P 1 eni čar, M., A. Polšak, D. Šilič, 197'3: Osnovna geološka karta SFRJ, Tolmač za list Trst, 1 :100.000, Beograd. MOVRAŠKA AND SMOKAVSKA VALA AND JAMA POD KROGOM Summary At the contact od' Eocene flysch and Lower Eocene Cuilsian nummulitic a:nd Upper Paleocene Ilerdia:n alveoline limestones, in the imb1icate over-thrust structure at the foot of Slavnik a:nd Čičarija, on the watershed among Rižana, Dragonja and Mirna in northern Istria developed shallow karst depressions, named vala. Named after the neighbour settlements Sočerska, Lukinska, Smokavska and Gračiška vala they form a hydrogeological unit. They developed from the former normal Kubed valley, which have been dissected by the karstification of eastern limestone b,or,der and by the further erosional processes in flysch into shallow karst margin polje. It is composed by morphologically rather different but hydrologically connected valleys. Syncline and anticline folded limestones, thrusted over flysch are along, in NW clirection, a:nd across, in NE direction, faulted by vertical faults. The sinking holes are distribute1 in the bottom of the valleys, dolines in limestone ridge and gulches in flysch. The brooks from flysch gulches sink into sinking holes and swallets, di- stributed in NW-SE direction along the limestone thrusted border. During the heavy rain the supply is bigger tha:n sinking holes capacity, therefore the water floods the fields and meadows in alluvial bottorn. Fortunately the floods do not reach the farming areals on higher, supposingly Wiirm accumulation terrace. Perha:ps there are some old sinking holes filled up, but there wou1d not be any solution in widening and digging them, but only by keeping back or draining the water by artificial channels from the bottom of the valleys. The permeability of karstified marl lime- .stones on the Tunoff part of the valley is too small for undisturbed drainage of high waters. The same was proved by hydrological oonditions in the neighbour Movraška vala and by speleohydrological investigations of Jama pod Krogom near the .springs of Sopota a:nd Sušec. Above the permanent Sopota spring, named Ara, there is the entra:nce to 336 m long Jama pod Krogom. It is a periodically effluent, where the high waters from Movraška and Smokavska vala and from unknown karst super- ficial hinterland are flowing off. The limited permeability of karstic rldge between Movraška a:nd Smokavska vala and Sopota springs near Mlini under Krog is proved by the increase -of water leve! in them; ;in Jama pod Krogom the water leve! increases at least 25 m above the permanent Sopota springs, in hinterla:nd of effluent Sušec the increase is about 45 m. The karst springs are then in the altitude between 120 to 165 m, while the floods in about 1000 m distant Movraška vala between l 68-170,5 m. Beside the superficial brooks from flysch, the floods are augmented specially by un- derground karst waters, which are .Eed by smaller springs on the border a:nd abun- dant estavellas in the bottom. Even in this valley the floods oould be abolished only by the drainage of high waters through a:bout 800 m long artificial tunnel up to Sop-ota .springs. The known channels in Jama pod Krogom could be partly used for draiinage of water from Movraška vala. During the dry period the waters are caught in the cave in shallow lakes and syphons severa! meters above the leve! of permanent springs. Rocky walls are deoorated by current markings, covered by da:rk mang.a:nese crust. It is covering rare speleothems too. Older sediments are presented by remains of .rubble a:nd gravel, recent sediments are flysch clays and sands, which were deposited 96 P. Habič, R. Gospod,anč, A. Mihevc, F. Šušteršič, Movr. :i.11'.l Smok. vala ter jama pod Krogom 21 in higher latteral channels. At the springs of Sop,ota and Sušec there is a lot of tufa, poobably from humid postglacial period, the recent river bed is cut in them. Cli- matic changes reflect in cliff-foot caves at precipiced wa11s of over-thrust border near Krog, where probably postglacial speleothems are weathering. The series of extraor- dinary cliff-foot caves probably developed by mechanical (differentiated) weathering of less resistant limestones in colder Wtirm period. In this, rather removed marginal region on the passage .from high Dinaric karst to lower littoral, Istrian karst respectively, we have found in agitated over-thrust zone, where beds of impermeaible flysch and karstified limestones are altering, special morphological, hydrological and speleological phenomena. The reason is mostly in kar- stification in Younger Quaternary. The knowledge and the investigation results have the practical value for balancing of water reg.ime in periodically flooded karst de- pressions, giving at the same tirne precious compari.son with other parts of Dinaric karst. 97