r I i Največji Mbvcnski damuk v TMeoifa državah . Y($auTHleto • . . $6.00 A Z« pol leta ..... $3.00 i Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS TELEFON: CORTLANDT 2876 lisi slovenskih delavcev v Ameriki. N0. 33. — STEV. 33. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NEW YOBK, WEDNESDAY, FEBRUARY 9, 1927. TELEFON: CORTLANt>T 2876. SREDA, 9. FEBRUARJA 1927. RAZVOJI NA KITAJSKEM Južna Kitajska noče nikakega kompromisa s fev-dalistxnim severom. — Zunanji minister Cen je rekel, da mera Anglija izbirati med Pekingom in Kantonom. — Pri Hangčou se vrši velika bitka. — Tudi Italija bo skušala posredovati. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Zmaga Sacasovih čet v Nicaragvi. Novo komunistično strašilo v Angliji. SANGHAJ, Kitajska,- 8. feb. — Soglasno z nepotrjenimi poročili je maršal Sun C.ifan pognal nazaj kantonske čete. Slednje so morale vsled tega opustiti Cungčau te"r se umakniti proti Cangša, na mejo province Kiangsi. Poročila iz Hangčova, glavnega stana severne armade, pa pravijo, da je kantonska armada zopet napredovala ter baje dosegla Gujang, petnajst milj južno od Hangčova. Da ni armadi Sun Cuanga posebno dobro, je razvidno iz okoliščine, da je poslal maršal Sun svoje zadnje rezerve, -svojo lastno telesno gardo, bro-ječo 8000 mož, iz Nankjnga na bojno fronto. Na cijonalisti izjavljajo, da so istotako ojačili svoje čete na fronti. Iz poročil, ki so dospela iz Hankova, je razvidno, da je zagotovil zunanji kantonski minister Evgen „ Ci vi i i v v /n.,. . n , . izave nevtralne v bojih med obe en angleškemu pooblascencu O Malleyu, da jc,ma strankama, 5eprav je pozabil kantonska vlada sklenila izločiti Sanghaj iz bojne-!omeniti, kakšen opravek imajo ga ozemlja. Kantonska armada pa lahko še premeri precejšnjo pot, ne da bi izpremeriila Sanghaja v vojno o- zemlje. Hančou je naslednji cilj riacijonalističnih n°v Knurhts of Columbus v Tam-čet. Kakorhitro bodo zavojevale to glavno mesto pico.je bil° aretiranih- Obdolžili /**• i • ... .ii* t • so jih, da so se udeležili zarote, ki province <~ekiang, jim je za nadaljno prodiranje na ki je bila „lzkrita pred dvema razpolago železnica, dočim s o morali dosedaj dnevoma v Tampico. Policija je vojaki prenašati topove, municijo in provijant. ^razventepa zaplenila sto ročnih Maršal Cang Tso Lin je izročil predlog »meri- tanat:.s ,ka,Pri™i s"1l,otf.li "rof-v« j v . . ° .. niki pneeti napade. Oblasti v Tam- skega državnega tajnika Kellogga, da se nevtrah- izvijajo, da je minula vsa-žira Sanghaj, maršalu Sunu. Namiguje se, da [ka nevarnost za upor v Tampico. smatra maršal Slin Sanghaj za svojo najbogatejšo' .N®«U®nai«tiSna učiteljska lipa Čete liberalnega pred-' Angleški parlament j e sednika Nicarague, dr. j pričel iskati znake bolj-Sacase, s o izve jevale še viške zarote. — Lon-zmago. — Admiral La-[ donska policija je bila timer se je ponudil kot mobilizirana zastr a n razsodnik. novega komunističnega --strašila. MANAGUA, Nicaragua, 8. feb. __ Mesto Chinandopra, nekako 60 milj LONDON, An-lija 8 febr — esverozapadno od Manague, se na- informacije, ki so dospele v Seot-haja v rokah l.Bcralmh čet pod lanad Yard in v kaferih se ,ag. poveljstvom *enera'a Parajon, ki dft s0 skovaU komunisti Mroto y je iztrgal mesto ,z rok konserva- liameniu da ]>ovzro{;ijo nerair o]) r.tvorjcnju parlamenta, so bile objavljeno v Daily Mail. Policija jc vsled tej?« vprizorila prav poseb- no natančno preiskavo v vseh de- ti vne vlade po naskoku, ki jc trajal celo nedeljo. Konservativna vlada je poslala pozneje ojaoenja ter se glasi, da se nadaljujejo ostri boji v okolici Hh pariamenta. imam | Sprevodi niso dovoljeni v notra- Admiral Latimer, ki je ravno „„„ „ i t,., , ,, - . , . _ . ' J _ njosti ene milje od Whitehall m dospel iz Corinto v Balboa, Pana- vsled te„a se domneva, da bo da. mo, jc izjavil, da je pripravljen nos policjja prepre(Hla nameravaJ nastopiti kot razsodnik v sporu v ni pohod v poslansko zbornico. Nicaragua Ob istem času pa je iz- LONDON, Anglija. 8. febr - javil, da bodo ostale Združene dr- n • , • ,________A , • , Državni sprevod, ki se vrsi ob priliki otvorjenja angleškega parlamenta v Westminstru danes opoldne, je ena znamenitost Londona. Ob enajstih zjutraj sta sedTa kralj Jurij in kraljica Marija v Revolucija na Portugalskem. Vstaja na Portugalskem se je razširila na glavno mesto. — Oporto v plamenih. — Ostri boji na jugu. — Velike smrtnih slučajev v Lizboni. NEMŠKI KABINET SE MAJE Socijalisti so označili ministra za notranje zadeve kot prejšnjega sovražnika republike. — Strese-mann je rekel v Berlinu, da bo ponudil zaveznike m veliko reparacijsko plačilo v gotovini za pro stost Porenske. ameriške čete v republiki. MEXICO CITY, Mehika, 8. feb. Dva prejšnja generala, Amancio in »Tunitud ter šest odličnih čla- posest, katere bi ne dal iz rok, niti ne na povelie .naprohlla ^'V11' department. 1 _ - ' *a so aal1 novemu kabinetu zaupnico in da bor o Oporta. kjer je položaj skrajno! v l_ 1* • *j i i - m ud douo I resen, in kjer se ni še posrečilo j cak:al1 izic*a kancelarjeve preiskave. Rekli so tudi, jSirogim o:lredbam vojnega mini-jdaso razočarani, ker stra prisiliti vstaških voditeljev, LOXDOX. Anglija, 8. februarja. Lizbona se j<> uprla, soglasno z liz-bonskim poročevalcem Daily Ex-press-a, ki jo sporočil: — KcvoliU'ijonamo gibanje s<-.ic razširilo do Ijizbono. Mornariški vojaki, republikanska straža in policijske sile v družbi inl'ante-rije so se polastile strategičnili pozicij v mestu. Domneva se, da je uspeh revolucije zagotovljen. Vse civilno prebivalstvo je oboroženo ter sodeluje z velikim navdušenjem z revolueijonarji. fJibn-n ju načelu je polkovnik ^lendez Reis. LOXDOX. Anglija, 8. febr. — XovejSa* poročila potrjujejo prejšnje vesti, da se je razširila vstaja v glavnem mestu. Poročevalec londonskega Daily Xews pravi, da obstreljuje neka križarka mesto in da odgovarjajo obrežne baterije. kraljevsko kočijo, katero je vlek- 1>01*012 in 1923. i Xagcvor ministrskega predsedni- To zahtevo se je utemeljevalo z ka Poincareja pri otvorjenju Xa-raznimi razlogi, kojih najmočnej- rodnega ekonomskega sveta jo kaša je bila trditev, da ni konvenci- zal, da želi biti vlada vodena od ja. Te zahteve so šlo celo tako daleč, da so obsegalo vkljnčenje iz ni notranji minister takoj odgovoril na obdolžitve socijalistov, podprte z dokumentarnimi dokazi. V nekem poročilu z Wilhelmstrasse se glasi, da se ne bo poverjena preiskava niti Hindenburgu in prejšnjemu notranjemu ministru Kulzu, niti vrhov nemu sodniku Simmonu, kot socijalislu, temveč iz-klj učno le kancelarju Marxu, ki ni še dobil zahtevanih dokumentov iz pruskih državnih arhivov glede stikov Keudella s Kappovim pučem. Nikdo ne pozna cilja potovanja zunanjega ml nistra Stresemanna, a se domneva, da bo ime7 Sc-stanek z Briandom in Chamberlainom, da razpra v lja žnjima glede izpraznenja Porenske v zameno z? veliko reparacijsko plačilo v gotovini. mentov, ki sestavljajo ta svet, glede rešitev številnih problemov, ki zalitevajio sedaj zakonodajo. Poincare je izjavil pri pr-'o 2a Norn York moobUt* 0 M Za pol Uta__,_____1fSJO Za inoeemttpom vjfr Mr -JfTJOO Za pol Uta............ , Bnbtcription Yearly $6.00. Advertisement on A^ i WiIWiUi "Glae Naroda" uhaja vtahi dan ieveemH nedelj In prwftf. Popi«! brta podpisa in eeebneeti te ne ptiobčnjfjo. Dttir WLagoroii pobijati po Money Order. Pri spremembi kftftjft kfr> promo, da ee nam tudi prejinjo bivaUHe nmtii, fla t&ntfe najdemo naslovnika. ....... 'GLAS NABOD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. TtUpkont: Coftlandt 2876. __ SKOF MANNING IN PROHSICIJA Tukaj se je ponesrečil rojak Antona. Hlebanja, doma iz /Kranjske (Tore na Gorenjskem. S. februarja zvečer je padel tako nesrečno po stopajieefa, de. n je-prebil glavo. Zdravnik' je takoj odredil, da mora v bolnico na operacijo, ali ni bilo pomoči. Pri padcu se je onesvestil in ni prišel več k zavesti. Umrl je-7. februarja ob 4. uri zjutraj. Bil je veselega značaja. Star je bil 42 let. Zapušča vdovo in 3 otroke. Pogreb bo 10. februarja lepo kupot-iraJa v register. Slučajno je tudi rekla, da kdor je zelo pdb6$en, je tudi strašilo hudičev. Tisto je tudi sedaj nji slično in tudi nji odgovarja. Nadalje se omenim, da nmem jaz še nikoli nobene stvari napadala v javnosti, nobene osebe in tudi nobenega časopisa ne. Krčmarice pa tudi ne bi bila sedaj omenila in opisala označeni položaj, da m o ni izzvala. j Zato sem bila pa primorana po- Novke iz Jugoslavije vedati, kar ji gre in kar bodo ei-' ob 9. uri na Holy Kecdemer poko- tatelji tudi razvideli. da je povsem palice. Pozrav! Joseph Kozole. Barberton, Ohio. Svoječasno sem bila napisala dva skromna dopisa za naš list G. N., kar je Čitateljema gotovo se v spominu. Za tisto nedolžno malenkost je pa nekdanja kremarica v Barbetonu poslala nekako izjavo v list "Aroer. Slovene«?". Pravi, da jo kar ljudje na ee: *tah ustavljajo in vprašujejo, zakaj tako hvali list Glas Naroda. Opravičuje se, da tisto ni res in ona ne hvali omenjenega lista iii ga nikdar ni. In nikoli da ni še pisarila v omenjeni list. Nadalje mi tudi predbaeiva neko drugo osebo, da pi.še zame dopise, in pravi, naj podpišem popolni naslov pod svoj dopis, da ne bodo ljudje mislili in pomotoma im«-H mene za njeno osebo. Sedaj ji pa odgovorim na njeno izjavo in povem kar naravnost, da Neki iiewvorAki dnevnik je vprtišnl razne ugledne osobnosti za mnenje glede prohibieijske pontavo, Na vprašanje je prvi odgovoril Right Reverend škof William T. Manning, načelnik največje episkopalne škofije v Združenih državah. In pogodil jo je takole: "Prohibieija je največji posktis v smeri proti napredku Združenih držav. Obsežnosti in važnosti tega poskusa zaenkrat sploh se ni mogoče pojmiti, ker je preveč važen in preveč obsežen. "Priznam sicer, da ljudje bolj pijejo kot so pili prej, da so bolnišnice polne ljudi, zastrupljenih z nezdravo pijačo, da se Val zločina širi, da se mladi ljudje udajajo pi- je tista njena izjava kakor nekak jaei in da je ponekod zavladala korupcija, o kakršni ni- Poziv na dvoboj. Laž je, kar pra smo niti sanjali. "Priznati pa moramo nadalje, da nam to črno sliko slikajo tisti, ki bi radi prohibieijo odpravili. 4 4Prohibieijske postave ne smemo presojati po njenem vplivu na gotovo skupine ljudi, pač pa po njenem vplivu na vso deželo.. To so značilne besede visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki priznava neizmerno gorje in zlo, pa ga v isti sapi priporoča. In še nekaj je treba pripomniti. Episkopalci so najvztrajnejši zagovorniki proliibici-je v Zdiniženih državah. Njihov škof Manning pa skuša nabrati petnajst milijonov dolarjev, da bo zgradil novo katedralo. vi, da jo ljudje izprasujejo in vstavljajo na cestah, zakaj da tako hvali G. N. Ampak vse je lahko. da ona ustavlja ljudi, na cestah in ulicah in jim narekuje, naj tako ravnajo, kot je po njenem okusu. Ali v Barbertonu je nobeden ne pripozna za diktatorja in tako jo tudi jaz ne. Meni ne bo diktirala. Da se ji še bolj dokaže njeno podlo počenjanje, naj omenim še nekolike. Ko se je bil Glas Naroda zavzel za nesrečne poplavljence, jtem bila poslala en dolar v omenjeni fond ter čestitala listu, da ^ je v resnici zavzel za nujno pomoč, kar je hvale vredno. Zakaj se ni takrat oglasila krč- Ko človek prosi, zlata usta ngsi ill se boji zamere po- marica z imenom sličnim mojemu sebruo od tistega, od katerega upa kaj dobiti. v 'V •a ROCKEFELLER IN FORD Zadnje dni se vrši po ameriškem časopisju velika debata o Itockefellerjevem in Fordovem bogastvu. i -asnikarji skušajo na vse pretege dognati, koliko ima kateri in kateri ima več. Toliko so se zedinili, da ima Ford dosti več kot pa Rockefeller. Natančne številke seveda niso znane in najbrž tie bodd znane nikoli. Navzlic temu so pa precenili, da imata stari in mladi Rockefeller nekako devetsto milijonov dolarjev, do-čim ima Ford približno dva bilijona — nekako dva tisoč milijonov dolarjev. To je ogromna svota, katere si niti sam Ford predstavljati ne more. £ Ford in Rockefeller sta si ustvarila svoja ogromna premoženja s pomočjo svoje lastne prebrisanosti in s pomočjo delavskihItiljev. * ' J v Mi ije simpatiziramo niti z, Fordom, niti z Rockefeller jem, ker se drži njunih milijonov \ri ubogega re-veža-trpina. Ce pa obadva pretehtamo in precenimo njttoo delo- SV vanje, moramo priznati, da si je Ford * malo bolj člove- Čaiisk.imi sredstvi ustvaril «voje premoženje kot ^a jRookefeller. f Ford ni nikdar sežigal otrok, kot jih je sežigffl časno Rockefeller v Ludlowu, Colo. L m nikdar dušil žensk, kot jih je dušil Rocke-rcuor v Calumetii, Mich. t 311 nikdar »teeljal štrajkarjesv hot jih je stre- in izjavila, da tistega ni ona pisala. Menda zato ne, ker je bil poslan skromni dolar nesrečnežem. Ker nisem jaz taka dopisovalka, da bi se vtikala v nepotrebno stvar, ne bi bila napisala mojega drugega dopisa, ali slučajno sem bila naročila list Glas Naroda v staro domovino svoji materi in sem tudi poslala natančen naslov, komu se ima list pošiljati. V omenjenem dopisu sera bila malo pohvalila list Glas Naroda, kar tudi zasluži, ako ravno se dobra roba sama hvali. In to si o-menjena krčmarica Šteje v sramoto, ko pravi, da ljudje mislijo, da je ona spisala omenjeni dopis. V tistem mojem dopisu je bilo označeno, da sem jaz naročila list za svojo mater, zapisala njih ime in naslov. Moji materi je ime Neža, njeni pa Spela. In moja mati se živi, njena je pa že mnogo let v črtiem grobo. Bog ji daj mir in pokoj! To njeni prijatelji in pri-jatfftjfee dobro vedo in jim je znano,' zato je ni niti eden vprašal tisto kar ona trdi. > Krčmarica npije kakor žrjav, da ona ne mara list G. N. in se ni se nikoli z njim strinjala. Jaz jo pa Vprašam,, zakaj je bila pa dolgoletna haroSttica nanj, kakor je tu di sedaj, indirektiio na drugo o-seUo. In bogsgavedi, mogoče je «ua4rtogegft arittpfeja, kakor pa Jaz tudi ne dvomim, da bi bila ona v resnici, kar pravi, da je na mreč vzorna katoličanka In Bogu a&fcnn. VČain, kaiefc obratovala krčmo, je to kaj drngaga govorila, kakor po sedaj. Takrat so bili Čudna so pota ljubeani. O tem prir-ajo vsakovrstni do-'ža ubila prodki. zlot'ini in tragedije, ki ima- jo večinoma vsi isti izprovor — pravilno. Ako ji pa še ne zadostu- ,. . r> . * , . \ , , . . Jjubezen. Kadi ljubezni se pre- tepajo vaški fantje, radi ljubezni se krejrajo ženske, in radi ljnbez- ... . , ni si je že marsikak sicer pošten pohvalila, nisem s tem nobenega ... , , , ,, K _ , ,7 moški uma zal roke celo s Hovesko napadla. Kar se eloveku dopade. j.^j^ Slirna tragedija se je nedavno odigrala v bližini llidža v Bosni. je, ji pa še prihodnjič kaj ve« povem, da bo še bolj razodeta. Ako sem/pa jaz kak <"• a sop i s ima polno pravico da se pohvalno izrazi, kadar ga je volja. In do danes ni taka stvar postavno pre- 4;Vlema poSPStIlica Maja Radoje- brez oklevanja priznal zlorin. Iz- rodila krepkega otročka, povedana v Združenih državah. _____ j__o^ , *, - , . . » t„,i„; ......1, To zgodbo mi j<» povedal prija-telj. ki so je has te dni vrnil iz južnih držav, katero jo vse z aero-planom preletel. Pri kozarcu vinske kaplje se marsikatero ugane, resnično in neresnično. verjetno in neverjetno, i pfc kljub temu zanimivo in vred-' 110 priobčit ve. j Doma je od Postojne, in v okolici Postojne se j p dogodila ta reč. Prod loti. najmanj dvajset let jo tejra — jo prišla v tisto kraje čudovito lopa deklina, ki je hila prijazna 111 usmiljena, da nikoli tako. Moški sr lazili za njo podnevi ca in oba skupno sta spečega nio- 'l> ponoči. 1 Pipa pri vinskem sodu nima to-trupla umorjenega preživela voso- '"ko musio kot jo imela ona čelo noč. ob jutranjem svitanju pa s'ileev. je Josipovič pobegnil. | študentje, učitelji, kmečki f;»nr- Naslednjega dno so je vest o 11- uradniki. — vso ><» jo potezalo moru kmalu raznesla po okoliei njeno milost in naklonjenost, in sum je padel najprej na njego- Raje celo pobožni gospod kaplan vo ženo, ki so jo orožniki zaprli. nl gledal v tla. ko jo šumela n»i-Pri zasliševanju ni hotela izda'i mo ujega. svojega ljubčka. toda oblasti so' Nekega dne je pa pobledela in kmalu izsledile. Josipovič jo začela veneti. Xi minilo leto. ko j,- Jennie- Troha. ' vič se je zaljubila v jedva 20-let- javlja celo. lot starejša od hotel nihče njenih brezštevilnih njega. f'e tudi ve. kaj «ra čaka. oboževalcev očetovstva priznati, pravi, da so mu zdi, da qrro na za tak slučaj je soduija nn svatbo za ljubezen žene. ki jo še razpolago, in kar reče v takem slu-vednr. ljubi. Stavi pregovor: "Lju- *v'«jn ženska pred sodnijo. tkto ob-hezen jo slepa" še pač tudi danes volja. ni izgubil svoje veljave... J Mlada mati je šla in pričala ter _____svojo pričevaije ponovno s prise- pp .. - '20 potrdila, da je oče njenemu o- I nje mrtvi v družinskem lroku v vasi. Sponi. , Možak je bil tako nekako pri y»et- ROANOKE. Va.. S. februarja., desetih letih, imel jo mlado srce. V boju moti nasprotujočimi >i d rti- denarja jki kot počka. In še vdo-ži na m i so bili včeraj ubiti trije veo jo l»il polojrtoga. ljudje, dočim so bili nadaljni po-l Pokoril 0 leta in leta. Očetu ni bilo trliko zji denar pa po svoji revni bajti. Prišli so ,. . . .... let ter sem piko zadovoljen. Ilva- sosedje, pa si niso upali skozi _ . .. . - r» - -1 • m vam tudi za stenski koledar, vrata, docim ju je Pogačnik mi- kastil. da je bito joj. Pozneje so o-! Frank Fik. Paris. III., je da ro- ški odbor za poplavljence znesek k0f za sramoto. Nji je bilo pa vse-$5.00 in sicer: za poplavljence tri rno sanio da je vsak mesce redno dolarje in za Dom slepih dva do- dobila denar. larja. Znesek je daroval Anton j Nabavila si je lepo stanovanje Penko. j in dosti lepih oblek. Moško tovari- John Ličan Lake, Tex.: Priloženo vam poroča iz Sour šije ji ni manjkalo. Šlo je leto za letom. Vsak mesoe pošiljam $^.50. -j r0(jI10 pošiljal ter strašno tež-( Sest dolarjev je za nadaljno naroč- jj.o -^j,, ktlaj lK>teklo petnajst nino na O las Naroda. 011 dolar je jpt bo koncc tega hudega dav-4 za Dom slepih v Ljubljani, en do- ^ lar pa za nesrečne poplavljence v p.int -p r.,stf.l ter so lepe ra>.vi- Kontrola radija zagotovljena. WASHINGTON, D. C., 8. feb. Senat ni hotel včeraj vrniti komiteju predloge za kontrolo radija, ki bo dobila kmalu post&vno veljavnost, ker se je tudi poslanska zbornica sprejela predlogo. Za predlogo je glasovalo 48 senator-i jev, proti nji pa 20. Ujrt prdtire*ohiAR XAftODA. 9. FEB. 1927 I " Mili*! i francoskega vojnega detektiva 3 Po "N«rodn«m Dnevniku" C H. L O C I E T O □ VAŽNA LŽNAJDBA mm (Nadaljevanje) it»'vilka [rt*.tmorn&H ni bil« vi-i, toda nobenega dvoma ni bilo ijogovi narodnosti z ozirom naj mornarji zjw»»vn, ki so jo bili prinesli na .suho. Natančno .st-m /;ij>otnni| kraj in Itt'li uzna<-il na karti t o«" no me-Mo, kjer m* je naliajal itodiuoriuk. j Potem >em na opazoval mor-narje. Bila je že dve ura, ko j«- ot'ieir, j ki m* je nahajal ua krovu, zaklical ; ]KA*<»lje. kalerejra uUem razumel. 1 Mornarji, ki so bili na *uh*in. no lakoj pili opatij in pospravili \ Dva ni«-«l njimi, j ki j»?h bila nwntla |HMl/a>tnika. sta m* pudala na krov v o<1-mornik odplul na morje in ko je bil izven eferi, .se je potopil. Ko sem se zasigural, da nihee izmeti modtva ni ostal na suhem, sem stopil k skalam, ki so skrivale vlunl v jamo. Skušal sem jih zaman poriniti v siran. \ato sem zopet otlšel in se sestal .i svojima tovarišema na tlo-govorjenem mejiti. Bil sem si torej na jasnem glede podmornika, hotel sem pa še dognati, kdo mu je dobavljal njegove potre I**-i ne. Naslednji veer sem že na po.l-lagi poizvedovanja svojih tovarišev pri pilavn»h tnrovcih v Kotoru, na carinami in pri narodnih t'r-nogoreih dognal, da je bil gostilničar tisti, ki je preskrboval porimor-nik z vsem potrebnim. Ta možak je hU eden takozvaiuh "dvojnih agentm-". to >r pravi. | >la je deloval obenem za zaveznike in za centralne države. Ta Dalma-tinec je bil torej z*lo nevaren elo-vek. Predlio >mo se odločili, kaj bomo l z njim storili, sem naročil našim f prijateljem v Kotorju. naj se ga ! čuvajo iu naj «trogo pazijo nanj. Naslednji dan nas je italijanski •*/vilure" prišel iskat na dogovorjeno mesio. Takoj ko ,>em vrnii v Ta rent. sem se javil admiralu, poveljniku pritfaniičt in mu jk>-roc'al o uspehu svoje misije. Osem dni }>oznej«» so jk>1 ožili jk« t momke mine pred podmornikovem skladittt-eni in ko >«- je vračal je tr-»"•il ne eno izmed njih in zletel \ zrak. Dan )»opreje ga ž«* bili zadeli dve trranaai rušilca lorpe-dovk. ki je nato s .streli svojih topov uničil poJzem-vko jamo in skla-lišče v njej. Lahko si mislite, da je bil to krasen umetalni ogenj. 31. poff/avje. STR A H OVITO DELOV AS JE X EMŠ Kill PO DM O RS 1 KO V Dobra reklama. Pred neko gazolincko postajo v Kos Angeli Se nahaja originalni indijanski totem, ki vzbuja obeo pozornost mimovozečih av-tomobilostov. Ako se upajo nemški pisatelji govoriti o strogosti med zavezniško blokade. *mo upravičeni jim odgovoriti. da ni bila ta blokada nikoli tako stroga kot ona, ki so jo skušali tipo#=t sviti na ta način, tla so orpertirali na stotine ladij, ne da bi se brigali za njih zastave in večinoma, ne da bi ladjo pore j na to npozorili! Naš odgovor je bil strašen in uničujoč. Saj drugače nismo mo-pli odgovoriti! Kajti če bi se bili obotavljali uporabiti vsa sredstva, da preprečimo podmorsko vojno, bi se bili izpostavil nevarnosti, da Lzgtibima vojsko. Zato smo tudi z navdušenjem zapuščali svoja pristanišča, in ,->e podajali na lov na jxxlmornike, kadar Mi nam javili, da se je eden teh piratov pokazal v onem delu morja, ki smo ga imeli braniti. Večkrat so se ljudje spraševali, kako smo naredili, da smo sledili nemškim podmornikoni, kadar so zapustili svoja oporišča v Zeebrug j srn in Ostendu. Čeprav moram biti diskreten— videli boste takoj zakaj — hočem vam stvar razjasniti. V principu so smatrali Nemci ko .-»o imeli zasedeno Belgijo, vse Belgijce za špijone v službi zaveznikov. Zalo so tudi organizirali v Belgiji protišpijonažno omrež-I jc, ki ga je bilo zelo težko prodreti. Kljub temu pa se imamo zahvaliti patriotizmu nekaterih Belgijcev in neustrašen ost i naših agentov ki «mo .jih mogli izkrcati v Belgiji, da .smo dobili dan za dnem l»oročila o prihodih in odhodih nemških vojnih ladij v teh pri-i staniščili za .podmornike. Vsak dan je prišel v naš urad ! raport. ko je n .pr. sledeči: Z. O. 3. Ob 2. uri 6. minut zjutraj je prišlo f> pod morn ikov iz severne smeri v pristanišče. Ob 11. uri 30 min. so trije od teli podmorn ikov odšli v južni smeri. Ob 18. uri sta prišla v pristanišče dva podmornika in dve veliki torpedovki. Petnajst minut pozneje sta prispeli dve drugi tor-pedovki in štirje podmorniki. i«eh 10 ladij je priSFn iz severozapadne snwi. Ob !?0. uri 3 min. so odšle štiri' torpedovke s tremi dimniki in dve' torpedovki s štirimi dimniki, a ga«enimi hrčmi v jugovzhodni »-meri. Ostalo je v pristanišču: 14tor-pedovk. ]>ri klen jenih na molo. « drugih .tdorpedovk, zasidranih vi kanalu In Iti .podmornikov v svo-! jih zavetiščih. 1 Dodatek: Trelia je še omeniti, da je od danes zjutraj naprej postavljen en podmorn ik i»ol«g svetilniški ladji Sshauwejihank. in ruK. Kilxanitler, Fr. Vklopit«*. iN OKOLICI NA ZNANJE Rodi praznika. LIXCOLX'S BI RT H I) AY. posl u je m o i; soboto, na-rat. ki ugotovi pozn-.jo bliŽajcn-cga se aeroplana. Aparat je o-jj^,, l7 Rima VSilko demonstrativ-premljen z najfinejšimi sluši.li, da je mogoče slišati ropotanje; no prireditev prepovedal, češ. da propelerja na milje in milje daleč. Nato ^ štirje ogromni žar-lft*|ij* ne more dovoliti, da bi ino- koiueti obrnejo v daler. siner. iz katere aeroplan prihaja. (Dalje prihodnjič.) Ribje olje. V starejši medicini je imelo rib je olje po pravici veliko vlogo. In j sedaj si jo zopet osvaja. Odkrili| Revolueijonarni moment današ-so takozvane vitamine, in teh ima'njega časa se najbolj izraža v mo-ribje olje dosti. Vitamin A je ne-Jdi. Katera gledališka igralka bi si obhodno potreben za rast, najbrž pač bila nekoč drznila pokazati tudi vitamin B, ki deluje pri lju-jse občinstvu v eni današnjih modeli in pri višjih vrstah sesacev (dernih toalet z do pasu segajo«"i-proti šk or bil tli in proti angleški mi dekolteji ? Danes pa slavi golo ŽENSKA - NEKOČ IN SEDAJ Velika izprememba. MfNSISOTA Otisbotttt, Frank Uonjf A. P&ntan. EU, J. Peshel. Errtrth, Tx>uLs Ooitže. t.ilbrrt. HH»Wng. John Por še. Virginia, Hrvatich. MISSOURI St. Louis. A. Nahr^oj. MONTANA Klein, i;re*mr Zot>w. Washitr. I.. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Itr.«terk-k. NEW YORK (■•nandj. Karl Sternixtui. Little FalK. Frank M»>k OHIO Rarherton. J..lm Rabat, ('levrland. Aur.m RoImHe. ('lmrks Kartiaser. I»uU Rodman. Aniw stm-eirh. Math. Slapnik Kurlid. K. Ilajr. (•irad. Ahi.hi Najndc. Strain. Itaiunt in J. KnrnC,. Niles, Frank K-^dv^k. W'anrii, Mrs. V. Votmtstown, Anton Kikelj. bolezni frahitis). Oba vitamina se,telo triumfe na odru in v iilesni nakopičita v jetrih nekaterih rib,| dvorani. Kako bojazljivo so še nase raztopita v jetrni masi, preide- še matere čuvale svoje roke in nota v jajca in od tam v mlade ribe'ge pred tujim pogledom! Takrat iman napovedoval vojno proti krat Vitaminska vsebina je včasih iz- so bile moderno do vratu zapete! kini klilom in golim rokam; uspeli krila in moderno dečjo glavico. Pa tudi med omikanci so še pogosto ljudje, ki ne morejo razumeti najnovejših modnih kapric. Znano je. da je na primer bivši grški diktator general Pangnlos izdal strogo naredbo zoper kratka krila. Seveda ni nič dosegel, ker se ženski svet ne ukloni nobeni diktaturi razen modni. Tudi papež je za redno velika in znaša v jetrni masti gotovih rib 250-kratno količino vitaminov v surovem maslu. Profesorja Drnmmond in Zilva sta preiskovala, odkod dobivajo bluze in krila, ki so pokrivala še|je doslej izostal, kajti modna dik-pete. Današnja doba pa stremi za'tatura je danes neizprosna. zbližan jem obeh spolov. Danda-' - lies moški lahko brez uadaljnega J obišče damo. ne da bi radi tega • Dihanje pri letaleih Orlno- sta študirala dr. Schneider in dr. ribe vitamin. Videla sta. do po- vzbujal kake komentarje, jedo dotične ribe ogromne množi-j^jji med moškim in ženskim spo-jClarke na angleški šoli za aviatič-ne majhnih ribic, r.ardinam ena-• lom postajajo tovariški. Šport j ne zdra\Tiike. Raziskovanje se je kih. Te ribice se živijo od rakov, vzgaja vse v tem duhu. ustvarja j vršilo pri i>oletih do višine 5000 ti pa od lag in drugih rastlin. ikult telesa in obenem zatira čuv- metrov. Prezračenje pljuč se je Koncem koncev dajejo vitamine stvenost. Ženska moda je postala dvignilo v nekaterih slučajih že v torej rastline ljudstvo dobiva ribje olje na jako'Se pred jed v a leti je veljala . slučaju pa šele v višini 3000 me-preprost način: pustijo da jetra v'dama. ki je imela dva- plašča, zajtrov. Spremembe v dihanju letal-sodili zgnijejo in da pride lažjelrazsipnieo. ('rna svila -s skromni- cev temeljijo bistveno v pomanj-olje na vrh; tam ga posnamejo. J mi okraski je bila v takratni dobivanju kisika. Razlika med diha-Odtod prihajata slabi okus in vonj t tipična za dame iz boljše meščan-j njem na prostem zraku /. manjšo ribjega olja, jske družbe. Telo vtesnjeno v kor-j vsebino kisika in pa med dihanjem (j or i imenovana profesorja sta!zot- skrajnosti znaličeno. Moš-,v i>rostorih. kjer je kisik umetno dobila drug praktičen način pri-'kl ])i danes obračali glavo od take razredčen, obstoji v tem. izrecno imenoval švicarski kanton Tessin. Končno meni Germania. la pmeni tessinsko zborovanje v Milanu nov oblak na evropskem nebu. Irwin, Mike Pnushek. ►/obtistoun. John Polanc, Arartin K.u Tosbctz. Krayn. Ant. Taužclj. Ln*ertte, Anton Osolnik. Manor. Vr. Demshar. Meadow I^anris, .T. Koprlvšek. Midway. John Žu<*t. Moon Run, Fr. Machek in Fr. Pod-j milšek. ----Pittsburgli, Z. Jaksbe. Mauinter. Zastopniki kateri so pooblaščeni na- ; Vine, Arh in I*. Jakolik-h, J. »;«*rin. hirati naročnino za dnevnik "Glas ; J- Pogaf-sir. Navadno ribiSkoi okusnejša. a tudi hfksurijoznejša J višini 700 do 1000 metrov, v enem j Naroda". Presto. J. Demshar. Vsak zastopnik izda potrtlilo za svo. Reading. .1 Pezdire. j zemske opozicije prirejale na nje-jnih tleh demonstracije |>roti domo-jvini. I»erliii>.ka "tiermania" meni. da Italija te prepovedi pa«* ni mi-'slila iskreno, marveč si je hotela le prihraniti krepko zavrnitev iz inozemstva, ki bi bila prav ta čas 1 tembolj upravičena, ko se Italija j OREGON tako ogorčeno pritožuje proti agi-J Oregon City. J. KoMar. taciji italijanskih emigrantov v PKXXSVI V1X1 \ Franciji. Razen tega se ji morda j Ambridjte, Frank Jakshe zdi koristno, da o priliki pokaže Ressenaer, I.ouis Hribar, svojo neinteresiranost na neodre- Buifcfk, J. A. ,,1 W-f:« $:'..00: i štiri mesfp $J.00; za r-<»trt leta | $1.50. Naročnina za Evropo je ST. zji eno I leto. CALIFORNIA Fontana, A. ITochevnr. San Francisco, Jacob lansin. !COLORADO | Denver, J. Sclmtte. Pueblo, Peter Culig. John flerm, Fr. Janesb, A. Saftx«'. Salida. I.ouls Costello. HValsenburp, 31. J. Rayuk. INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Ver hi eh. Chicago: Joseph P.I is h. J. Rrvc'-U", Mrs. F. Laurich. Cicero, J. Fabian. Jolict, A. Anzele, 5I:ir.v Ramhieb, J. Zaletel. Jolm Kren, Joseph Hrovat. La Salle, J. spelich. Maseoutah, Frank Augustln. North Chicas«. Anton K oh« I. SpringfitW, Matiju Barborich. Summit, J. Horrath. ITaukcgan, Frank PetkovSck. KANSAS Franklin in okolico, Anton Seljafc. Kansas Cit>, Frank Ža»rar. Pittsburff, John Reiiovž. Steelton, A. Ilrtn. liiity Sta. in okolicn. J. Skorlj. Fr. Sehifrer. West Newton, Jnscpli Jovan. Willock. J. iviiTwl. UTAH Helper. Fr. Krchs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tnitnik in Jew. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan. John Zormnn. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taueher. Diamondvillc, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI 31. Pogorele J. Orno. la samo do kolen segajoča kratka' DRŽAVAH. Po 12-letnem trpljenju je našel pomoč. .Mr. A. Bied^rman. Golden I-ak*. Out., ji- dva.naj»t let trpe! na filavoboiii zaprtju, in neprCbavilmti. Ko j« porabil sanio tri steklenice Nugsi-Tono. nam pisal, da <»e pot-uti fzvrmno . ; : New York, N. kmm*d*mmjmMdmMmm ■ ■ f ••-ST' & t VK-i-: : worn:- GLAS NARODA, 9. FEB. 1927 SKRIVNOSTNA GOSPA. ROMAN. Za Glas Naroda priredil G. P. " " (Nadaljevanje.) Napočilo je solneno jirtro in dišalo je po dežju in jesenski sve-iosti. Smehljala se je ljubečima nasproti. Juliana ji je zašej>etala v uho. kaj se je zgodilo ter dostavila: — Cuj, Tršula. meni se je sanjalo v tej noei. da si ti podrla zid. Kako eudno naključje! Pogledi doktorja so se križali z onimi Uršule in oba sta rekla ob istem easu: — Kes eudno. Nato sta šla ljubeča se k Just Rodenu. Slednji je sieer izprva no-1-oliko klel in divjal, a kmalu je popustil. Zakaj bi se upiral? Ljubil je Ju liano ter bi jo rad videl srečno. Teta Elizabeta je napravila obraz Kasandre. — t rna, moleeča prospa se je zopet vmešala in Čeprav je storila dosedaj vedno le dobro, ostane vendar cela stvar skrivnostna. Strašna je misel ,da ima človek kro« sebe bitje, ki je umrlo že pred sto Uti. * ZAVOJEVALCA SEVERNEGA TEČAJA lliehard E. Bvrd in Floyd Bennett, ki sta prva dospela v aeroplanu nad Severni tečaj, sta bila povišana v službi. Bvrd je postal commander. Bennett pa warrant offieer maehinist. llišni gospodar je zrl zamišlejno predse. f — Te solze so bile solze resnične človeške bolesti. Uršula je pač 2irov-morala prenesti obilo mero bede in skrbi. Visela je baje z naravnost fanatično strastjo na svojem možu. Več mesecev je sedel radi pone- jo. so vedno aretirane par dni prrd pravorekom komiteja. V splošnem ne vedo. za ko j so v ječi in česa se jih dolži. Njih družine pogosto ne vedno dneve in tedne, kaj se je zgodilo ž njimi. En dan ali celo le pa ur preti deportacijo, se obvesti družine in najbolj patetični prizori se odigravajo n&to v jetniskih -eelicah. Sorodniki smejo videti obsojene može le za deset minut. — Mussolini skuša nat vezi t i-zunanjemu svetu, da je "domiciiio coatto" ali prisilno bivanje le izolacijska odredba proti nevarnemu političnemu elementu. To pa ni resnica. V splošnem so to osebe, ki so se že zdavnaj umaknile iz politike, nedolžni idealisti ali pa profesijonalei. odvetniki ali zdravniki. Pogosto jih pošiljajo v deportacijo njih ljubosumni fašist o vski tekme-vale i iz trgovskih o- ftreianje parvukov : Shipping nm ti februarja: Olympic, Cbarbours; Bremen. Cher, hours, Bremen. 17. februarja: De Craue, Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. It. februarja: Prance, Havre; Gee Te Washington, Cherbourg, Bremen. 21. februarja: Mauritania, Cherbourg. 22. februarja: l Beri i*. Cherbourg. Breme«. 23. februarja: Republic, Cherbo-itf. Brepaea. 24. februarja: Westphalia. Hamburg. Cher verjenja v preiskovalnem zaporu, dokler ga niso našli neqga dne mr llišni gospodar je imel pogovor z ženo in sestro. Obe je poklical*tvega v celici. Zastrupil se je in to ni dalo njegovi ženi najbrž do " danes miru. Preiskava ni ugotovila, kdo mu je prinesel strupa. Ivonstanca je rekla mehko: k sebi v svojo'delavno sobo. Ko so vsi trije sedli, je pričeT — Jesen je v tem delu skoro lepša kot pa je bilo po.tr t je. V zadnjih letih smo se morali odreci marsičemu, a sedaj gre navzgor. Žetev je bila izvrstna in . 24. marca: Cleveland, Hamburg. 25. marca: UJnnp.c, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. SO. marca: Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. 31 marca: Suffren, Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 2. aprila: France, Ilavre — RKl'PXI 1ZI.KT 14. maja: SKUPNI IZLET s parnlkom PARIS 2. julija: SKUPNI IZLET x novim parnikom 1LE L»K FRANCE. - (> bi ne bilo tukaj Uršule, bi si ne upala proč, — je menila ** ^ Smel V°ziti Wlm Z UrSul° Maleov skozi so]nr'no zloeinei. pospa Ivonstanca. — a dobro se je prilagodila razmeram ter ve za vsako najmanjšo stvar, kot da je živela tukaj že sto let. Elizabeta se je pomembno nasmehnila. — Se ne soglaša, da je živela tukaj sto let. pač pa je resnica, da je mrtva tukaj sto let. .rust Koden je zmajal z glavo. — Pusti take neumne dovtipe. Če se jih rabi v zvezi z Uršulo, ko naravnost neokusni. Elizabeta Roden je pokazala bratu nekoliko razžaljeno lice. — Zakaj si vedno tako oster, kadar se dotaknem take zadeve? Lahko je neumnost in lahko se smeješ temu. a jaz ti rečem, da nisi ua jasnem niti ti glede Uršule. Hotel jo je prekiniti, a sestra se ni pustila motiti. — Ne, ti nisi popolnoma na jasnem glede Uršule. Tvoja narava je takorekoč preveč robustna ter sploh nisi dostopen preknarav-nemu. Kljub temu pa stojiš pred vprašanjem, na katero ne moreš <»d govoriti. Zopet jo je hotel prekiniti, a zopet mu tega ni dopustila. — Mislim da jc čas izgovoriti se. Just, kajti mi vsi. ki pripadamo družini, smo istih misli, mislimo isto. namreč to. da se jo na Trenhcrgu vse izpremenilo na boljšo, odkar se mudi tukaj Uršula Maleav. Strašni vihar, ki je divjal, predno smo govorili o črni. mol- Tz Pariza poročajo-reči gospej. je nenadno privedel Uršulo mod nas. Povsem temno je _ Italijanska Sibirija, v katero ostale, kako je prišla k nam v takem vremenu s postaje, ker ne ve-;so pošiljalo politične sovražni-rujem. da je ni n.kdo videl. Mi vsi smo se bali toče, kajti oblaki sd kc fašistovskega režima, obstaja segal., sivo m težko, skoro do zemlje. Komaj pa je prišla Uršula, ko |z večjeea Števila malih otokov je izginilo neurje ter je bila kot namah odstranjena vsa nevarnost. V eni sapi je nadaljevala: - Tebi je bila odpovedana hipoteka, novo nisi mogel dobiti in to je spravilo Trenberg v sloves, da nimamo nobenega kredita več/eev skozi številna stoletja. Trdosreni upnik pa je postal mehak kot vosek, potem ko je imela) Prebivalstvo je eno najbolj po-Uršula skrivnosten, kratek pogovor ž njim. Ponudil ti je celo liipo- kvarjenih v Evropi in italijanska leko na tak narin. da je ne more sani odpovedati. Skoro si ga zada- vlada se je morala vedno boriti vil in nipsto da bi te naznanil oblastim, so je celo opravičil pri tebi. proti najhujši obliki človeške tr~ Postajala je vedno bolj razvneta. govine. ki je doma na teh otokih. — In nato jf> sledil slučaj Juliane. Ti in Konstanca sta ji pre- Vasi, v katerih morajo živeti povedala vsako občevanje z dr. Sursenom. Prisegel si. da ne boš dal številni največji učenjaki dežele preje svojega blagoslova, dokler se no bo podrl stari zid. o katerem na temelju obsodb fašistovskih so-s menil, tla bo držal še najmanj pol stoletja. Kakorhitro pa je za- dišč od enega do petih let. so uma-uapela Juliana svoji sorodnict srčno bolest, ki jo je tlačila, se je po- zane, slabo zgrajene in polne mr-drl zid in Juliani se je v isti roči sanjalo, da ga je Uršula podrla s česi. Nikdo.-ki ni bil rojen v taki svojima lastnima rokama. Že dolgo niso polja Trenbega tako bogato j okolici, ne more živeti tam. Kljub < brodila kot letos in s«dno drevje se skoro podira pod težo božjega temu pa pošiljajo tjakaj krajev-1 lagoslova. V hiši. kuhinji iu splošnem gospodarstvu se spozna Ur-!na fašistovska sodišča, izvanredni mijIs kot da jč zrasla tukaj in česar se dotakne, se ji posreči. Poleg te-jr«*volueijonarni tribnnali Mussoli-ga pa govori le. če jo človek vpraša, a v splošnem drži stisnjeni svoji nja. intelektualno elito cele Ita-mladi ustnici. Njen« žalobna doba je kon/ana. a vendar noče odložiti.lije; • ? v , žalne obleke, Italijanska vlada priznava. tU Elizazeta Roden je sklenila svoji roki v naročju ter se naslonila je p$dala !M2 oseb. katerih niso ' I obaWtiJa. redna sodišč a,' temveč fa- — Ta ko,.seda j sem po vrsti ponovila, kar vzbuja v meni misel, da' sis^yska revoucijoijarn^ sodišča, se dogaja na Trenbergu nekaj, kar presega pamet navadnega elo- na te "otoke v "prisilno bivanje" veka. Neznano je, kako številni nadaljni Just Roden je dotedaj mirno sedel na svojem stolu. Tedaj pa je so bili poslani, kajti vlada je pre- te deportacije. je izginilo več jutro in da je smel sedeti poleg nje. J _ Velik del političnih pregnan- Kako ljubka in očarljiva je bila Uršula! - |eev se nahaja sedaj v Ustici, na Že dolgo časa jo vedel, kako sladka mora biti zavest, da je čl o-'otoku, ki je dolg dve milji in pol V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $310. V Beograd in nazaj — $193.50 do $310.50 Veliki pamiki za ' s,— ▼ključno Majeatlc "največji pamlk na •vetu", Olympic, Homeric, Belgen. land, Lap'and, Pennland (prej Pitta-burgh), Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter ae vrnete v Združene države s ameriikim vladnim dovoljenjem. Vprašajte pooblaSčeae r. gen te aU WHITE STAR XJOT RED 8 TAR LINE 1 BRQAOWAV_MEW YORK vek deležen njene ljubezni, a še nikdar si ni bil* na jasnem glede te- ter širok dve milji. Kadar ne de-j i ALI VESTE — ga, če bi bila Uršula v resnici prava žena za^f j. Danes pa, naenkrat,'žuje se privaža vodo s Sicilije v je vedel to. Nobena druga pristne, prave sreče. razven Uršulo, bi mu ne mogla nuditi jademicah, a večkrat ostane otok brez vode po več dni. Politični de- (Dalje prihodnjič.) Mussolini izganja poštene Italijane« Mussolini pošilja italijanske intelektualce in libe-beralce na jetniške otoke, kjer se morajo družiti z najnižjimi zločinskimi sloji. — Ti otoki so hujši kot je bila nekdanja carska Sibirija. joga števila malih otokov brez vode v bližini Sicilije. Te o-toke se je uporabljalo kot "Hudičeve otoke" za deportacijo zločin- porti^anci bi morali živeti v trd-njavi, a številni niso našli tam nobenega prostora ter žive sedaj v vulkanskih duplinah, v katerih mrgoli tudi vsakovrstne rarčeši. Xa otoku Favignana so pregna nedolžni koncentrirani v trdnjavi Santa Catarina, o kateri pravi kažipot Italijanskega potovalnega kluba: — Tam je najti strašne podzemeljske ječe Burbonov; strašno celico Giovanni Nicotere. V istih celicah žive sedaj žrtve fašistov-ske vlade. Omeniti je treba v zve-poslali nekatere svojih ljudi na- zi s tem, da je imenoval Gladsto-zaj v Italijo ter v kraje, kjer se na-'ne burbonsko vlado onega časa v hajajo ti prisilni domicili. Iz in-4južni Italiji "zanikanje Boga". da je Alberški predor pod Alpami j šest in tri četrt milje dolg? Gunnison predor v Coloradi je dolg I šest milj, Iloosac predor v Massa-chussets je dolg štiri in tri četrt .milje. Mont Ceniš predor med Italijo in Francijo je dolg osem milj, New Croton vodni predor v New Yorku je dolg triintrideset in eno osminko milje. Ali veste, da je razloček med Helmar in navadno cigareto ta, da vsebuje Ilelmar kakovost, navadne cigarete pa količino ? formacij, katere so dobili ti ljudje, so nato sestavili poročilo. To poročilo je pripravilo več vodilnih izgnanih italijanskih državnikov, in dejansko pisanje jc izvršil neki talijanski časnikar, ki je bil preje urednik — Lampedusa na nadaljni o-tok. ki pe šest milj dolg in eno miljo širok. Tam so politični deportirani prisiljeni živeti skupaj s "coatti". Pokriti so z ušmi ter se preživljajo s smradljivim koruz- velikega itali-Jnim kruhom ter onegavno juho iz janskega lista. Kot številni itali-.-S(K'lvja- jani ne piše pod svojim lastnim* Skoro vsi so bolni na Xol imenom, ker se boji za svoje sorod- zdravnika ni v tej poseb-| ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information 8ervice v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter rsebuje nakratko vse podatkf o državljanstvu. Stane 25 ccntov V zalogi jo ima knjigarna Glaf Naroda. 82 Cortlandt Street, New York City. ZAKAJ TRPETI? nike v Italiji, ki bi morali trpeti, ni skuPini in zdravil ni-j b*™*^, nevron« in WeiiM»; - , • - . , • \ Viih nndolip oWfllain \t ®i»«e»h K> lutro odpravljene t primerno j j uporabo &PAIN-EXPELLERJA $ ee bi se izvedelo za Poročilo se glasi: njegovo ime. majo. Njih postelje obstajajo iz vlažne slame. f j — Nekatere boljše znanih ali Prisiljeno bivališče (domi- slabotnih deportirancev so interni-j cdo^coatto) iz političnih razlogov K v mfljhnih vaselu j^bljenih v Italiji je nekaj hujšega kot so v gorah Basilicata. Te vaai, ki so. "»tč kot 50 let. TrornllU m—V* r*(. » p*t- ar. Zdr. dr. Glejte, d» dobite pristnege—§l€rneg» ie bde deportacije tekom caristične lbanskega tipa? so v Apeninih, tri vlade v Rusiji. Tam so bile depor- |ev]jev yisoko> izven vsake tirane osebe obsojene od rednih!^^ z majhnimi mesti ^^ sodnikov. V Italiji pa določata brpz cpsta vode, zdravnikov, deportacijo krajevni fascio in po-» avil in Sol HiSe so zgrajene iz lična .j . i J ' J kamena m blata ter imajo le eno — V .vsakem mestu in trgu pri- hiknjo v strehi! pra\ita fascio in policija seznami —V enem revnem, umazanem Osumljenih oseb. o katerih se d0-[pi.Ostora žive skupaj moški, žen- mneva, da so proti fa5istovskemu;8fcej otroci in prašiči v ostudni režimn. Seznam se. nato predloži j sklipnostL Politični deportiran« komiteju, ki je sestavljen iz pre- morajo živeti^ v tem stanju ter se fekta, kvestorja. sodnika, orožni-' ne ta0rej0 umivati, briti aU menja- ikega častnika in častnika fasi-jvat£ svoje perilo. Milo je sploh stovske milice. Fašist je resnični nepoznano v tek vaseh SahlerajU SIDRO trernlake muk«. potisnil atol nazaj, vstal ter pričel nemirno hoditi po sobi gorindol "j »nehala objavljati te deportacije. — Vse to. kar čenčaš. Elizabeta, je nuemnost. Ne zameri mi. a v,Znano je le. da" je izginilo več,;—-—------- ----------------- nepoznano v icu viaen. svoji starosti bi bila lahko malo bolj razumna. Priznavam, da se ču- tisoč mož, ki so javno nasproto va- J povzročitelj sklepov komiteja, kerl _Mussolini skuša raztroblti po dim par slučajem, a tudi ti bodo s časom pojasnjeni.- |li fašistovskemu režimu in če se ni lahko odpusti vsakega svojih to-'ceiem g^etu, da so deportfranci sa-' s ui ^^arišev s pomočjo obdol^itve, dajmi anarhisti in komunisti. Kavno' mu manjka navdušenja za kazno-Jnasprotno pa jc resnično. Številni vanje proti-fašistov. Taki komite- J deportirani so liberalni in katoli- Njegova žena je vstala, ga prijela za roko ter prisilila, da je obetal. -IIL^Jl®! zgodilo ž njimi kaj hujšega^ se domneva, da so tudi postali žrtve teh sodišč. Ta zadnja faza fašistovskega te- ^ prepirajta se. prosim vaju. Prepir je grda stvar. Uršula je !>o*ta!« ž,-t das v«e Wagdslov in pred par dnevi sem jo našla, kako je . jolreia pred sliko svojega moža. Hotela mi je prikriti sledove avojih rorja je napravila tak utis na Ita-l^il^NiMJill MfflftilOlt Q M .stvari biseveda Ji jane, ki so pobegnili iz Italije v b alčala, če bi se je ne omenilo sedaj! ^ ' " a m ^ ji so obsodili povsem nedolžne o-|Ski poslanci, zelo zmerni sofcijali-! NAROČAJTS SE NA sebe brez zaslišanja na deportaei- sti in profesijonalei, ki so bili žiy. "OLAB lABWli", NAJVEČJI je od en^ga do petih 1et. [tvoVani svojim fašistovskim tekv «iQy|g5K|I J>NEVNI^y ZDR. Prav vsakdo - kdor kij met kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v **GIas Naroda'1. ŠEST DNI PREKO OCEANA NJjkrajta in n*Jb»IJ ugodna pot za potovanje na ogromnih paroikih: "FRANCE" 19. feb.; 12. marca "PARIS" 26. feb.; 23. aprila Xalkrnjfet iv,t po ž»>Ifznici. Vsakelo v posebni kabini z vsn.ii modernimi udobnosti. — Pijana in slavna francoska. kuhinja. Izredno nizke f-ene. Zajamčite si prostor za prvo voinlo novfa.i velikana "ILE it FRANCE" 2. julija; I. avgusta. Vprašajte katerejrakoli pooblaščenega aeenta ali FRENCH LINE 19 State Street — New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenJea potovati v •ta rt kraj. je potrebno, da je poo-Sen o potnih listih. prtUa