ST. 25. V CELJU, CETRTEK 20. MARCA 19*9 LETO 3. Izhajavsaktoreh, öetrf«2cin sobote.~-*enasZacelo!«to24K, za pel leta 12 kr«n, za C*trt ieta 6 K, za 1 mcscc 2 !a»ni. Posamezna fttttvilSca st^na 30 vinarjev. Na pismen«nar»Čk« »rtz pešiljatve tonarja arc n« mereme «zirvdi. Nar«žniki naj ptSiljaj» naročnint pt paštni nakaznici. R«kianriacije gUdt lista &• poStnine froste. Ne- fr'iinkiraui itpisi se ne sprejemaj», Na dopise brez ptdpisa se neozira. Hn ^^Hl Vt^NRUffj^BHy ^HDIV IfliQ^^H wBRuR^Hnfl^r ^H^^BI^hB^ hh^wjI^dj^bIf hHw^^^iBHI Ifreditiitir« in upravnliftvo -;« nahaja yZvezni tiskarni v CeljU, SchiSI«i*jav3 eesta &tev. 3. eglasi se računaj© pe porabljenem •r«st«ru in sicer 1 mm vistk ter 63 mm lirok prostor za cnkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejd pri enkratni «bjavi 3 K. — Vprašanjem giede inserat«v i. 4r. je treba priloiiti zä odg-«v«r d«pisnic« ali znamk». — R«k»phi se ne vračaj». — Teleft-n št«v. f$. IZDAJA IN T3SKA ZtfEZNA TiSKARNA V CELJU 0DG0V0RN1 UREDNIK UEfitOSLAV SPINDLER Prestoini por regenta aiehsandre. Oospotlje narodni predstavnikil V imenu Njegovega Veličanstva, našega kralja Petra 1., pozdravljam Vas in preko Vas ves na§ narod, ki ga Vi danes predstavijate. Pozdravljam vse lirate slavnejfa imena: srbskega, hrvat- skega, slovenskega. Z Vami vsemi dellm neomejeno raäost, da nam je Višja previdnost 4ala doživeti dan, ko se prvič v vsem «l«lgem zgodovinskem življenjis po- vzdignemo zavestno do sreče: da v samo enem državnem zboru, v samo enem narodnem predstavniStvu kot neodviani gospodarji svoje usode zač- ntmo plcmenito sodelovanje krone in naroda v prid vs«j naši ujedinjeni očet- njavi in vsem njenim sinovom in hferam. Skozi veke razedinjeni, a ne od- tujeni, raztrgani po surovi sili ali lo- kavosti svetovnih imperijev Rima in Bizanca, Dunaja in Stambula, pa nikdar ne duševno zlomljeni, smo vedno ču- vali sveta nasledstva naših pradedov. Na tej podJagi enotnega pokolenja smo staletja preiiveli v težkih zgodovinskih •dnošajih, pod jkznovrstnimi vplivi in razvijaii, kakor smo kdaj in kje mogli, svoje skupne ali svoje posebne oseb- nesti, vedno dobro pamteč in znajoČ, 4a sm# bratje, da smo eno. A ko je nastal srečni dan, da je Moja junaška ve-jska, po svojem sestavu že tedaj iz- raiajoča narodno jedinstvo, s sijajnimi arrnadami naših zaveznikov prcmagala se-vražnike, in da je na krvavem sve- ttvncm bojišču zasijala ludi nam v ptlnem sijaju zgodovinska pravica, t«- 4t] se \i, kakor orjak, vzdigni! od Alp •• Baikana narod 9 trcrni imeni, a ene iflje, ene misli, ene volje. Z zadovoljstvom in hvaležnostjo st rpominjam tulmačev te volje in \z- vršucev tega čina: odposianstva Na- r*dnega veča in odločbe vojvodske na- rodne skupščine za naš narod prejšnje avstro-ogrske monaihije, narodne skup- Sčine kraljevine Srbije in velike na- rodne skupščjne kraljevine črne gore. Njihovim odločbam in Mojemu vladar- skemu odzivu so se pridružili z neiz- «nerno radostjo: Sarajevo in Beograd, Zagreb in Novi Sad, Ljubljana in Ce- tinje in Skoplje. Pa še bolj kakor navedena ra- d»st sta našo slogo dokazali mir in dostojanstvo prebivalstva ves čas, od- kar je nad njim zasijala svoboda, do «lanašnjega dne. Tako je tudi bilo po- Kebno, tudi ako je naš narod imel in št ima prenašati težkepreizkušnje, ker «nu na več mestih komaj od sovraž- nika osvobojeni narodni teritorij drži drug tujec. Ko bi bilo drugače, poka- zali bi se manj dostojne onih drago- eenih žrtev, prinešenih na oltar osvo- fcojenja in ujedinjenja. Misel na te svete žrtve naj tudi nas in naše potomce spremlja pri vsa- kem delu, opominjajbč nas, da nikdar *• krenimo s pravega pota. Veki bodo preSli, ne da bi se mi mogli oddolžiti •nim armadam naših junakov in mu- ienikov, ki so padli za obrambo do- wovine in ustvarjenje njene velike misli. Bile so to velike in drage žrtve. Mvala in sjava vsem, znanim in ne- znanim, ki so nasuli s svojimi svetimi jtrobovi gore in doline naže, morske globine in svetovna bojišča! Oni bodo iičili tudi naše najpoznejše potomce, kako naj se služi domovini in kako se pretaka veliko življenje v spontinu ljudstva. Sporedna s špominom nanie je v Mojem sreu vrezan spomin zahvale vojskovodjem, častnikom in vojakom vse zavezniške sile na kopnem in na morju na našem iztoku, ki so s toliko požrtvovalnostjo prenašali vse napore, dokler niso zajedno z nami povrnili svetu svobodo, ki je bila ogrožena za nje in za nas. Slava tudi nepreglednim armadam njihovih vojnih drugov, veli- kemu zavetju liudskih pravic in svo- bode, ki so človeStvu zagotovila ogro- žena prava neodvisnega življenja. Mvala vsem zavezniškim vladam in narodom, ki so vitežko stopiü z nami v to za- vezniško borbo in v njej z;nagali. Osnovano se nadejam, da bodo i isto brigo, ki so jo zavezniki stalno | izka^.ovali moji hrabri vojski, poka- zali tudi pri svojih odločbah na mirevnem kongresu narodu in zemlji, ki je to vojsko vzgojila in jo pokazala takšno, kakoršna je. Ona ista neomajna vernost, ki nas je odlikovala v drugih 'j izkušnjah in ki ni dopuščala^ da nas prevlada grenka sumnja in ledeni obup, mora biti jamstvo vsem, da bo v svojih pravičnih zahtevah uzadovoljena Kra- ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev na evropskem iztoku vedno in jedini prvi čuvar intcresov in načel pravice in svobode, ki so tako sveti velikim duhom zavezniških narodov. In če smo tudi po ujedinjenju majhni v razmerju z veličino naših velikih zaveznikov, verujemo, da se ne bo po tern razmerju merila ve- likost naše pravice. V (em uverjenju se upravičeno nadejamo, da se nam ne bo odmerilo ono, kakor se je po neki zmedenosti ali pod pritiskom prošlosti odločevalo o nas, a brez nas. Mi ne iščemo od nikogar nika- kršnih žrtev. Mi zahtevamo edino ono, kar bo prineslo dobro ne samo nam, nego tudi predstavnikom zvez okrog nas in kar bo nam i- in vsakemu dru- germi prištedilo mnogo gorja iii bo- dočim pokolenjem mnogo izkušenj. Mi se nadejamo, da bodo naše plemenite zaveznike napram nam vodila samo načela, ki so jih v času, ko so se od- ločili za kongres, sami javno vnaprej proglasili in prtdpisali. Mi ne zah- tevamo ničesar, kar bi bilo tuje. Mi hočemo, da se dopusti našim bratom in drugemu prebivalstvu, ki živi za- iedno ž njimi v naši narodni hi5i, da sami svobodno odločijo o svoji usodi. Gospoda narodni predstavniki! Nadejam se, da bo tudi Narodno predstavništvo doprineslo, da se vpra- šanja naše bodočnosti razpravijo na velikem kongresu na korist naše na- rodne stvari. Mnogi in težki zadatki stoje pred vami. Bodočnost pričakuje od vas, da oprezno, ampak brez obotavljanja pri- pravijate in izgrajujete najpotrebnejše nam dele naše nove državne zgradbe; sedanjost nestrpljivo gleda v vas, da zlečite težke rane, ki jih je neprija- telj zadal in da počnete kar najbolj skoraj in nevzdržno z lomljenjem že- leznih okov, ki jih je tuji sistem še zapustii pri nas. Nadejam se, da boste v parlaineniarnem soglasju z mojo vlado sloZno in odlično obvladali težkoče, ki so se zvalile pred nas takoj pri vstopu v na5e novo državno in narodno življenje. Nadejam se, da bo tudi v tern pogledu imelo vai5e delo velik pomen posebno v izobilju po- slov, ki so doslei čakali na takšno Narodno predstavništvo. Posebno naglašani nujnost po- trebe, da se poljedelec po tisočlet- nem težke;n životarenju osvobodi vezi, ki ga še sedaj delajo odvisnega od velikega lastnika zemlje, ki jo pa on obde'.uje, in da postane gospodar grude, ki jo kvasi s svojim znojem. Bratstvo, ki nas spaja vse, in družabna pravica, ki nas mora vodiii, ter veliki državni intere«, za katerega se vnoramo bri- gati, zahtevajo, da se te odločitve ne odlagajo. Isto tako, kakor je svobodni in gospodarsko satnostojiii seljak v kraljevini Srbiji tako primerno razvil svojo drušcveno, vojaško in rnoralno silo, tako naj postane njejvov brat ši- rom celega kraljestva v svoji sreči ne- omajni temelj, na katerem bo naša država brez škode pričakala in obvla- dala vsako burjo časa in dogodkov, ki bi jih doživela v bodočnosti. V istem smislu je potrebno, da se Josedanji plodovi notranjega razvoja, ki so Srbiji stekli zasluženi glas v ce- Iem našem narodu, čini prej presadijo na vso ostalo državno oblast z začasno ustavo, po kateri bomo vladali in uprav- Ijali, dokler ne bo Velika Narodna Skupäclna kot ustavotvorno telo izde- laia končnih temeljnih zakonov našega kraljestva. Briga za naše invalide in vojščake ne sme popustiti niti en hip ne pri moji vladi ne pri vas. Tako sem pre- pričan. Moja vlada bo vam, gospoda po- slanci, predložila v oceno in odobrenje tudi druge predloge, ki zahtevajo v se- danjih trenutkih, da se proučijo in uza- konijo, da bi se zemlja prej ko mo- goče vzdignila, obnovila in za gospo- darstvo in kulturo osvobodila. — 2i- vili vsi moji zvesti Srbi, Hrvati in Slo- venci! Predsednik Narodnega predstavništva v Beogradu za naše pravice. Dr. Draža Pavlovič, predsednik našega parlamenta, je v svojem nastop- nem govoru med burnim odobrava- njem cele zbornice izjavil med dru- gim sledeče: »Da bomo mogli živeti, da enkrat za vselej izostanejo večne vojske, je potrebno, da je naše narodno ozemlje integralno, da naši kraji, orošeni s sol- zami, napojeni s krvjo in posejani s kostmi naših junakov, ostanejo naši. Za nas ne obstoje nikakšne po- godbe. ki narode kupujejo in odstopajo kot stvari in to sedaj, ko se konČava svetovna vojska, ki se je vodila proti irnperijalizmu, v imenu velikih clove- čanskih načel, ki so jih proglasili naši zavezniki, in od kitterih načel eno je pravi«a samoodlcČbe narodov, in drugo: enakopravnost malih in velikih narodov. Za nas ne obstoji niti londonska niti bukareška, nikaka javna ali tajna pofcdba, ki bi hotela odsekati del naSega narodnega organizma Živi se ne damo sekati. Smo ena iota, en Organizern, en narod. Udarec, zadan na enem delu organizma, obfuti eel organizem, obČuti eel narod. Mi čutimo enako i za našo K«- roško i za našo Gorico i za na§# lstro i za naš Banat, Bačko in Bara- njo, kakor čutimo tudi zä na5o Srbij# in za na3o Hrvatsko, za našo Črnt Goro in Macedonijo, za Slovenijo in za na5o Dalmaciio. Zahtevamo pravico v imenu veli- kega načela, ki ga je proglasil naš veliki zaveznik, predsednik Zdruleniri držav Wilson. Ne verujemo, da bi naši zavezniki in naši prijatelji zdaj, p# doseženem uspehu, mogli pozabiti t«- likokrat podane svečane izjave o spt- štovanju, naravnost verskem spošto- van iii teh velikih načel. Verujemo, da zmagata pravica in resnica, vftrujemt, da bodo triumfirale Wilsonove ideje. Odkar je v francoski revoluciji bilo proglašeno pravo človeka, oi takrat pa do danes v političnem živ- Ijeriju narodov že ni bilo nič sprejet« tako navduženo, kakor načela Wilsona, ker so to načela človečnosti, pravic« in poštenja srea človekovega. Verujemo, da ostanejo vsi na& kraji nam. Krivica se maščuje. Veru- jemo, da krivice ne bo. Kdor hoČe x nami Živeti v ljubezni in prijatelistvn, .mora spoštovati sveto naše ozemlje. Krivica izziva maščevanje. Zaradi kri- vice bo vpila prelita plemenita kri naših junakov: „Iz naših grobov vsta- nejo maščevalci". Kakor kladivo so padale mirn«, a tehtne besede predsednikove. Zborniea je poslušala sprva z grobno tišino. K» je pa spregovoril besedo o integral- nosti našega ozemlja, je vplivalo kakor ekraztt. Klici ogorčenja proti laški ne- nasitnosti so zaorili po dvorani. Mani- festacija za našo popolno ujedinjenje je dosegla vrhunec, ko jo predsednik govoril so naši Koroški, našiGorici, našem Primorju itd. Zavladal je žum in hrum in trušč, ki ga ni mogoče popisati. Galerija je divjala. V skupni misli za skupno obrambo ene domo- vine je kričala: „Ali pravica ali kri!" In tu nisi videl razlike med Srbom, Hrvatom in Slovencem. Globoko v ču- tenje zbornice in naroda je prodrla zavest, da smo en narod na eni zemlji. Tako govori narod, ki se zaveda, da zahteva samo pravico. S tem mora računati tudi Pariz, ali bo pa moral kasneje računati. j Na predlog našega zastopnika dr. Kukovca se ,je sklenilo soglasno, da se predsednikov govor natisn« in na- bije po celi držav-i. Cif"i»r - *N OVA DC9.C« -r-v. 25 POUTIČNE VESTI. Odločitev v Parizu ie ni padla. Uradne vestl lz Beograda Javljajo, da poročlla, kakor bl bila odlocitev v Parizu že padla, še nlso potrjena. V mlnisterstvu zunanjih zadev v Beogradu o kakšni takšni reftitvi še nl nič znano. Kako delajo Lahi? Iz Unca pri Rakeku je 17. tm. prišlo poročilo, da je laško vojaško poveljstvo zaukazalo, da mora prebivalstvo oddati vse slovenske knjige in časopise. Izdano je dalje po- velje, pobrati vse naše trobojnice. Ljud- stvo nestrpno pričakuje odločitve mi- rovne konference. V Pulju je italijanski general Cagni prepovedal rabo slovenščine in hrva- ščine pri sodiščih in v notarskih listi- nah; kot sodni iezik se sme rabiti samo itaujanščina. Kaj pravljo Francozi glede pri- znanja naše države? Francoski mini- ster Pichon je izjavil, da je kraljestvo SHS ustanovljeno 5e le po premirju, vsied česar je priznanje te države stvar mirovne konference. Ljudsko glasovanje v Banatu? Prihajajo poročila, da se je v Parizu sklenilo izvesti v Banatu ljudsko gla- sovanje (plebiscit). Rumuni so v to privolili, če se izvede plebiscit v od- sotnosti srbskih čet. Srbi se baje pri- pravljajo, da zapuste Banat. Italijanski poslanik zapustll Beo- grad. Princ Borghese, italijanski posla- r\\k, je prišel v Beograd z listinami kot poslanik Srbije. Vlada je njegove listine odklonila, ker se ne glase na kraljevino SHS. Vsled tega je Borghese odpoto- val iz Beograda. V nemško- avstiijski narodni 8kupšč!ni je češki poslanec Dvofak v stvarnem govoru nastopil proti zdru- ženju Nemške Avstrije z Nemčijo. Zveza Avstrije z Nemčijo je bila vzrok pro- pada Avstrije. Če se združi Nemška Avstrija z Nemčijo, bo njena industrija uničena. Priporoča zvezo te države s češko-slovaško in jugoslovansko državo v srnislu carinske in trgovinske politike. NemŠka narodna skupščina je do 25. tm. odgodena. Vlada se je preselila za 14 dni v Berlin. Med Irsko in Angieško obstoji vojno stanje, ki ga more odstraniti le mirovna konferenca s proglasitvilo ne- odvisne Irske. Tako je izjavil irski kar- dinal Gibbons na irski konferenci v Filadelfiji. IZ KOROTANA. Iz Pliberka poroča „Jugoslovanski Korotan", da so se tarn člani naše ar- made udeležili neke nemške prireditve in se izrazili napram nemškim gospo- dtčnam, da je bilo tarn „skoro lepše ko na čitalniški prireditvi". Z nemčurji so prepili celo noč. Pač zelo nepri- merno. Namestnlkom komlsarja za Ko- ročko je imenovan g. dr. Janko Ho- čevar. ^MÄRIBÖRSKE NOVICE Slovenski Maribor pro- tests ra proti zasužnjenju na šega Primorja- Maribor, 16. sušca Ob vesteh iz Pariza, ki so danes dopoldne došle sem, je zavladalo po vsem mestu velikansko razburjenje. Verovali smo v Pariz — in sedaj nai pojdemo v bodočnost razočarani, brez vere v pravico, pol milijona svojih bratov naj pustirnopodlaškim jarmom? Kakor ogenj je sei glas od ust do ust — in ko se je ob 6. uri zvečer otvo- ril tekom dneva improvizirani protestni shod, je bila velika dvcrana Narodnega 4oma natlačena našega ljudstva. Shod je otvori! in vodil dr. K o- derman, Zbrala nas je — je povdaril — žalost in groza o vesteh o preteči nesreči, pa tudi odločna volja proti krivici. Poverjenik dr. Verstovšek je je povdarjal ob velikanskem navdu- Senju množice, da se naš narod ne bo dal brez bojev uničiti. Oči iz zdravega našega telesa si ne pustimo iztakniii. Do zadnjega moža bomo organizirali ustaštvo, da vržemo Lahe iz našega ozemlja. Nismo se bali ne vislic ne ječ, bali se tudi ne bomo umreti za naše brate na jugu. Narodni zastopnik prof. Voglar je povdarjal, da se imajo Lahi v prvi vrsti zahvaliti Jugoslovanom in Čehoni, da niso bili premagani. V zahvalo za to nam hočeio amputirati del telesa. A naše pesti so trde v boju za našo zemljo. Branili jo bomo do zadnje kaplje krvi. Genera! Maister povdarja, da mi nismo vzeli ne ene nemške vasi, Lahi pa stotine naših občin. Naši ljudje trpe pod njimi kakor sužnji. Naš glas gre v Beograd, gre v Pariz. Če ne bomo uslišani, si bomo pomagali sami. In kadar bo zarožljala moja sablja, ki je dozdaj rožljala po Štajerskeni, na poti proti jugu, ne bo nikogar med Varrn, ki ne pojde z menoj. Po nadaljnih govorih nadporočnika Cizeja in srbskega častnika se je spre- jela resolucija — med burnim in gro- movitim navdušenjem —, ki protestira proti nameravani krivici. Principe pra- vice in svobode hočemo braniti do zadnje kaplje krvi. Po zborovanJLi so se tisoči zboro- valcev mirno in dostojno razšli. Zastrupil se je v Ljubljani mari- borski trgovec Ivan Gorjan. Morilec Girstmayerja, Fras, je bil pred vojaškim sodiščem v Mariboru radi hudodelstya uboja obsojen na 3 leta težke ječe. ItaHjanska vojaška komisija, ki je te dni v Mariboru, očividno simpa- tizira z nemškim in kaže svojo mržnjo napram slovenskemu življu. Podana je bila tozadevno od poslanca dr. Hohnjeca in tovarišev interpelacija v Narodnem predstavnišrvu. ObČinski sosvet v Pobrežju je sklenil v svoji seji 11. tm., da odreka vsakemu možu in mladeniču, ki je za- pustil domovino in služi v nemško- avstrijski armadi, domovinsko pravico v tej .občini. — Istočasno je opozoril vse trgovce, obrtnike in gostilmčarje, naj najkasneje do 1. aprila odstranijo nemške napise na svojih lokalih. — Zelo umestna sklepa! CELJSKE NOVICE. Mirne manifestacije — pa ne ne- premišljenih dejanj! Nedeljska mani- festacija v Celju je bil veličastni izraz globoke žalosti našega n?.roda vsled — četudi morda preuranjenihl — vesti o neugodnem izidu v Parizu, pa tudi mogočne volje, udejstviti nekoč slo- vesne besede predsednika našega par- lamenta: »iz grobov naših junakov vznikne maSčevanje«. Voljo odpora in izraz žalosti pa mora pri vsakem na- šem koraku spremljati tudi trezen ra- Zum: z enim neprernišljenim dejanjem se lahko v par minutah pokvari, kar naši zastopniki v Parizu s težkim tru- dom v hudih diplomatskih bojih zgrade komaj v nekaj dneh. Pokažimo v težkih dneh preizkušnje, da smo zrel, razumen naro^, ki se od nikogar in od ničesar ne pusti zapeljati v nepre- niišljena dejanja. Svarimo predvsem našo mladino zelo resno, naj ne uganja stvari, ki lahko — dasi malenkostnel — našemu narodu prinesejo težko škodo! Koncert ,CelJ. pev. dr.«, Ki |e od- padel radi protestnega shoda, se vrsl 23. tm. ob 3. uri pop. v velikl dvoranl Nar. Doma. Sodeiuje od« llčna uraelnica iz LJubljane. Zadruga Čevljarskih mojstrov za sod. okr, Celje mesto in okolica je imela občno zborovanje 16. tm. Zadruga, ki je bila dosihmal v nemških rokah, si je izvolila za načeinika gosp. Stefan StraSeka ; za namestnika Martina Kol- šeka; v odbor so izvoljeni: Lg. Maček Miha, Bursik Adolf, Pevec Ivan, Paj Ivan, Weber Martin, Prevolšek Ivan. Za namestnike: Povalej Jakob, Razbor- šek Jernej in Rozman Franc. Zadruga je pristopila kot članica k Zvezi južno- štajerskih obrtnih zadrug. Sklenila se je rezoJucija na okr. glav. in mestni magistr.'t v Celiu, naj se izda naredba, da dobijo usnje samo legitimirani čev- ljarji, ne pa verižarji. Obširno poročilo zvezinega načelnika Blaža Zupanca se je vzelo s prit jevanjem v ravnanje. To poročilo še objavimo. Nova slov. obrt v Celju. Špeci- jalno mehanično delavnico za popra- vilo avtomobilov, precizijskih strojev in elektrotehničnih aparatov ter zalogo vseh potrebščin za avtomobile je usta- novil g. M. Ropas v Medlogu pn Celju. Ceijski slovenski obrtn'ki imajo danes zvečer sestanek pri Percu (gostilna Grah) v Gaberjih. Izgubljene in najdene stvari: denarnica s 17 K 44 v, dalje 10 K v bankovbih. Shranjeno pri mestnem uradu v Celju. DNEVNE NOVICE. Vsled včerajšnjega praznika smo morali več zanimivega in novejšega gradiva odložiti. Uvoz političnih Časopfsov iz so- vražnega inozemstva v kraljevino SHS je prepovedan. Iz italijanske internacije sta se glasom poročila iz Gorice vrnila dr. Podgornik in Berbuč. Verige so jima na rokah odrgnile kožo do živega. Dr. Zorzi je še v ječi. Njegov» žena je v Gorici od žalosti zblaznila. Znani radgonski hujskač dr. Kam- niker je glasom poročila iz Radgone ušel od tarn, ker so mu postala tla prevroča. Iz železniške službe. Adjunkt Fr. Majcen v Mariboru je imenovan za revidenta. Invalldi, pozor! Vsled odredbe vo- jaške in.endance za Slovenijo z dne 5. sušca 1919, Stev. 3535/19/1, morajo invalidi, ki radi popolne pohabljenosti ali bolezni itd. na poziv ne morejo priti k nadpregledu, dokazati svojo ne- zmožnost za potovanje z uradnim zdrav- niškim spričevalom, torej s spričevalo"m od okrajnega ali vojaškega zdravnika. Druga potrdila so neveljavna. V ugo- tovljenih slučajih nezmožnosti za po- tovanje pa je treba počakati, da dose- Žejo pohabljenci zmožnost potovanja. Za ta čas pa se jim podeli pokojnina, ki so jo prejemali do sedaj, vendar pa morajo pohabljenci v svrho tega vpo- slati svoje prošnje in plačilne naloge. Predpisi za potovanje. 1. V no- tranjem prometu kraljestva SHS potne listine niso predpisane. Vendar pa je z ozirom na razmere dobro, če ima vsakdo s seboj kako izkaznico za slučaj po- trebe. 2. Do hod v državo iz inozem- stva in odhod ali prihod v inozernstvo je dovoljen s pravo- veljavnimi potnimi listi in na mestih, ki jih napram neprijateljskim državam določi vrhovno vojno zapovedništvo. — Potovanje v neprijateljske države se prepoveduje. Izjeme dovoljuje mini- ster za notranje zadeve za službena potovanja in le v sluČaju zelo nujne in neodložljive potrebe tudi za zasebna. Državljani neprijateljskih držav morejo potovati v kraljestvo samo z dovolje- njem ministra za notranje zadeve. — Z ozirom na omejeni in otežkočeni promet se omejuje tudi potovanje v v nevtralne in zavezne države. Razun službenih oseb morejo tja potovati tudi druge o^ebe v važnih trgovskih ali ia- sebnih poslih, pa le, če niso zavezane vojaški službi in le z dovolieniem mi- nistra za notranje zadeve. — Potne liste izdajajo okrajne upravne oblasti ozir. za izdajanje potnih listov pristojne po- licijske oblasti, pa vedno ie z dovolje- njem ministra za notranje zadeve. Potni listi morajo imeti v vsakem slučaju süko potnika, morajo biti vidirane oi lastnega vojnega poveljstva, oziroma od zastopnika države, v katero se želi potovati. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKBATSKE STRANKE. Shod JDS v Trbovljah se je zvršil 16. tm. ob veliki udeležbi. Prišlo je tudi nekaj soc. demokratov. Predsedoval je L. Goropevšek. G. Ivan Rebek iz Celjt je v daljšem govoru razpravljal o po- litičnih in gospodarskih vpraSanjih. Sprejela se je rezolucija: 1. proti la- škemu nasilju, 2. za ustanovitev nižje rudarske Sole v Trbovljah. QBRT, TRGOV NA iN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Ps enos vredziost^ih pa- geirjev iz i ozetnstva v domovino. Pinančno ministerstvo je z ukazom od 1. tm. pozvalo vse zavode in držav- Ijane kraljestva SHS, naj tekom meseca marca preneso v do- movino vse vrednostne pa- pirje (efekte). Poziv se ne tiče de- narja v gotovini, tudi ne vložnili in hranilnih knjižic. Vsi zavodi in zaseb- niki so pri prevozu deležni državne zaščite in zastopstva. Prevoz so izvrši s čim najmanjšimi stroSki. Po naročilu ministerstva bodo pri tej tako>vani repatriaciji sodelovali: 1. v Nernški Av- striji vobče podružnica Jadranske banke na Dunaju; 2. na Ogrskem podružnica Srbske banke v Budimpešti, kjer se morajo zbrali vsi efekti do 31. marca tl. Glede efektov, hranjenih v Gradcu, se določa dogovorno z Jadransko ban- ko podružnica Böhmische Union-Bank v Gradcu (rok isti). Za efekte v češko- hlovaški državi naredba ne velja. Vse dopisovanje v tej zadevi tudi za ino- zemske zavode, ki sedaj hranijo efekte, se mora vršiti le po podružnici Jadran- ske banke v Liubljani (oddelek za re- patriacijo efektov). Sicer pa je postopati tako-le: 1. Ako ima kdo pri inozemskem zavodu v odprti shrambi (depotu) n e- ob re men jene delnice (akcije), ob- veznice (obligacije), zastavna pisma (Pfandbriefe), srečke, državne papirje (rente, vojno posojilo), zavarovalne police itd., mora pismeno naprositi dotični zavod, naj izroči ves depot (navesti je efekt s pristavkom „z ne- dospelimi kuponi vred") Jadranski banki, podružnici na Dunaju (oziroma Srbski banki, podružnici v Budimpešti, ako je dotični inozemski zavod na Ogrskem, oziroma banki Böhmische Union-Bank, Filiale Graz, ako se hra- nijo efekti v Gradcu). To pismo je po- Iožiti v ovoj (kuvert) z naslovom do- dotičnega inozemskega zavoda in n e- zalepljeno priložiti drugemu pismu na Jadransko banko, podružnico v Ljubljani, v katerem se prosi ta banka, naj posreduje repatriacijo (zopet točno) navedenih efektov in v kabrem se po- oblašča Jadranska banka, da poravna depotno pristojbino, ki bi jo morebiti zahteval inozemski zavod. Obenem naj se naznani banki. kje položiti efekte repatriirane v inozemstvu, v shrambo, oziroma komu jih je izročiti. 2. Ako ima kdo efekte, navedene pod St. 1, pri inozemskem zavodu obre- i!*v, 25 »S* O V A • men jene (lombardirane, reportni ra- čun), mora ntprositi inozemski zavod, naj prenese rtčun z depotom vred na Jadransko banko, podružnico na Du- naiu (oziroma Srbsko banko, podružnico v Budimpešti, oziroma na Böhmische Union-Bank, Filiale Qraz); v ostalem jf postopati, kakor je določeno pod §t. 1; edinole v pismu na Jadransko banko je to banko še naprositi, naj prevzame prevzame tudi predujem, ki •bremenjuje efekte, in je točno navesti znesek dolga. Ako bo sma^rala Jadran- ska banka kritje za zadostno, tega ne 3. Cfekti, ki so pod zasebnim k!ju- čem st ranke v shrambi (safe) kakega in«"emskegÄ zavod«, :ora stranka, ki želi, du se prenesu v domovino z urad- nim posredovanjem, najprej sama dvig- niti in potem jih izroči na določenem mestu v inozemstvu. 4. Mnogo vrednostnih papirjev imajo stranke in zavodi v shrambi pri poStni hraniinici na Dunaju, zlasti dr- žavne rentne obveznice in vojna poso jila, ter imajo v rokah rentne knji- žice ali enakovredne pobotnice. Ti efekti se izroče samo, ako se vrne rentna knjižica ali pobotnica. Za to pa veijsjo posebni predpisi, katere je treba i?.polniti tudi ob uradni repatriaciji efektov. Pred vsem inora stranka ali zavod pri n a j b 11 ž j e m poštnem uradu za vsako rentno knjižico, ki jo ima v rokah — isto velja za pobotnice — zahtevati tiskovino „dopošiljatev shranjenih državnih papirjev" (znak ti- skovine: D. S. Nr. 22c D [4] ex 1915), katero dobi brezplačno. (Poštni uradi, katerim so te tiskovine pošle, jih mo- rajo takoj naročiti v zadostnem številu.) To tiskovino je izpolniti točno po po- «Utkih, zabeleženih v rentni knjižicr; v vrsto: „Komu je poslati državni pa- pis" (opomba 3 in 6), je zapisati: „Ja- 4 r a n s k a banka podružnica na • u n a j u". Na izpolnjeno in po stranki pod- pisano tiskovino naj poštni urad pri- tisne svoj pečat. Priporoča se, da si vsakdo zabeleži za svojo uporabo in morebitno poznejšo reklamacijo vse liodatke, zaznamovane v omenjeni tiskovini. Ta,ko izpoinjena tiskovina naj se prilo^i rentni knjižici in oboje naj se ali pošlje naravnost po pošti kot vrednostno pismo oddelku za re- patriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa naj se proti točnemu potrdilu izroči kakemu •>narnemu zavodu (banki, bančni po- družnici, hraniinici posojilnici) v biva- liäüu stranke, da pošlje rentno knjižico * drugimi Jadranski banki, podružnici v Ljubljani. Zavodi, ki zbirajo take rentne knjižice, naj sestavijo v dvoj- nein iztisku točen seznamek z vsemi »odatki in nai ga prilože poSiljatvi, tako, da jim Jadranska banka, podruž- n.ca v Ljubljani, lahko vrne en iztisek seznamka, potrjen kot pobotnico Vsplosnem o«lru je 5e pripomniti, it |e vsa p.sma naslavljati izrecno na •ddelek za repatriacijo efektov Ja_ dranske banke, podružnice v Ljubljani 4a pa je omejevati dotično dopiso~ vanje na najnujnejše stvari. Glede srečk in drugih efektov, ki se izžrebajo, se •pozarja, da je treba točno in pravilno zabeležiti Stevilke, eventuelno tudi serije. Depoti v inozemstvu, ki so sodno v'nkuiovani (sirotinska imovina, imo- vin» umobolnih in odsolnih oseb), se n*orejo dvigati s privolitvijo sodne n»dvarstvene oblasti; treba je torej, da doseže varih ali kurator pri sodišču P'srneno dovolitev, katero mora tudi n °^jti Pismu za banko. rok Sakcl0( ki ne namerja na svojo se pOskrbeti repatriacije efektov, naj p0ŽUsi tako, da bodo potrebna pi- sma in drugi pripomočki (depotne li- stine, rentne knjižice itd.) že okoli 20. marca 1.1. v rokah Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ker je treba potem še pravočasno poskrbeti za pre- nos pisem v inozemstvo in morajo ino- zemske banke še provesti prenos efek- tov k določenemu zavodu Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa vodi poverjeništvo finančnega rninistrstva v Ljubljani. * V zadevi se nam oci informirane strani še poroČa: akcija je bila uve- dena na mnogostransko željo, da ostane strankam v inozemstvu hranjeno pre- moženje dosegljivo in da se zavzame državna uprava za premoženje svojih državljanov. Razne razmere ovirajo posameznikom razpolaganje s svojim premoženjem. Ve'iki stroški, izguba časa, prosjačenje pri oblastnijah za razna dovoijenja — vse to pride za posamezn'ka v poštev pri prenosu efektov v domovino. Država pa je interesirananatem, da imajo državljani svoja premoženja v domovini, zlasti pa morabiti vdomovini prcmoženje, nad katerim mora država vršiti posebno uadzorstvo (premoženje zavodov in varovancev); zato je glede teh razglas obvezen, zasebnikom pa se prepušča, da vporabijo priliko pre- nosa efektov v domovino. Ker je čas skrajen. treba sedaj hitro delati. De- narni zavodi pa naj gredo neizkušenim rojakom na pomoč. Javni uradi (pošte, sodišča itd.) naj pospešujejo akcijo, Reorganizacija finančne uprave. V smislu sklepa ministerskega sveta z dne 26. februarja t. I. A Br. 309 (glej ..Siužbene Novine" z dne 8. marca t. I. br. 15) je poleg drugih (Zader Trst*) odpravljeno tudi finančno deželno rav- nateljstvo v Ljubljani. Na njega mesto stopi ljubljansko „Poverjeništvo mini- strstva financ" Teritorijalno območje tega poverjeniStva obsega Slovenijo in Istro, njega stvarni delokrog se pa približno krije z delokrogom dosedanjega finančnega deželnega ravnateljstva. Bist- vena razlika je le ta, da sme pover- jenik tudi v zadevah, ki presegajo njegov delokrog, ukreniti sam, kar tre- ba, ako je ukrep neodložljiv „?bog večje ^kode ali koristi državnega za- klada''; mora pa ukrep predložiti fi- nančnemu ministru, da ga naknadno odobri (člen 16, odstavek 2, nav. sklepa). V podrobnostih bo morala šele praksa marsikaj raz:istriti in tudi popolniti. Za prvo orijentacijo publike pa zadostuje, da je v vseh finančno-upravnih zade- vah pristojnost (kompetenca) bivše^a finančnega ravnateljstva prešla ali di- rektno na poverjeništvo ali, da bo to posredovalo na nadaljnem službenem potu. Poverjeništvo je neposredno pod- rejeno finančnemu ministerstvu in je- dino temu odgovorno za svoje delo- vanje. S tern je izvedena popolna cen- tralizäcija finančne uprave. Zlasti v perzonalnih zadevah uradništva bodo — kolikor ni pristojen poverjenik —¦ odločevali odsL'j izključno finančno mi- nisterstvo in višji Činitelji. Disciplinarna oblast se bo izvr^evala po dosedanjih predpisih. Ni pa dvomiti, da bo pover- jeništvo v vseh zadevah splošnega pomena — posebno na gospodarskem polju — po možnosti postopalo v spo- razumu z Deželno vlado. Ustroj in službeno razmerje finančnih oblastij prve instance (finančnih okrajnih rav- nateljstev in davčnih okrajnih oblastev) ter ostalih organov, ki so bili dosedaj *) Opomba: Odpravljen je tudi finan- čni oddelek Deüelne vlade v Sarajevu in izvanredni delokrog finančnega deželnega ravnateljstva v Zagrebu, Poverjeništva se ustanove še v Zadru za Dalmacijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje, v Sarajevu Ea Bosno in Hercegovino in vSom- boru za Banat, Bačko in Baranjo. posredno ali neposredno podrejeni fi- nančnemu deželnemu ravnateljstvu, ostaneta zaenkrat nespremenjena. Z ministerstvom občujejo le preko po- verjeniStva. Književnost. Sokolski Glasnik. Zvaničan organ Sokolskog Save/a Srba, Hrvata i SIo- venaca. St. 1. je izšla. Vsebuje: Sve- ča.no deklaracijo ujedinjenja Sokolstva SHS, predlog in sokolski sestanek SHS, zapisnik seje sokolskega sestanka 26. jan. tl., o okvirih, Stevilu, velikosti in ustroju sokolskih žup, sokolski raz- govor itd. List izhaja mesečno in stane letno 24 K. Naroči se na naslov: F. Janjanin, Zagreb, Šenoina ul. 17. II. Zadnja po^očila Mln predsednik ProtiČ gledeodločitve o naših mejah. Beograd, 18. sušca. V današnji seji Nar. predstavništva je min. predsednik Protič odgovoril na interpelacijo dr. Puca in tovarišev in izjavil med drugim: ,.Predvsem moram gospode zagotoviti, da so one alarmantne vest! neres- nične. Doslej še ni padla nikaka od- ločitev o naših vprašanjih. NaŠa de legacija n! sklenlla nikakega kom- promisa in tudi ne vodi nlkakih kompromisnih pogajanj. Takega po- oblastila nima In tudi ni prosila zanj. Italija zahteva naše razoroženje. Curih, 18.sušca. Iz Pariza poročajo, da zahteva Italija kot glavni pogoj za predhodni mir, da se morajo razorožiti vse države bivše Avstro-Ogrske. Italija ne more dovoliti, da Jugoslovani na- daljujejo svoje vojaške priprave in svoje oklice, naperjene proti Italiji. Vsled izzivajočega zadržanja svojega vzhodnega soseda mora imeti Italija še nadalje številno vojaštvo pod orož- iem, njeno prebiv^lstvo pa želi demo- bilizacije 5e pred podpisom mirovne pogodbe. Guverner avsti o-ogrske banke umrl. LDU Dunaj, 18. sušca. Ouverner avstro-ogrske banke Gruber je ponoči nenadoma umrl. General Segre" na potu v Ljubljano. LDU Dunaj, 18. sušca. Vodja itali- janske komisije za premirje general Segrö odpotuje nocoj s posebnim via- kom v Ljubljano, kjer bo predsedoval misiji za preiskavo ljubljanskih dogod- kov koncem februarja. Kje bo sedež »Zveze narodov«? LDU. Curih, 18. sušca. „Sccolo" poroča: Francoski delegati mirovne konference so oficijalno predlagali na konferenci; naj bi bil sedež zveze na- rodov v Parizu. Stavka v tiskarnah v Osjeku. LDU. Osjek, 18. sušca. Po več- dnevnih pogajanjih mod lastniki tiskarn in stavkujočimi stavci je prišlo včeraj do sporazuma in se danes podpiše do- govor. Jutri prično tiskarne zopet z delom. P^ da se enovprežna kočija, čisto nova, najnovejše vrste. Cena se izve pri gosp. Fr. Perger, Levee pri Celju. 274 3-3 Kolo ukradeno mi je biio v pondeljek zvečer ob 5. uri izpred že- lezninske trgovine g. Majdiča. Koločrno, držala gor zasukana, plaSči bolj slabi, sprednji ima dve krpi, sedlo zadaj zlomljeno, 1 stopnica nova, 1 stara. Kdor mi more za kolo zvedeti, se mu dobro plača. Jernej Sari ah, Gaberje št. 126. 405 1 Stanovanje s 5 sobaml prosto za mirno stranko s 1. aprilom. Vpraša se v pisarni g. dr. Kukovca v Celju. 399 2—1 Obvcstilo. Proda se pokrit voz in nekaj desk. Poizve se prigostilničarju vNarodnem domu. 256 —17 PisaEni atroj se kupi. Cenjene ponudbc pod »Stroj« na Anončno tkspedicijo AI. Ma- telič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 367 16-4 Proda se hiša z vrtom tik mesta Celja. Izve se pri lastniku v Oaberju ob novi cesti St. 135. 389 3-2 Proda se dobro vpeljana 40 let obstojeCa trgovina; blago in oprava trgovine, event, tudi samo oprava. Izve se pri lastniku Jo- sipu Hočevar, Celje. 404 1 4 pari čevljev, nekoliko obrabljenih, se prodajo. Izve se v uredništvu. Scdjeveci vino in kiftlo vodo razpo- Silja A. Oset, p. OuŠtanj. 336 10-6 Zahvala. Za prijazno sočutje ob pre- bridki izgubi našega Ijubljenega sina gospoda 397 France Gorensei! ter za obiino spremstvo na nje- govi poslednji poti se tem potom vsem najsrfnejše zahvaljujemo. Rodbini Bopsnieh in Zup&nc. Pri tvrdki Ivan Roynihap »"" CeIjb sc dobivajo vsakovrstne barve, suhe in . oljnate, posteklinaste (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstni "čopiči po najnižjih cenah. Kupim ali vzamem w ajem pekarijo v večjem industrijskem in prometnem kraju. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. 376 3-3 Štev. 2142. Razglas. Vse hišne poscstnike in najemnike v Celju in okolici, ki so v do.i zad- njega leta (12 mesecev) električno raz- svetljavo vpeljali, se pozivlja, da ne- mudoma naznanijo mestni elek'.rarni, kedaj se je to delo izvrSilo in knteri mestni uslužbenec ga je dovršil. Račune je prijavi priložiti. Ker n' izključeno, da so nepoklicani organi mestno upravo oškodovali, so vse prizadele k prijavi s povdarkom pozivlja, da se bo proti vsem, ki se temu pczivu ne bodo v teku 8 dni odzvali, ev. radi sokrivde sodnijsko postopalo. Ravno tako se pozivlja vse one, ki so brez vednosti mestne elektrarne napeljali samolastno v svoje prostore, da to nemudoma prijavijo, ker se bode le v tem slučaju spregledalo najstrožjc1 postopanje. 394 1 Mestni maglstrat celjskl, dne 14. marca 1919. Za vladnega komisarja: Poljanec s. r. Prosfovoljna lepega posestva v Košnici pri Celju bode v nedeljo dne 30. marc;i t. 1. ob 2. uri popoldan na licu mesta. Posestvo obstoji iz pri- bližno 10 oralov gozda, 2 oralov vrta, njiv in travnikov, sko; = > novo zidanega mlina na 3 pare kamnov, lepo stanovanje, zagn, nova stiskalnica za olje, novi kozolec ter novi hlevi za prašiu: in govedo. Izklicna cena je 30.000 krön. Prodajalec si pridrži pravicu. v teku 3 dni ali kupčijo potrditi ali pa razveljaviti. Več pove lastnik Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg. 403 5-1 Stran 4. »NOVA DOBA< Štev. 25 Karol Vantčj CelJe . 40O 2-1 LASTN! DOM sprejema hranilne vloge od vsa- kega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in staVbeni kredit pod ugodnimi pogoji. Sprejmeta so hiapec h konjem in dekla za fostilno pii %. Kamenšeku-u na Doberni pri C«lju. Istotam 3»4 2-2 se proda breja koza čiste sanske pasm« (imp«r- tirana iz Moravske) in kozei late pasme skupaj za 1200 kron. eosrjiinfl" »BRflniBOR priporočacenj.gostom najboljža domaca'vina ter vsak čas topTt in mrzio kuhinjo. Z« obiini obisk se priporoča 244104-23 A. Robek. Mm Zsbuhoseh modni atelije fVJig Krožna cesta Oojaske in urad- niške uniforme po men u najkrajšem času. 265 52-11 Izdaja sladkorja. Od 24. do 29. marca 1919 na nove zelene izkaznice, samo za občine: mesto Celje in okolica Celje. Vsaka oseba dobi 1 kg sladkorja po K 3'40 za kg. Krstni Iisti in zdravniška spričevala se ne bodo upoštevali. Kdor do 29. marca ne bode prišel po njega, se mu pozneje isti ne bode več oddal. 384 2-2 Mestni magistrai Oelje. Proda se I etaina parna pekay^ „Viennara" patent Werner k Pfeiderer, ognjišče 2175 mm dolgo, 1750 mm široko z izkoriščeno ploščo 31/2 m2, kotel z 250 I vsebine, poniklana armatura, lice iz belih in modrih ploSčic, ustna 600 mm, nadalje n$jmo;'er'nLjša oprema peka; »je kakor: korito za mesiti testo 2500 mm dölgo 30 cm visoko, iz pocinkane pločevine, razdelilni stroj, tehtnica z mizo, 3 delni razdelilni stroj za testo „Vindobona", razne drnge pri- prave, vse koniaj 1 leto v rabi. Pekarna se more premestiti. Vrednost 24.000 K. Prodajna cena 16.000 K. Ponudbe in vprašanja na upravništvo „Nove Dobe". v Celju 0 hiši Narodnega doma je ofvorila 3575 4 Jiirensha M\mk zodrugo UJozirje Covlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih dolavskih do najfiiiejših elegantiiih. Trpežno rocno delo. 88 Oglojte si osebuo! Podriižnica Ljubljanske kredilne banke v Mariboru Deln, giavnica K i5 000.000 — Rezervni fontli ohrog K IDDD.QDO'— Sprejema: Vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. BCupuje in prcsdaja: Devize, valute,-vreclnostne papirje ltd. Eskonfira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Bdaja: Čeke, nakaznice in akreditive. Daje Irgovske kredite in predujme na vrednostne papirje in blago. Izvršuje vsa borzna naročiia najkulantneje. Brzcjavni tsa&lov: LJUBLJANSKA BANKA. Centrala v Ljubljana Podružnice : Split, Geiogec, Sarajcuo, Trst, Gorica, Celje. 329 -3