Občinski svet ZSS poziva republiški svet naj nemudoma ukrepa Namreč na osnovi poročila o po-slovanju OZD januar-junij 1988 in poročila o sprejemanju in izvajanju sanacijskih programov OZD z izgu-bo ob zaključnem računu za leto 1987 in informacijo o izgubah po pe-riodičnih obračunih v letu 1988 ter na osnovi razgovorov. ki so bili vo-deni v DO: TZ Litostroj, Iskra Avto-matika. Integral DO LPP, DO Avto-matika. Unitas, Iskra Elektrozveze, IMP DO IKO. DONIT, LEK. Gore-nje TIKI, Tuba, so člani predsedstva OS ZSS ugotovili, da se v DO čuti vse večje nezadovoljstvo delavcev, ker so nemočni in ne vidijo skorajš-nje poti izhoda iz krize, saj se sprejeti majski ukrepi ZIS, sprejeti na skupš-čini SFRJ ne uresničujejo dosledno na vseh področjih, kot je bilo opre-deljeno. Delavci v OZD so sicer pripravlje-ni nositi določeno breme, a ne vsega. Ugotavljajo, da se dohodek še naprej odtujuje v sfere porabe in. da je raz-bremenitev gospodarstva le prazna fraza, da brez sredstev ne bo oživitve proizvodnje, novih programov pre-strukturiranja in prodora na svetov-no tržišče. Zato je potrebno nujno ukrepati v smeri razbremenitve go-spodarstva. Politika cen je izgubila svojo os-novno funkcijo, saj so tako zvezni kot tudi republiški organi (pristojni za cene) prav na tem področju pri-spevali svoj delež k inflaciji. Podraži-tev elektrike in naftnih derivatov je OZD močno prizadela. Zato so OZD na področju materialnih stro-škov nemočne. kar se v končni fazi odraža v ceni oziroma konkurenčno-sti tako doma kot v izvozu. - Poleg interventnega zakona na področju delitve OD členi OS oce-njujemo. da je bil ta zakon sprejet brez potrebnih analiz oz. ne upošte-va specifiko niti branž. kaj šele OZD. Zato tiste OZD, ki dobro po-slujejo, ne morejo stimulativno na-grajevati svojih delavcev zaradi ome-jitve zakona obdobje na obdobje, istočasno pa so stopnje akumulativ-nosti nerealno postavljene. Zaradi tega se v veliki večini OZD postavlja vprašanje. da so OZD v izgubi oz. OZD. ki poslujejo z motnjami, na področju delitve OD skoraj enako-vredne z njimi. Še večji razkorak v delitvi OD pa ugotavljajo delavci prav v sferah negospodarstva, saj so OD veliko večji od gospodarstva. - Nenehna rast življenjskih stro-žkov iz meseca v mesec ogroža soci-alno varnost vse več delavcev v OZD. Pobuda RS ZSS, da je naj-nižji OD 320.000, je ostala le na pa-pirju, ker je uradno le-ta še vedno 220.000 din. Predsedstvo OS ZS Ljubljana-Šiška postavlja vprašanje, ali je znesek 320.000 din danes (25. avgusta 1988) še tista višina, ki de-jansko zagotavlja socialno varnost delavca. Predsedstvo podpira zahte-ve delavcev, da je ta znesek 400.000 din. Prav tako predsedstvo OS ZS stoji na stališču dosedanje politike Zveze sindikatov Slovenije, da si svojo socialno varnost delavci zago-tavljajo z delom. Ni sprejemljivo, da morajo delavci, ki delajo normalni polni delovni čas, iskati socialno po-moč za svojo socialno varnost. Iz razgovorov v OZD so delavci pripravljeni nositi del bremena go-spodarske stabilizacije, vendar ne pristajajo na realni padec življenjske-ga standarda več kot 10%, to pa je še vedno veliko več kot je bilo oprede-Ijeno v ukrepih ZIS, kateri je opre-delil padec realnih OD za 4% (danes pa v nekaterih OZD ugotavijajo, da je ta padec že presegel 40%). - Predsedstvo OS ZS ugotavlja, da sprejeti dogovori v zvezi s social-no politiko oz. socialnimi programi, niso realizirani oz. da na tem področ-ju ni še nič konkretno narejeno. Zato smo prepričani, da samo politika po-moči iz članarine sindikata ni socialni program in takšno polttiko sindikat ne bi smel in jo ne more zagovarjati. Na osnovi gradiva iz razprave je predsedstvo OS ZS Ljubljana-Šiška sprejelo sklepe in sicer, da se pošlje poziv na RS ZSS, da v svoji pristoj-nosti takoj pristopi k razreševanju nakopičene problematike in zahteva takojšnje ukrepanje. da realno oce-ni. kje je danes meja socialne varno-sti delavca (ne statistični podatki) in na osnovi tega določi najnižji OD ter le tega takoj tudi uzakoni. Od stro-kovnih institucij pa, da se realno iz-računa akumulativna sposobnost go-spodarstva po panogah. Gotovo je tudi, da se mora gospodarstvo raz-bremeniti, znižati prispevne stopnje iz dohodka vrniti presežke nazaj v OZD in postaviti banke v dejansko funkcijo financiranja gospodarstva.