[W1 AMERIKANSKI SLOVENEC [§g FH PRV! SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^ Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage I J^Kstamm lSKSKJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA KUPUJTE VOJNE Arama V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. |1 ^ ŽTEvT(Nb.) 24 Jm^B^^CHICAGO, ILL., PETEK, 24. MARCA —FRIDAY, MARCH 24, 1944 LETNIK (VOL.) LIH Satelitetne dežele zasedene BOLGARIJA, OGERSKA IN SLOVAŠKA ZASEDENE; RUSI NAPREDUJEJO V RUMUNIJI London, Anglija. — Kakor hitro je udrla ruska vojska pred par dnevi preko reko Dnjester v Besarabijo je nastala v vseh sa-telitetnih deželah, ki de vojskujejo na strani Hitlerja v tej vojni velika panika. Ruski fnedved renči pred njihovimi vrati, Nemci vsepovsod na umiku, to nikakor ni šala za male Hitlerjeve zaveznike. Vsi so začeli iskati načinov, da bi se rešili tega neprijetnega položaja. Nemci to uvidevajoč, so na hitro poslali v vsako izmed omenjenih dežel več oddelkov vojaštva, nekaj so ga že imeli tam in so zasedli vsa važnejša mesta v Bolgariji, O-gerski in na Slovaškem. 1 Isto omenjajo poročila, Čaka tudi Rumunijo. Nemci so se poslužili tega sredstva radi velike nevarnosti, ki jim preti pred ruskim napredovanjem. V Krimski imajo še do kakih petnajst divizij vojaštva. V južni Ukrajini še do 25 divizij. Na severu Rusi zapirajo vse izhode. Nemci imajo zdaj še edino pot skozi Rumunijo in Bolgarijo. In ako te dežele ne bodo pod njihovo kontrolo, to je železnice in ceste, je vsa nemška vojska v južni Ukraji-(Nadaljevanje na 6. strani) NEMCI NAPADAJO Z VSO SILO PRI CASSINI **- / Neapelj, Italija. — Boji na italijanski fronti pri Cassino, ki trajajo zadnjih devet dni. »ikakor ne zgleda, da bodo kmalu končani. Cassino je točka, ki" zadržuje vso zavezniško vojsko, da dokler te točke nepremaga ne more naprej proti severu. Nemci se tega dejstva zavedi-1 jo, zato z vso silo branijo to točko pred zavezniško vojsko in klanje na tem kraju zna trajati še več časa. Mesto Cassino samo je vse razdejano. Ameriški letalci so zadnji tedep vrgli več, kakor 25,000 tonov bomb in pravijo, da ni niti ena sama hiša ali poslopje v mestu celo. Nemce so izrinili po najkrvavejših bojih na nož in z ročnimi granatami v zapadni del mesta, kjer so še skriti za razbitimi stenami in razvalinami, ki nudijo skrivališča za strojnice, lahke mož-narje in drugo tako obrambo. V sredo . so Nemci privedli pred Cassino ojačenja in so začeli pošiljati parašutnike v notranjost mesta, katere so pa za- ■ —, i vezniki sproti čistili in odbili p vse nemške napade. Nemci so 1 ves dan neprestano napadali na A nož, z ročnimi granatami in so 1 hoteli potisniti Amerikance na- 1 zaj, kar jim pa ni uspelo. Boji f se nadaljujejo z vso srditostjo. ( Proti večeru v sredo so angleške čete iz Nove Zelandije začele s protinapadi in dosegle delne uspehe. Nemci so bili včeraj tudi zelo aktivni v zraku in že dolgo časa niso imeli v akciji toliko letal. Borba pr\ Cassini zna trajati še dolgo časa, razen če se posreči potom drugih točk postaviti v nevarnost to okolico. Iz drugih bojišč «i posebnih . sprememb zadnjih par dni. IRCI BODO DELEŽNI MIRU, ZA KATEREGA NIČESAR NE DOPRINAŠAJO New York, N. Y.«— Bivši državni podtajnik Sumner Welles objavlja zanimivo pojasnilo stališča • Zedinjenih narodov napram Irski. Welles M-obsežnem Članku dokazuje, kako je Irska deležna zaščite pred vojnim ognjem ravno po Angliji in Združenih državah. Irska ni bila na-padana iz zraka, ni ji bilo treba prispevati za vojne namene, dasi je moralno to dolžna, ker tudi ona bo uživala mir in pro-speriteto po tej vojni, v kateri se borijo in doprinašajo visoke žrtve vsi Zedinjeni narodi. Kljub vsemu temu pa je naravnost neumno postopala s svojo nevtralnostjo, katera je koristila le sovražnikom Anglije in Amerike. N. pr. Irska nima nobenih trgovskih zvez z Nemčijo, ne z Japonsko. V Irski ni Nemcev ne Japoncev in ne eni ne drugi nimajo tam nikakih interesov, da bi jih imeli za zastopati. A kljub temu imajo ^ Dublinu svoje diplomatske urade Nemci in Japonci. Za koga? Pamel mora vsakega učiti da le rad vohunskih namenov. Kolik« varnejša bi bila plovba med A- ti meriko in Anglijo in po vsem Atlantiku, ko bi ne bilo vohu- ^ nov na Irskem, ki so obveščali i nemške submarine in letalce. i Ampak Irci vse tega niso hoteli c . razumeti. Zato ni nič čudnega, e - če je postala mera polna tudi v c ) Washingtonu in so irski vladi * - povedali odkrito, kaj mislijo o I i Irski. Ukinjenje uvoza in dru- i • gih zvez z Irsko je čisto na me- - stu in še ostrejše bi morali na- ' z stopiti. v Čudno irsko stališče v tej i borbi za svobodo in demokraci- ] jo jasno kaže, kje je irsko srce. ] ^ Z onimi, ki se borijo za svobo- i u do in mir na strani demokratič- i :i nih dežel prav gotovo niso, st drugače bi zavzemali drugač-li neje stališče, kakor ga zavze-; o majo. PELJALI SE BODO r- • i -HT — , —I«—— vi^ ^—„.v. - i. —rmn^i. ^ — t ■ i Trudni nemški vojni ujetniki korakajo skozi široko odprtino na ameriško pristalno ladjo, ki jih bo popeljala ▼ ujetniiko taborišče. Ujeti so bili med besnim bojevanjem na obrežni ragozdi Anzio-Nettuno ▼ Italiji. Zaprti bodo dokler ne bo konec yojne. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE |j ZDAJ V OZRAČJU POLITIKA * i . Washington, D. C. — Dežela je zaskrbljena z vojno, toda večina politikarjev pa je za en- zij krat v glavnem zainteresirana v Ali lokalne primarne volitve, ki se ost bodo vršile te tedne po več dr- pa žavah. Kongresniki, senatorji, Sa razfii governefttfei kaiffftdatje; za tem okrajni in mestni kandi- vli datje obračaj^ zdaj vso pozor- ra< !nost primarnim volitvam, v ka-^Iterih se gre za nominacije raz-,! nih kandidatov. T*Udi predvide- žk t vani predsednjjHci kandidatje ne > j raznih strank* so udeleženi z Pr .; vso paro v primarnih volitvah Je i s tem, da jih kandidatje raznih fa držav postavljajo na čelo svojih Ju s list, da se volilci izražajo za ali Pc s proti njim. S tem skušajo spo-» znati, kako popularen je kak predsedniški kandidat v tej ali p. 0 oni državi. Primarne volitve so a važne, ker v teh stranke zbira- zc l. jo svoje kandidate in jih ob pri- ^ .j marnih volitvah z tajnim glaso- ^ vanjem nominirajo za svoje ^ kandidate. Kar se tu zbere in n< L" nominira, to imajo potem volit- zj ci pri končnih volitvah za voliti, h Zato bi se moral vsak volilec katerekoli stranke zanimati za jj primarne volitve. p -o--n L- ZAPOSLEVANJE V ZDR. DR- z ~ 2AVAH PADA n J Washington, D. C. — Tekom n sedanje vojne je bilo najvišje število delavcev zaposlenih v iS avgustu 1942. Takrat je delalo n a" 54,800,000 ljudi. Tekom zad- & :a njega meseca pa je bilo zapo- ^ u- slenih v tej deželi le 50,200,000 s — ljudi, kar je precej manj od le- * k- ta 1942. \ £ -o--1 U- AMERIKANCI ZASEDLI DVA * i\i NADALJNA OTOKA } »e. Glasni stan zaveznikov v Pasli cifiku poroča, da so ameriški ^ ra> marini ta teden zasedli dva na- J 1 v daljna otoka blizu Bismarck o- ^ Ldi točja. To sta otoka Emirau in . , o Elmusao, ki se nahajata 580 * m- milj od otoka Truk. } ie- -0--i ia- NAZI JI SE PRIPRAVLJAJO , DA ZASEDEJO RUMUNIJO , tej London, Anglija.—Medtem, .ci- ko so nemške čete zasedle vse ce. prometne in važnejše kraje na bo- Ogerskem baje imajo enake na-tič- črte glede Rumunije. Proti ru-lso, munski meji hitijo nemški mo-ač- torizirani oddelki, da zasedejo ze- in prevzamejo vsa važnejša križišča na Rumunskem. 5RIŽEM SVETA Z i ." r j ■• 'm — Teheran, Perzija. — Per* W jska vlada, ki ji je načeloval w ti Soheily je podala včeraj tavko. Šah Mahommed Reza W ihlevi je naročil Mahommed^"11 LedUi bivšemu^nanjemu m& je rtru Perzijef dk fdrtntra nbvd da ado. Kriza v vladi je prišla sk di zunanje politike-. iz so — London, Anglija, i— Nem- tu :i radio oznanjevalci tolažijo j in: »mško ljudstvo naj ne vzame ds •eresno umikanja v Rusiji. To st potrebno, da se fronto skraj- V1 ir pravijo. Naštevajo za vzrok zl ižno vreme, blato, razmočena pj ota, itd. Poraz jih boli in bi ga cj udstvu doma radi prikrili. z p.. . ; L, — Stockholm, Švedska. — ^ inska vlada je zavrnila ruske . ogoje za mir. Ruska vlada je ^^ daj odgovorila, da Finci bodo . rago plačali s posledicami za i svoj korak. Pričakuje se, da odo Rusi prčieli s totalno voj- ^ o proti Finski in bodo najbrže v a kazen zasedli vso deželo. — Alžir, Afrika. — Iz zanes- 1 fivih virov se poroča, da Laval, 'etainov prvi minister v Vichyu aobi^zira francoske delavce r :a Nemčijo. Do konca maja ima 1< lačrt, da bo poslal v Nemčijo n ladaljnih 300,000 delavcev. s v — Neapelj, Italija. — Ognje- g lik Vezuv je te dni postal zopet t iktiven in bij u je iz sebe lavo. s V torek so čuli daleč na okrog { jilno bobnenje iz ognjenika, j Proti večeru so celi oblaki dima ^ iz ognjenika zatemnili vso oko- j iico/ Več kakor 80,000 prebivalcev se je umaknilo iz okolice. > — London, Anglija. — An~j4 gleška policija apelira na javnost, naj nikar ne govori o in- ,] vaziji v javnih prostorih. To'j| škoduje tajnosti načrtov.' V vsej južni Angliji bodo izpraz- : nili do 15 milj globoko v zaledje od obrežij vse civilno prebivalstvo. Znamenje, da ura invazije se bliža. —^Washington, D.'C. — U-porabo papirja za časopise, knjige in druge tiskovine sedaj omejujejo. Vse večje publikacije so prizadete za 18.25% pri papirju. Vlada apelira tudi na manjše publikacije naj omejujejo in varčujejo s papirjem. HLLKIE BI DAL RAD STARI P ARDI NOVEGA ŽIVLJENJA ^ Madison, Wis. — Wendell pr fillkie je imel te dni po državi Tj Wisconsin več zelo zanimivih Ti olitičnih govorov. Zdi se, da je - sv Hllkie edini republikanec, ki bi meva dobo novih časov in da 11 i treba iti aaprej z.dgtojfeprj^ an j osti, ali pa bo rep»ttikan-ta stranka prišla popolnoma ¥ s mode s svojimi starinskimi £ 3cialnimi načrti za domačo in ljo politiko. V Ripon, Wis. je nel govor, v katerem je pov-aril, da ako republikanska tranka ne razvije dobrega pri-lačnega načrta za domaČo in n unanjo politiko te dežele, bo: P adla v pozabljenost. Z izola- s] ijo, torijskim ekonomstvom in pi drugimi stranskimi načini ne di omo nikamor prišli, ker ljud- p tvo hrepeni po nekaj novem in p e jim tega stranka ne bo dala. Si »o svojo igro zgubila. V takem j lučaju pravi Willikie bo Roo- n evelt, ali pa kak drug dober h candidat nasprotne stranke po- t; •azil republikansko stranko pri \ molitvah. i 1< -o--I k NEMCI BODO PROGLASILI RIM ZA ODPRTO MESTO v London, Anglija. — Rimska c radio postaja, ki je pod kontro- i to Nemcev je objavila vest, da j j nameravajo Nemci vzeti iz me- 2 sta Rim vse vojaške posadke in a vojaške predmete in mesto pro- i glasit za odprto mesto. Tudi 1 prevažanje čet ne * bo šlo več is skozi Rim, jjač pa po drugih 11 progah in potih. S tem pravijjo j; Nemci, bo bombardiranje Rima 2 čisto na odgovornosti zavezni- 1 kov. 1 -o--- ' 1 FRANCOZI ZASEDLI OTOK i PRI KORZIKI Alžir, Afrika. — Francoski "Komandos" so se izkrcali na francoskem otoku, ki se nahaja med Korziko in Italijo. Otok so imeli zaseden Nemci. Francozi so ujeli 36 Nemcev in več so jih pobili v boju. -o- JAPONCI UDRLI V INDIJO New Delhi, Indija. — Japonske čete, ki so začele z obsežnejšo ofenzivo pred nekaj dnevi so na dveh krajih udrle preko meje v Burmi v Indijo. Nahajajo se več milj v notranjosti Manipur države, pravi poročilo. V Maungdaw-Buthedeung pokrajini pa so angleške čete odbile vse japonske napade. DA BI SE IZMOTALI IZ POLITIČNE KRIZE New York, N. Y. — Zunanji minister Titove vlade, dr. Josip Smodlaka, je prispel v London, da se udeleži posvetovanj, ki so se'začela tam z namenom, da se razreši zamotana in zapletena jugoslovanska politična situacija. Zelo verjetno je, da zunanji minister maršala Tita, ki je se-demdeset-leten starček, ne bi bil odpotoval na tako dolgo in težko in celo nevarno potovanje, ako ne bi bil imel gotovosti, da obstoja možnost rešitve, ki bo partizanom kolikor toliko ugodna. Smodlaka je bil po prvi svetovni vojni delegat Dalmacije na mirovni konferenci. Nahajal se je v pokoju, ter je prevajal različne knjige, ko so Titove sile zasedle me3to, katero so iztrgale Nemcem iz rok. . Split je izbral njega kot svojega najznamenitejšega meščana, da preda mesto Titovim četam. Takrat je prišlo do tega, da je Tito imenpval dr. Smodlaka za -svojega zunanjega ministra — bik) je to meseca septembri 1943. % - , .* Kralj Peter in premier Punc ie tudi nahajata v Londonu na posvetovanjih z angleškimi u-radnimi krogi. Dr. Smodlaka je znamenit jugoslovanski pravnik, rodom iz Splita, v Dalmaciji. Ustanovil je prvo agrarno stranko v Dalmaciji, in njegov program za razdelitev zemlje med kmete je bil sprejet od prve jugoslovanske vlade leta 1918. On je najznamenitejši strokovnjak glede konstitucionalnega prava v Jugoslaviji, ter je bil jugoslovanski poslanik v Vatikanu in v Španiji, predno je tam izbruhnila meščanska vojna. Splošno prevladuje mnenje, da bo prvi predpogoj vsake rešitve odstranitev generala Dra-že MihajloViča, zaradi njegovega sovražnega vedenja napram PADEL IZ BOMBNIKA IN OSTAL NEPOŠKODOVAN London, Anglija. — Kadar kdo pade iz velikega bombnika, ne more nikomur povedati, kaj si je pri tem mislil, kako se je počutil in kaj se mu je pripetilo. Ko siromaka najdejo, če ga sploh najdejo, ni več živ. Znan pa je «n slučaj, ki se prigodil pred kratkim, da je nekdo pa- "" del iz bombnika, pa se mu ni nič u< posebnega pripetilo in sedaj zo- ni pet hodi na letalske polete. Ta j n: srečni fant je Staff Sergeant ibi Jimmy Jones, iz 1213 Green- pi mount Ave., Baltimore, Mary- vi land. Fant je strelec zadaj v le- n; talu tipa B-17. Star je 21 let. n< Udeležil se je 12 letalskih po- sj letov iz Anglije nad evropskim k kontinentom, pri trinajstem je F imel pa smolo, obenem pa naj- i n (večjo srečo. Obdelovali so fran- g jcosko obrežje na kraju, kjer z imajo nemške podmornice svo- v I je gnezdo. -Okrog devete ure p i zvečer so preleteli kanal in bili J spet nazaj nad Anglijo. Tedaj d pa so se nenadoma pojavili i krog njih nemški aeroplani in c i so jih začeli kavsati. Naš bomb- t inik se jih je otresel, obenem se 2 je pa v gosti megli tudi izgubil, 1 . zraven se je pa še naprava, ki 1 ■ kaže kako visoko se letalo na- 1 haja, pokvarila. Mislili so, da j letijo v veliki višini, v resnici pa 1 so bili zelo nizko, kakor se je i kmalu izkazalo. Naenkrat je i i letalo zadelo Ob nekaj trdega in 1 1 se silno streslo. Vratica ob stra- i i ni repa so se odprla na stežaj in 1 j Jimmija je vrglo po tleh. Zgra- ■ i bil se je za ročaje svojih stroj- : 1 nih pušk. Takoj po tistem je letalo zopet zadelo. To pot je sunek vrgel Jimmija skozi vratica, a držal se je krčevito za ro-1- čaje strojnic. Leteča trdnjava ;- je letela z veliko brzino naprej, s- toda postrani; bila je toliko po-škodovana, da peroti ni bilo več i- mogoče zravnati. Jimmy se je ti skušal potegniti noter, toda mr-i- zli zračni tok ga je kar rezal v g roke, ki so mu že stopale iz ;e členkov. Ni si mogel pomagati. Visel je v zraku in pri poletu je udarjalo ž njim po kovinski steni letala, da ni mogel več prenašati, temveč je spustil. Na sebi je imel seveda padalo. Med padcem je kmalu potegnil za vrvico, da bi se odprlo. Takoj naslednji trenutek je zadel na nekaj trdega in ni imel niti časa, da bi občutil kake bolečine, ker je pri tisti priči omedlel. Padalo se ni odprlo, ker se ni moglo. Kakor so pozneje dognali, je leteča trdnjava letela zelo nizko in se je zadela ob vrhove par gričkov, kar je odprlo zadnja vratica in vrglo Jimmy j a ven. Fant je torej padel ne iz velikanske višine, kakor je mislil, temveč le iz višine od 50 do 100 čevljev. V tistih trenutkih, preden je potegnil za vrvico padala, mu je preletelo T>red očmi z vsemi podrobnostmi vse njegovo življenje, posebno kar je napravil slabega; še celo prizor, kako je kol majhen deček materi izmaknil iz denarnice 8 centov. Iz letal« so švigale iskre in plamenčki ii ko je siromak padel na tla, jt mislil, da je padel v pekel. Naj večja sreča njegova je bila, di je priletel v mehko zemljo So mersetskega močvirja. Ko se j< prebudil, je poskušal hoditi, pa ■ ni šlo. Po vseh štirih se je vle • kel naprej, našel bolj suh pro - stor, se vlegel in pokril s pada 1 lom, ker je bil do kraja izčrpar , Nekaj časa je spal. Pravi, d - mu je padalo najbrž le rešil ; življenje, ker bi bil drugač ; med fistim spanjem gotovo d( - bil pljučnico. Ko se je prebi 7 dil, je videl v temi premikajoč z se luči. Tovariši iz bombnika s i. ga pogrešali in iskali. Kmalu s e (Nadaljevanje na 6. str.) Stran 2 AMfeRIKANSKI SLOVENEC Petek, 24. marca 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC g Prvi in naj t tare j H slovenski The first and the Oldest Slovene vec list v Ameriki. Newspaper m America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja ruk torek in petek Issued •▼•ry Tuesday and Friday • 1 - - Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. : \ Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago • ' Telefon: CANAL. 5544 Phone: CANAL 5544 \ d — — \k Naročnina: Subscription: | XI Za čelo leto___$4.00 For one year-------$4.00 * Za pol leta_____2.00 For half a year---2.00 Za četrt leta____.______1.25 For three months--1-25 Za Chicago, Ksnsrio in Evropo: • Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year------$4.50; Za pol leta__2.25 For half a year-----2.25 ; Za četrt leta —____1.50 For three months-------1.50 ■ ----7" ! an Dopisniki so proieni, da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor zadnje , ure predno je list zaključen. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka s jutra j prejini teden. Za petkovo itevilko pa tel najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Roko- dr pisev uredniitvo ne vrača. ___ se POZOR! Številke poleg vaiega imena na naslovni strani kažejo, do koda j je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- lja sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Sh -1-:-—• ca Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at ga Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. . ----— kr KAJ IMAMO PRIČAKOVATI st PO VOJNI? S ____te - —— ^ ^^ Ljudstva v Evropi bodo od sedanje vojne silno prizadeta. Ne samo, da jim bo uničeno skoro vse, kar se tiče ma- m terielne strani, Še hujše bo prizadeto njihovo duhovno živ- pi ljenje. Živeti toliko časa v takih razmerah in okoliščinah, p< toliko trpeti, gledati, kako okupatorji krivično postopajo z c* njimi, saj ni mogoče drugače, da se bodo premnogi nalezli ^ nekega strastnega poželenja po maščevanju. Med slabimi čc elementi se bodo dvigale strasti po slabem in silno veliko dela in truda bo treba za omejevanje takih strasti med k, ljudmi. Pričakovati je, kar je samo naravno, da bodo po n; vojni ljudje moralno in drugače na veliko nižji stopnji, ka- P^ kor so bili. " : - ' S Norveška novelistinja Sigrid Undset je na konferenci, p ki je razpravljala o družinskem življenju, na katoliški uni- te verzi v Washingtonu, navedla prav zanimive slučaje. No- r( velistinja Undset je konvertitinja in jako globoko zavedna u katoliška žena. Govorila je glede razmer v Norveški. G Tamkaj, je dejala, zdaj živijo ljudje v največ Jcrajih po de- A želi od črnega kruha in vode, le tu in tam dobijo kot male £ dodatke kake slane ri|e>\J^mci izsekavajo norveške gozdo- 1 ve in vzelo bo več kakor deset let, da se bo popravilo vsaj t( malo. Tako je tudi z živinorejstvom. Okupatorske sile so, pobrale vse. Največja potreba bo po tej vojni, dati evrop- ci skim narodom sredstva, da si bodo mogli obnoviti svoje k ekonomsko življenje, da bodo sposobni se sami vzdrževati t( čim bolj hitro mogoče. £ Undset posebno povdarja važnost družinskega življe- Q nja na podlagi krščanskih načel. Krščanska civilizacija n ima podlago, toda vojno življenje, ki samo uničuje, bo to n nalogo za duhovno rekonstrukcijo zelo otežkočilo. Religija B je velika potreba in pomoč človeški naravi. To nam izpri- a čuje Rusija, ki se ji ni posrečilo izbrisati iz six: njenih ljud- J1 stev hotenja po tej pomoči. Sovjetski voditelji so doživeli ■ strašne sadove, ki jih je rodila njihova politika pri eksperi- 3 mentiranju in poizkušanju, da bi uničili družinsko življe- n nje. Svoje načrte vedno bolj opuščajo in se bližajo tradi- v cijonalnim stališčem, ki ojačujejo in pomagajo tej temeljni 1 celici v človeški družbi — družini. V času stiske narodi in 2 ljudstva pripoznavajo trajne vrednote tradicionalne mo- ? rale in se obračajo in zatekajo k njim. J Tako novelistinja Undset, ki so jo povabili na katoliško \ univerzo kot predavateljico k vprašanju o družinskem življenju po tej vojni v Evropi. ^ t Isto, kar je Undset povdarila in povedala o Norveški, 1. imamo pričakovati tudi v Sloveniji in drugih slovanskih fc državah, ki so jih naziji in fašisti zasedli v začetku vojne. s Le da bo v teh še veliko slabše, ker s slovanskimi narodnost- 1 mi so naziji in fašisti še veliko bolj kruto In nečloveško postopali, kakor pa so z Nordijci. V slovanskih deželah je s razbito in uničeno vse. V razvalinah ni samo to, kar je t pozidano iz kamna in opeke in narejeno iz lesa in železa, l marveč še posebej je in bo prizadeto duhovno življenje dru- i žin. Nemci so prav sadistično, kar niti krvoločna zver ne napravi, pobrali staršem otroke, razdružili žene in može in * vsakega v druge kraje poslali. To je nekaj strašnega, s kdor taka dejanja prav razume. Posledice tega se bodo J poznale dolga leta po tej vojni. • j ^ - ji Eksekutivni odbor Slovensko ameriškega narodnega i sveta je določil še lani, da se daje Ždruženemu odboru Jugoslovanov, katerega predsednik je Adamič, mesečno pod- 1 poro $1,500.00. Če se ne motimo, je bila ta podpora dolo-11 čena za šest mesecev. G. Joseph Zalar, kot blagajnik J SANSa in ga. Marie Prisland, pot podpredsednica SANSa, j kakor smo informirani se nista strinjala s tistim zaključ- j kom ne z višino podpore. Tudi je bilo rečeno, če smo prav razumeli, da se bo podpora nakazovala le za dobo šestih mesecev. Ali je ta doba že minula ali ne, ne vemo.. Radovedni smo pa le, ali se bo ta podpora nadaljevala, ali bo je-njala po šestih mesecih? In dalje, kaj je Združeni odbor « E vso to podporo dosegel? Kakšne rezultate ima? Kaj je < dosegel v korist Slovenije ali Jugoslavije? Narod, ki prispeva visoko podporo Združenemu odboru, bi gotovo rad vedel za rezultate! % ■ . EGLJAŠKA TEKMA S2Z ZA I Ml OSREDNJI ZAPAD PF Joliet, 111. Prihodnjo soboto in nedeljo le 25. in 26. marca ae bo vrši- 3e] na Rivals parku kegljaška bil kma SŽ£. To bo že zvezina yi( ■uga tekma v osmih letih, ki vrši v Jolietu. Pe Tekme se bodo udeležili keg-aški krožki iz Clevelanda, leboygana, Milwaukee, Chi- t" tge, So. Chicage, Jolieta in La illa. Joliet sam bo imel 10 ^u rožkov, ki se pridno vadijo vso di ►zono od septembra meseca, T< jak ponedeljek, na istih pro- VI orih. Lepo je videti vso lepo m tupino krožkov podr. 20 vsak P( iden na kegljišču, ko hočejo n< ruga drugo prekositi. k< Uradnice lokalne kegljaške v< ge so: Josephine Ramuta nl redsednica, Vida Pavesichiv< odpredsednica, Josephine Bu-jP1 har tajnica in blagajničarka, j SJ .nne Shraj rediteljica, Isabelle lusich in Jean Gombach poro-evalki za mesečnik "Zarjo". V pripravljalnem odboru za'j3' egljaško tekmo za letos so: v ačelnica (chairman) Jose- 11 hine Ramuta, sonačeln\ci Jo-!* ephine Buchar in Mrs. Emma 'u 'laninsek, za "patrons'* Helen n 'anian, Vida in Tillie Pavesich j d er Mrs. Josephine Erjavec; po-1r očevalke za Joliet so Olga Er- j0 a vec, Isabelle Musich ter Jean ® iombach; za okrepčila Mrs. P Lnna Mahkovec; za spominke ® souveniers) Mrs. Josephine v luster. s' Tekma se bo otvorila v sobo- u o večer ob 6:45, ko bo zapela k 'Star Spangled Banner" člani- 8 a mladinskega vežbalnega k Lrožka Miss Jennie Pire, med- ^ em ko bo ameriška zastava r azstavljena. Častno stražo ji č >odo tvorile National Champi- l1 mship kadetinje in kadetinje E nladinskega krožka. Ob sed- 2 nih točno, ko izroči Josephine 1 Mamuta gl. predsednici Mrs. £ Vlarie Prisland prvo kroglo, se lato s polno paro prične keg- j janje. j V nedeljo ob 1:15 popoldne \ ?e pa oficielno prične keglja- i ije. Prizor bo isti kot prejšnji I ?ečer, samo pevka bo Miss Lil- i lian Bebar. Prve krogle bosta t zagnali glavna predsednica i Mrs. Marie Prisland in pa ga. a županja Mrs. Arthur O. Janke, s Nato bomo nadaljevale s kegljanjem krožkov. S Odbor je pridno na delu, da s bo zadovoljil vse goste in keg- ' [jačice izven mesta. Kosilo se i bo serviralo pri sestri podpred- i sednici Mrs. Anna Mahkovec 1 od 11. ure naprej, na North i Broadway, tik pri Rivals parku, i Lansko leto je dosegel prven- ' stvo krožek iz Sot Chicage na ' turneji, ki se je vršila v Milwau- 1 kee. Kdo bo letos prvi, to bomo 1 pa izvedele v nedeljo večer. Ker bo zanimivo videti naše ' žene in dekleta, ko se bodo ko- ^ 3ale na kegljišču, radi tega so * vabljeni vsi, kateri le morejo 1 priti na Rivals park v soboto ve- 1 čer in v nedeljo, da se sami pre- 1 pričajo, fcako spretne znajo biti 1 naše članice. * Vsem kegljačicani, glavnim ( uradnicam in gostom, katere se 1 bodo nahajale v Jolietu te dne- ^ ve, kličemo: Iskreno pozdravljene! Mnogo sreče vsem keg- 1 ljaškim skupinam in obilo pri- : jetnega časa v Jolietu želi Kegljaski pripravljalni od- j bor podružnice Št. 20. —o— ; "Amer. Slovenec" je vez, kj druži ameriške Slovence od 1 obale do obale. N«MMMM*M*M*M«MMMMm*»M*# [R. STRAH SE PO DOLGEM f' RESLEDKU SPET OGLAŠA g E velet h, Minn. Cenjeni g. urednik: Prejel . »m št. 3 Novega Sveta in sem ^ il nemalo razočaran, ko *em idel notri sliko, kako slovenski ^ rralci nastopajo v igri "Pri ka- .. elici". Tudi moja malenkost . .... e e zraven in kapelica je moje ,c elo. Radoveden sem, kje ste , isto sliko iztaknili. Redko se oglašamo z dopisi u iz Minnesote, pa ne mislite, j Iragi bralci, da smo zmrznili, j ?o zimo smo imeli izredno milo , Teme vse do meseca marca. Ta ^ nesec je pa že tako vseh muh 1 ^ toln, zato je tudi letos skoro vse leumnosti izErpal. Pravijo, da j cdor nima o čem pisati ali go- ! moriti, piše ali govori o vreme-L iu. Bom tudi kaj drugega po- , ;edal, vseeno pa bom najprej popisal, kako velike vremenske 1 spremembe imamo letos. V starem kraju smo rekli, da,' iv. Gregor luč v vodo vtakne, kar pomeni, da je konec zim- , skih večerov in da se pomlad vzbudi. Tudi tu gori pri nas v mrzli Minnesoti je bilo v soboto 11. marca toplo in še ob osmi uri zvečer je toplomer kazal 40 nad ničlo. Vremenski napovedovalec pa je tisti dan trdil na radiu, da bo v nedeljo pritisnil občuten mraz. Seve, smo se mu smejali, češ, jutri je sv. Gregor, pa naj bi mraz pritiskal? Kaj še? Pomlad je vendar tu! Tisti večer sem imel nočno delo in ko sem v nedeljo zjutraj ob osmi uri z drugimi sodelavci priku- j kal iz podzemeljskega rudnika,1 so nam povedali, da toplomer i kaže 10 pod ničlo. Kaj ne, ve-lik skok v temperaturi, v 12 u-rah celih 50 stopinj nazaj! Ni čudno, če ob takih prilikah ki-hamo in kašljamo. Sv. Gregor pa je, pri meni vsaj, ves kredit zgubil. V prihodnje bom svoj kožuh še najbolj zapel na njegov god. Zadnji teden je tukajšnji rojak Anton Loušin, doma iz Suš-ja pri Ribnici, prejel žalostno vest od vojnega oddelka, da je njegov najmlajši sin S. Sgt. Louis Loušin padel za domovino nekje v Italiji. Zapušča očeta, sestro Mary, i^kje na Pacifiku pa dva brata, namreč pro-staka Antona in majorja Jo-sepha. Rojak John Tanko, rodom iz Sodražice, pa je prejel vest, da se nahaja njegov sin Sgt. Joe Tanko v nemškem vojnem ujetništvu. Omenjeni je izvršil število poletov nad Nemčijo na bombniku "Merry Widow". Iz poročil, ki jih je oče prejel, je razvidno, da je Sgt. Tanko veliko preglavico delal nacijem, končno je pa le moral v zanko. Vojna je zanj končana. Upajmo, da se mu ne godi preslabo! Brat moje žene, Pvt. Joe Chos, se tudi pogosto oglaša iz Italije. Zanimivo je čitati poročila, kako se mn godi med civilisti v Italiji. Pravi tudi, da ga najbolj draži, ker jih naziji vedno nadlegujejo in tako morajo večkrat bežati v svoje "lisičje luknje". Kakor piše, Nemci s svoji zračnimi napadi tudi ne delajo posebne škode, po tem takem sq Nemci bolj slabi vojščaki, oziroma jim ne gre več "po načrtu". Najbrž so jim zavezniki vtepli v glavo, da se bo treba umikati "po načrtu". !čas je pa tudi že in bi ne bilo nič preveč, aka bi Nemčijo,, tisto "kulturno" in "civilizirano" deželo, izbrisali iz zemljevida. Naš priljubljeni list Am. Slovenec je moral na račun vojne opustiti vsakdanjo izdajo. Ko- •••• . ' -iur je do dobrega tiska, ga tež- sch< 0 pogreša. -Tako tudi jaz, ki Jož ad berem. Da si pa preganjam njei [olg čas, vzamem sem in tja tu- i [i kak drug list v rokQ. Ni dol- poj ;o tega, kar sem nakje fiital, red :ako danes poveličujejo današ- ved ijega junaka na osvobodilni! živ ronti v Jugoslaviji Josipa Bro- pra :a (Tita). Odkod je dobil to|Se me, kakšen nos ima, kakšne la- dru ie, brado, čelo —- pisec je vse dož ;ako natančno opisal, da bralec skc ahko vidi podobo Titovo pred sat jeboj brez slike. Vse lepo. Ako' v n ji pa Tito zapiskal v drugi rog, i ko sem pa radoveden, ali bi isti pi- ] sec sliko spet tako opisal, ali bi 'na jo z drugačno barvo preslikal, j pri Pa spet se bere drugje, kakšna Se naj bi bila Jugoslavija po vojni, [in Ta stranka in ' ona skupina 1 ro\ in obratno. Ta manjšina in mo- mc narhija, in spet: republika in ka ona veČina, itd. To so naša ugi- m< banja in urejevanja Jugoslavi- ru, je — v Ameriki. Vprašanje pa da je tudi, ali bi narod sprejel ta- j lake predloge in si uredil državo ga kakor si jo mi zamišljamo! gk Kralj Peter II. je ubežni kralj, to je res. Doma naj bi bil in ču- Er val .državo Jugoslavijo, kot je Vs pokojni Aleksander I. pred ni, smrtjo naročil. Pa so jo še ne- da kateri drugi voditelji države ta- da koj po invaziji popihali na vse ve kraje in sedaj zidajo novo Ju- ve goslavijo izven njenih meja. ra Ali bi ne bilo bolje, ko bi bili vsi za ti voditelji in pisatelji ostali do- li, ma in tam urejevali novo drža- tr vo, ne pa v Angliji ali Ameriki? g< Smo pred volitvami. Ameriški ki državljani si vsaka štiri leta in svojo državo uredimo za pri- b< hodnja štiri leta. Kakor si po- n< steljemo, tako ležimo. Če nam sr je prav ali net to živo dušo izven b< naših meja nič ne briga. Kako bi izgledalo, ko bi sedaj pred i u] volitvami dobili navodilo iz Ju- m goslavije, 'koga moramo voliti i m prihodnjo jesen in kako našo j & državo»urediti za prihodnja šti-; zj ri leta? ... vj "Započt!" . i k Ali toarod v domovini ne čuti št !prav tako? Mff iftaj Jugoslavijo b: še tako lepo zidamo, narod do-. ^ 1 ma si jo bo uredil po svojem o- n kusu. Nam pa, ki stojimo v sen- E ci zvezdnate zastave, naj bo n Amerika prva in zadnja, in te- " ga bi se moral zavedati vsak c dober ameriški državljan! n J. R. S. f i -o--b SLOVENSKI FANT POPISUJE v ZAVZETJE ENIWETOKA Waukegan, N. Chicago, IU. . ** n j 1 ; ! ■H ^ CpL Lawrenc* Ter lap ^ / s i Korporal Lawrence L. Ter- 1 : lap (Trlep), ameriški marin in t - sin Mr. in Mrs. Louis Terlap iz e - 1020 Adams St., North Chica- c t go, se je pred kratkim udeležil' c i vpada na otok Engebi V atolu s -1 Eniwetok. To je razvidno iz na-1 c -1 slednjega pisma, ki ga je poslal I - j svojim staršem. Bitka je trajala s i . šest ur. t ) Cpl. Terlap je pristopil k ma-! r i | rinom v Kemmerer, Wyo., in je 1 i |bil poslan v Salt Lake City, j i Utah, julija meseca 1940. Leto 1 j dni je prebil v Icelandiji, po- ^ .; zneje so ga poslali v New York, ) 'potem pa v Kalifornijo. Pred i - lcakim letoin je bil premeščen 1 ' na Južni Pacifik in nekaj časa 1 . je bil nastanjen na Pago otočju, i - Dovršil je farno šolo pri cerkvi 5 b Matere božje v Waukeganu inn - mestno srednjo šolo ali high c lool. Spada tudi k društvu sv. jp žefa KSKJ. Takole se glasi \\ »govo pismo: i( Dragi starši! Preden začnem f/ pisovati, kaj sem yidel in na-dil, Vam bi rad predvsem po- K dal, kako vesel sem, da sem = r in na varnem. Razen par: ask, ki sem jih dobil, ko sem j ( plazil po krovu, bi nobena! £0 uga stvar ne izdajala, da sem ►živel več kot svoj delež voj-ovanja. Pa se ne da ne popi- ge] ti ne dopovedati, kaj človek j resnici čuti in kaj misli, ko ta- ; ) naskoči kako novo obrežje. Molil sem predno sem skočil ^ i /obrežje, molil sem potem, in ni] ravzaprav še vedno molim in un : zahvaljujem Detetu Jezusu bi] Materi božji, ker sta me va- ■ >vala v boju. Pri tej priliki so L olili tudi nekateri fantje, za pr atere stavim, da niso nikdar j jjj lolili prej. Človek ve, da ga va- ce ije Bog sam, ko vidi, kako pa- g^ ajo njegovi tovariši krog in j pi rog, sam pa pride iz vsega te-1 a bojevanja brez vsake pra- jj( ke. ,gv Najprej smo # napadli - otok Ingebi v nasipini Eniwetok. R rsi smo bili nekoliko razburje- al i, morda malo prestrašeni, to- je a že dolgo nam ni dalo mi^u,' n a bi videli, kako je. Prejšnji I m ečer smo se pogovarjali najr e] eč o domu in dragih in kaj bi! q adi napravili, ko pridemo na-j ;aj. Nekateri bi se radi poroči-|n i, drugi bi pa radi začeli kako | rgovino ali obrt, zopet drugi so ! g rovorili, da bi radi nekaj časa j p car mirovali, ko pridejo nazaj, j p n se spočili. Nekaj izmed njih j n >o moralo ostati tukaj za ved- i io, ko bomo drugi, ki smo bili | srečnejši, šli proč odtod; kam! )omo šli, nihče ne ve. j.. Otok Engebi smo zavzeli v 6 ^ irah in 5 minutah, toda nikar j y ie verjemite, da je šlo kar sa-no od sebe, ker ni dolgo trpelo, j ■ Morda sem pobil par Japoncev, L sa gotovo pa ne morem vedeti, j /sako pot namreč, kadar smo; katerega videli, smo po trije ali j štirje naenkrat ustrelili, da je j u bil takoj poln svinca. Morda se ! ^ Vam bo zdelo, da smo krvoloČ- c ni, pa nismo, le oprezni smo. ^ Eden fantov pri našem bataljo- r nu je mislil, tako sem slišal, da ima pred seboj mrtvega Japonca. Pa je "mrlič" kar nenadoma oživel in ustrelil našega c fanta. Preden so nas poslali v z boj, so nam naročili, naj damo vsakemu Japoncu, ki nanj nale- j timo, še dodatno kroglo, da bo ^ tembolj zanesljivo. Ti Japonci j so bili polni zvijač in se nam , za nobeno ceno niso hoteli podati. Treba se je poslužiti dina-mita in TNT preden jih je mogoče pregnati iz njihovih lukenj, velikokrat pa se niti sr tem nič ne opravi in poslužiti smo se morali naprav, ki meče-1 ] jo ogenj. Tfe jih vedno prežene- < jo ali pa jih obžgejo do smrti i j v njihovih' luknjah. Ponoči, ko smo postavljali svoje obrambne naprave, so Ja-! 1 ponci prilezli iz svojih skrivališč in hodili okrog, kakor bi bil ves kraj njihov, toda nazaj v svoje luknje niso nikdar prišli. ( Dobili smo povelje, da ne smemo nobenega pustiti, da bi hodil okrog ponoči; kdor se je torej kaj premaknil, je dobil takoj ali kroglo ali pa nož. Mislim, da so Japonci prišji ven iz lukenj ponoči največ zato, da bi dobili kaj vode, če bi pa obenem mogli pokončati enega ali drugega izmed nas, bi bilo seve- ; da še toliko boljše zanje. Pa se jim ni posrečilo ne eno ne drugo. En dan smo počivali, potem smo morali pa naprej in se lotiti otoka Parry, ki ga je bilo po moji sodbi veliko lažje zavzeti I kakor pa Engebi, četudi sem pri tem prestal veliko več strq, hu kakor pri našem prvem pod-vzetju. Zaenkrat bom skončal, mama, bom že pozneje več pisal. Vzemite $20 od mojih prihrankov in dajte za dve maši. Ena naj bo slovesna Requiem maša za umrle v moji stotniji, druga pa navadna Slovesna maša za ostajhe fante, ki so še živi, v za- | DOGODKI | A me d Slovenci po (t Hvala za obiski Chicago, 111. — Iz Ramah, 2olo. je prišel obiskat svojo lčer Mr. Joe Burkatt in se je pri ;ej priložnosti zglasil tudi v na->em uradu. Dva nova grobova Chisholm, Minn. — Rojak Louis Gande, eden trgovcev pionirjev v Chisholmu, je te dni umrl v Občni bolnišnici v Hib-bingu. Bolan je bil več tednov. Rojen je bil v Griži pri Celju 1. maja 1870, v Chisholm pa je prišel leta 1908 iz Springfielda, HI., ter je vodil mesarijo in gro-cerijo na 325 Fourth St. SW. Spadal je k druStvu Slovan. Zapušča ženo Mary. Te dni je umrl tudi rojak John Orešek, 63, in sicer na svojem domu 508 Eighth St. NW. Zadela ga je srčna kap. Rojen je bil v Jugoslaviji 24. avg. 1880, v Chisholm je prišel leta 1910 in 'je bil zaposlen v rudokopih, zadnja leta pa v mestni službi. Zapušča soprogo, lenega sina in dva brata, vse v ; Chisholmu. Oba pokojna sta bila pokopana na Calvary pokopališču iz j cerkve sv. Jožefa. Rev. J. E. Schiffrer je v obeh slučajih o-! pravil pogrebne obrede. Naj i počivata v miru, preostalim pa j nase sožalje. : Med pogrešanimi Cleveland, O. — Joe Mirtel iz 9202 St. Catherine Ave. je j dobil brzojav, da štejejo njegovega sina Pvt. Josipa med pogrešane v Italiji od 23. januar-i ja. Druge podrobnosti niso zna-!ne. Umrl _ Milwaukee, Wis. — Te dni je juifarlr*36-letni John SimerI, sin Mr! in Mrs. Fred SimerI iz 925 So. 3rd St. Pogreb je bil 20. marca iz cerkve sv. Janeza Ev. na Holy Cross pokopališče. Novi vojaki Milwaukee, Wis. — Zadnje dni so odšli v službo strica Sama: Eddie Turk, sin Mrs. So-' phie Turk v West Allisu, Frank Deželan, sin Mrs. Rose Deželan ! ter njen zet Erwin Vodnik, in 1 Frank Zupančič in Anton Jer-1 man, oba iz West Allisa. Letalec pogrešan Milwaukee, Wis. — Družina ' Antona Štruklja, 921-A W. | j Walker St., je te dni dobila iz 1 Washingtona obvestjlo, da je njih sin, narednik Joe pogre-", šan. Joe je bil strelec v letal-1 skem bombnem eskadronu pri bombardiranju Nemčije in se s 1 poleta 22. februarja ni več vr-' nil. 1 Umrla Berwyn, 111. — Dne 14. mar-• ca je umrla Agnes Račič, stara 53 let in rojena v Artičah pri Brežicah na Spodnjem Štajer-" skem. 2 hvalo. Ali boste hoteli to napra-i viti zame? — Kot vedno, Vaš . ljubeči sin i I Lawrence. _; Vse to je 14. marca v angle-a ščini priobčil The Waukegan e News-Sun. Pošiljam izrezek in sliko. j Jos. Zore« -o- 0 O POKOJNI MRS. ROSE 1 SODEČ a . West Pullman, HI. Smrt ne počiva. To pot si je izbrala in rešila trpljenja že dolgo na vodenici bolano Mrs. Rose Sodeč, ki je umrla 11. 1. marca v starosti 66 let. t Mrs. Sodeč ni bila več zdra-a va, odkar je šla pred kakimi 6 a leti v st$ro domovino obiskat a mater, ki je umrla. Ko je bila a tam na obisku, tisti čas je tudi i- .__(Dalje na 5. strani)^ _ Petek, 17. marca 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S FRANCIJA V LUČI RAZNIH I DEJSTEV V maju in juniju leta 1940 je svet zelo razočarano gledal na Francijo, ko se je ta v dobrih dveh tednih sesula, kakor se sesuje velik razsušen sod. Razočaranje je bilo bas radi tega, ker je svet gledal do tedaj na Francijo kot na najmočnejšo kontinentalno silo v Evropi, z najboljše opremljeno vojsko, in vse demokratične dežele so upale, da bo Francija zaustavila Nemčijo na njenem pohodu. Imela je mogočne utrdbe ob Reni, številno vojsko in poleg tega vso moralno in gmotno podporo demokratičnih dežel po svetu. Z vsem tem, tako je svet upal, bo Francija kos Nemcem. Zgodilo se je pa čisto drugače. Čitatelji se bodo še sporni- j njali, kako je šlo. Vse belgijske in francoske utrdbe so padle, kakor bi bile iz papirja. Francoska vojska, ki je bila na glasu kot najboljša, je bila popolnoma disorganizi-rana, velik del iste ujet, in Nemci so napredovali v takem tempu, kakor hitro so mogla pač nemška motorna vozila voziti naprej. Šlo je naprej, kakor vihar. Svet se je Čudil in strmel, kako je kaj takega mogoče. Toda zgodilo se je, in svet se je moral z resnico velikega poraza Francije sprijazniti. t Kako je moglo priti do tako hitrega padca Francije? Zunanji opazovalci še danes ugibajo, in mnenja o tem se zelo delijo. Francozi sami se prepirajo radi tega. Kažejo in navajajo krivde, a nihče sam krivde ne sprejme. Vsak le druge dolži in druge dela odgovorne. V resnici pa bo kriv ves narod, od najvišjega voditelja do zadnjega državljana kje v francoskih gorah. Francoski voditelji sicer eden drugega dolže odgovornosti. Najbolj primerno in umestno pa se zdi, da govori Pierre Cot. Cot je sodeloval v sedmih kabinetih francoske vlade in so mu poznane stvari, za katere mnogi drugi ne vedo. Obtožuje Bluma, ministerskega predsednika, obtožuje Petaina, Weyganda, Lavala in mnoge druge, da so igrali najslabšo francosko politiko, ki so jo mogli.* Cot obdeluje Blumovo ljudsko fronto, ki je pripeljala narod do takega nezanimanja, da je vsakdo od države samo kaj pričakoval, da bi kaj za njo storil in napravil, se ni zmenil nihče. Francoski liberalci so postali popolnoma okoreli, postarani, in ni bilo od njihove strani nobene inicijative. V takem razpoloženju so vodilni krogi podlegali tujemu vplivu. Ta okorelost brez vsake inicijative je prišla tudi . v armadno vodstvo* da se ni zanimalo prav nič, kako druge velesile napredujejo v modernem orožju. Vojska je bila v rokah najslabšega vodstva. Francoski tisk pa ves pod tujim vplivom. Peta kolona, ki jo je vodil v Franciji znani nazijec Otto Abetz, je cvetela in uspevala. Cot dalje obtožuje v svoji posebni knjigi tudi francosko zunanjo politiko, ki je zapravila leta 1938 rusko prijateljstvo s tem, da je Daladier pristal z Chamberlainom vred na Hitlerjeve zahteve v Monakovem. V Moskvi so tedaj označili francosko demokracijo za "meščansko izprijeno punco", ki nima volje ne za eno ne za drugo stvar. Rada bi le v neki brezskrbnosti životarila naprej. Tista obsodba je takrat povzročila pri pariških vladnih krogih precej uža-ljenosti. So pa v Moskvi dobro analizirali francosko cin-carsko politiko, in padec Francije kmalu po tistem je potrdil, da so v Moskvi pravilno sodili francosko politiko. Kdor nima volje pravice zagovarjati, kakor je to bilo v zadevi Češke, tak sam dolgo ne uživa pravice. In tako se je zgodilo s Francijo. Monsieur Cot potem, ko ostro obdela francoske voditelje vse po vrsti, piše nadalje: Francija je na potu k novim ciljem. Trpljenje utrjuje njeno dušo. Spor med dvema Francijama se bliža svojemu koncu. Imeli smo Francijo s kralji in plemenitaši, potem smo imeli Francijo s trgovci in generali, a zdi se, da ni daleč čas, ko bomo dobili pravo Francijo, ki ji bo resnično vladalo ljudstvo. Takrat bo Francija na novo zavzela svoje mesto v družini narodov." Cota samega obtožujejo pa drugi politiki. Tudi njega dolži jo raznih nepravilnosti drugi. Iz vsega je razvidno, da so zadnja leta pred to vojno Francijo vodili res le trgovci in pa generali, ki so med seboj barantali. Pri barantačih pa pravijo Švicarji, da shujša tudi najbolj debela krava. Pravde med Francozi pa še dolgo ne bo konca. V Alžiru so nekateri vodilni Francozi komaj dobili priložnost, da so ustanovili narodni osvobodilni odbor, ki pa že deluje in sodi. Zadnje dni je obsodil Pierra Pocheua na smrt, češ, ta je bil ta v kolaboristični Petainovi vladi in da je delal proti interesom Francije. Pocheu se je zagovarjal, da vse kar je storil je storil z dobro vero, da je s tem najbolj kar je mogel pomagal Franciji. Izgovori niso zalegli, izrečena je bila smrtna obsodba. Koliko takih obsodb bo še izrečenih, se v naprej ne ve, malo jih pa ne bo. Vsak bo Jcazal na drugega in ga dolžil vseh mogočih odgovornosti. Tudi v mnogih drugih deželah bo tako. Kvizlinge bodo postavljali narodi pred sodišča vsepovsod. Ko bodo razne okupirane dežele osvobojene bodo v vsaki taki deželi nekake narodne revolucije, ki ne bodo šle mimo brez žrtev in krvi. Vse te homatije bodo čisto nepotrebno zadeve za vsako deželo, kjer koli bodo nastale. Glavna krivca teh homatij sta bila in sta že nazizem in fašize&i. Potem pa nadene krivda seveda prav ves svet; ker ni pazil, da bi bil ti dve zli gibanji v kali zatrl takoj, kakor hitro sta se pojavili. „ PUMBin.....................-^JBRI Rjavokožni mladi begunčki si pač niso mogli kaj, da jim usta ne bi šla na srnah, ko jih ja fotograf razvrstil sa slikanje. Japonci so pregnali to deco iz domov, nekje na Burmi, toda mali ie vseeno niso pozabili, kako se smeje. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA SO PAČ OTROCI IN SE SMEJIJO, — KAJ PA HOČEJO! KOMARJI IMAJO KOŽO NAJRAJŠI Uradno je prišla pomlad v deželo, zato že lahko začnemo (pisati o komarjih. Marsikaj človek ve iz svoje izkušnje ali po i svoji "konjski pameti", kakor pravimo v Ameriki, toda nič ne škodi, če iste zaključke najde potrjene tudi v znanstvenih poročilih. Tako vsak ve, da imajo komarji izmed vseh barv najrajši barvo kože. To pa ni samo prilično sklepanje, temveč je zdaj znanstveno dejstvo, ali fakat, kakor pravijo bratje Hrvati. Nič manj zanesljiva organizacija kakor je The California Mosquito Control Association, nam to potrjuje. V Alaski, kjer so komarji I skoraj tako veViki kakor bombniki na štiri gonilne stroje, so : napravili naslednji znanstveni 1 poskus. Ena skupina ameriških vojakov je nosila bele srajce, I druga skupina črne, zopet druga rjavo zelenkaste (khaki), ena skupina pa je bila brez srajc. V 30 sekundah je bilo mogoče ugotoviti naslednje znanstvene podatke: belosraj-čnike sta ugriznila 2 komarja, črnosrajčnike 8f rjavozelence 37, golohrbtnike pa 96. -o- BOLJ MRZLO NAD ANGLIJO Ameriški letalci, ki letajo v Letečih trdnjavah nad Anglijo, poročajo, da kaže toplomer nad Anglijo v višini 27,000 čevljev pogosto 75 stopinj pod ničlo, 150 stopinj pod ničlo pa je tam običajen mraz za to višino. Vse to pa je veliko bolj mrzlo, kakor je mrzlo nad Združenimi državami v enaki višini, četudi je od kraja, ko se začnejo dvigati v zrak, tukaj včasih bolj mrzlo. V Angliji je ob tem ča^ su na tleh toplota ravno malo večja, da ne zmrzuje voda. Vse te zmešane pojave bomo razumeli, če upoštevamo, da leži Anglija veliko bolj daleč proti severu kakor katero koli^ie-tališče^v Z. D. Da na tle^in blizu tal(^Ajfgl!jtNQj^re*rirzlo, je kriv topli morski tok, ki pa se ne čuti več par tisoč čevljev nad zemljo. Toploto visoko nad Anglijo bi lahko primerjali s toploto nad Labradorjem, ki ima podobno zemljepisno širino. -o-- ČAS ZA VRTOVE ZMAGE Vlada je lansko leto prosila za 18 milijonov vrtov zmage, ljudje pa so jih zasadili 20 milijonov. Letos bi jih vlada rada 22 milijonov in najbrž jih bodo imeli več ko toliko. Na vrtovih zmage je lansko leto zrastlo 16 bilijonov funtov živeža, za leto 1944 pa pričakujejo, da ga bo zrastlo še več kakor 2 bilijona funtov več. Lanski pridelek je znašal 6,800,000 funtov več kakor je bilo vsega skupaj razposlanega pod Lend-Lease po-šiljatvami do 1. jan. 1943. Tudi je znašal 2,600,000,000 funtov več kakor so poslali v Evropo živeža po prvi svetovni vojni. —o- KMEČKI FANTJE NAJBOLJ- ŠI LETALCI Seveda so povsod izjeme, vendar na splošno — tako zatrjuje Lieut. Col. Earl L. Johnson, vrhovni poveljnik civilne zračne kontrole — postanejo kmečki fantje, ki morajo doma prinašati drva in krmiti živino, najboljši letalci. Na drugi strani pa so mestni fantiči ali "drugstore cowboys" največkrat le veliki junaki v besedah, pri letanju jim je pa vsaka stvar pretežavna. Colonel poudarja, da je izmed vsakih osem fantov samo po eden potrjen, ko izbirajo fante za letalce, kar naj nas vse skupaj pouči, da mora biti nekaj narobe z našim načinom življenja, posebno po mestih. -o- NOVICE ZA KADILCE Zdaj so iznašli novo vrsto pa- J pirčkov za izdelovanje cigaret, ki niso samo brez vsakega oku* sa in vsakega vonja, ampak so tudi nepremočri, tako da kadilec lahko kadi svoj "čik" tudi I v najhujši plohi. Stric Sam pa je odredil, naj se vsa zaloga ; teh novih cigaretnih papirčkov porabi za .vojake; drugi jih bomo lahko dobili šele po vojni. -o- ČAROVNIK Najbolj znani mož na vsem Koso vem polju je brez dvoma 106 - letni M u j a Šičarovič. j Velja za pravega čarovnika.. Od svojeva očeta se je bil naučil neko čudno "molitvico," s pomočjo katere nalovi ta možakar rib kolikor jiji le hoče. Pravijo, da ribe kar drve skupaj, kadar se pojavi ta človek ob vodi in začne na ves glas kričati to molitvico. In te ribe mu potem služijo kot najuspešnejše zdravilo proti mrzlici. Kadar gre skozi kakšno vas, vedno vpije, in njegov glas je čisto podoben lajanju. Za njftn se navadno podi gruča otrok, ki med njimi ta mož vzbuja še prav posebno pozornost. Mož hodi od hiše do hiše in zdravi z "lajanjem" ljudi vseh mogočih bolezni. Nekateri, ki so žfe bolj sodobni, pravijo, da "or-dinira." Če se kakšnemu dekletu na primer ne posreči, da bi cfcvoijila mladega fanta, baje uspešno pomaga Mujina "sveta palica." Torej je res velik čarovnik. DA BO MOGOČE PRITI NA SUHO ZEMLJO ":'•"•' ; ■ - ji i1 m JghMMiiiiM OGLEDALO DOGODKOV * Podtajnik Stettinius je te dni je, 7 Londonu. Stettinius je eden dc lajprominentnejših diploma- 25 :ov, ki jih ima točasno naša de- Ri žela. V London je šel gledat, se koliko je politična ura, da bo to po njej naravnal tudi našo po- k* litično uro. Politične ure se po raznih prestolnicah od časa do časa malo zmešajo in ne kažejo b< ?se enako. Politična ura v Fi Moskvi kaže zadnje čase neko^ la liko naprej od londonske in wa- g< shingtonske ure. Stettinius je ti šel najbrže gledat, če bi se te k ure ne dale zopet spraviti v red, g da bi vse tri kazale en in isti s< politični čes. V ta namen bodo n najbrže nova posvetovanja g med Churchillom in Roosevel- if tom in nato zopet med glavnimi U tremi zavezniškimi voditelji b Churchill - Roosevelt - Stalin, n Če bodo vsi trije ene misli, ne ii bo vzroka, da bi vse tri ure ne n kazale enako. h • -t • ------u Poljsko vprašanji so v Mos- ® kvi porinili na stran. Na zavi- 11 tek so zapisali: Zadeva za po- z znejšo razpravo, Če bo Poljska y pristala na Curzonovo črto in ® pa če bodo Poljaki uredili svo- f jo vlado tako, kakor želimo. Zadeva Poljske je težka zade- i] va. Ne sme se pozabiti, da je z Anglija Šla napovedat vojno £ radi napada na Poljsko. Če s zdaj pristane na kakoršnokoli > razkosanje Poljske, bi to govo- c rilo, da se je Anglija odpove-f1 I dala svojemu stališču pred yoj- * no, radi katerega je šla v vojno. k Tudi Amerikar ima silno težko stališče radi tega. Moskva pa trdi, da mora biti tako, kakor * ona zahteva in da tako zahteva j zaščita Rusije. Tudi ta ima ne- v kaj prav. Kdo naj razsodi, da r bo prav? . 1 ______r Glede Avstrije se sušlja, da 2 bodo zavezniki v kratkem ob- 1 javili določeno stališče. Da bo, J ustanovljena neodvisna Avstri- * ja, je skoro gotova zadeva. Ne ve se pa ne, kako daleč bodo se- ® gale njene meje. Neki krogi so \ 'mnenja, da bo k Avstriji pri- * kij učena tudi katoliška Bavari- A ja. Če pride do kake take izjave, potem bodo skoro gotovo razdelili nemške in avstrijske ^ vojne ujetnike. Na Finskem so 1 večinoma sami avstrijski pla- ^ ninski lovski polki. Če pride ^ med Finci in Rusi do miru, bo- 1 do Finci morali avstrijske vojne * ujetnike internirati. ____ < Borba v Tihem morju in v A- ' ziji se pravzaprav šele pričenja. Od kar je Japonska napadla Pearl Harbor pa do sedaj 1 je zgubila več kakor 250,000 mož. Zgube so sicer visoke, a j ljudi ima Japonska za vojsko še mno^o. Pod orožje jih lahko pokliče takoj šepveč kakor de- j setkrat toliko. Japoncev je kakor mravljincev. Bolj občutne 1 so za Japonce zgube ladij in le- 1 tal. Raznih Vojnih ladij vseh tipov so Japonci zgubili dosedaj že več kakor 1300. Tudi število . uničenih ?etal je silno visoko, več kakor jih morejo Japonci sproti nadomestiti. V vojskovanju so Japonci premeteni. Naj- i večja uganka je, da se Japonci ] ne upajo nikjer postaviti v bran s svojim brodovjem. Tega nekje i skrivajo ali pa mislijo in raču- ] naj o s kakimi nepričakovanimi presenečenji. Naši in angleški ] poveljniki sicer Japonce dobro \ poznajo in pazijo nanje z vse pozornostjo. Kljub temu pa lahko pride ■ kako presenečenje Japonci so zahrbtni. Upajmo, da jim naši ne bodo dovolili pri- f like za kak zahrbten napad. £ --- 1 Rumuncem je vroče. Zdaj so ruske armade že v Besarabiji in j se hitro bližajo Češki in Ma- 1 džarski. Rumunci so ciganske narave. Proti Slovanom so bili j vedno izdajalski. Ko je Hitler 2 pripravljal pohod nad slovansko Rusijo, so Rumunci bili prvi, ki so mu odprli meje in dali n na razpolago tudi svoje divizi- 2 e. Tiste divizije so sicer Rusi [obro izredčili, baje se niti !5% ni vrnilo iz ruskih front, tuši teh svojih "prijaznih" so-edov niso pozabili, in Rumuni o vedo, zato so nervozni, da car trepečejo. Španski falangisti so v skrbeh, kaj bo s Španijo po vojni. ♦Vanco čuti, kake račune delajo zavezniki o njem in o njegovi administraciji. Sunek pro- _ ti Francotu pride. Kedaj in od kod, je vprašanje časa. V Angliji, v Rusiji in v Washingtonu 30 s Francom silno nezadovoljni. V Londonu je baje oživelo gibanje španskih monarhistov. Mnogo odličnih osebnosti je za tem gibanjem. Tudi Angleži so baje pripravljeni podpreti mo-narhistično gibanje. Monarhisti imajo baje že tajno pripravljeno vlado z Don Juanom na čelu, ki je sin kraljevske družine in biva sedaj v Švici. Bogati španski kapitalisti gibanje finančno podpirajo. Tem gre pač za-povojno trgovino in hočejo vsled tega dobre stike in odno-šaje z Zedinjenimi narodi. Ker je Franco s svojimi fašističnimi ideologijami v zvezi z osiščem " in z njimi tudi sodeluje, zato so zavezniki proti njemu. Rusi bi seveda radi videli na pirenejskem polotoku republiko. Toda v Londonu so pa s španskimi denarnimi magnati in veljaki, in zgleda, da bodo podprli te, ki so za monarhistično obnovo Španije. Turčija je ostala za enkrat na cedilu. Dogodki so se razvijali prehitro, da bi mogla priti v poštev. Ako se bodo ruske armade razlile po Balkanu, bo vsaka turška pomoč pri borbi nepotrebna in samo po sebi razumljivo tudi do Turčije nobene obveznosti ^tie bo i\a strani zaveznikov. Turkom to ni po voljC&£r pričakovali so, da bodo v tej vojni prišli do lepega deleža in to ne s prevelikimi žrtvami. Včasih je dobro, če se človek kuja in dolgo vstraja, včasih pa ne. Jugoslovanski voditelji obeh * taborov, to je od zamejne vlade in od partizanov se pogajajo v Londonu. Ali bo prišlo do kakega pobotanja ali ne, kaj točnega danes še nihče ne ve. Vse je odvisno, kako se bodo razmere razvijale te prihodnje mesece. Obe strani se sklicujeta, naj bo tako, kakor bo narod izbral. Če bo res narod imel kako priliko svobodnega izbiranja, bo izbral tako, da ne bo Jugoslavija več taka, kakor je bila pred vojno, pa tudi taka ne, kakor je sedaj pod partizansko vlado. Ako pa take svobodne prilike narod ne bo imel, potem bo pa izbiral oni, ki bo imel v rokah oblast in moč. Vse drugo so same prazne besede. MEHZASMEH STROG UČITELJ "Zakaj pa nisi bil včeraj v šoli, Janezek?" se jezi učitelj na učenca. Janezek: "Oprostite, gospod učitelj, moja sestra se je poročila." Učitelj: "Dobro, zaenkrat naj ti bo oproščeno, toda glej, da se to ne ponovi." V OGNJU ŠKODOŽEL-NOSTI Mara: "Pravim vam, da si sosedovi izposojajo vse. Celo srebni pribor so si morali za hčerkino poroko izposoditi." Ana: "Kaj poveste. Jaz sem pa vedno mislila, da je njihov." Mara: "Kaj še, saj smo si ga prav tistega tudi mi izposodili za srebrno poroko." -o- Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pofnagajte svoji deželi do zmage! Pomorske pristalne barčice — na stotine jih je — čakajo, kdaj Jih bodo rabiti. Zložene so na prostoru, kjer je bilo prej konjsko dirkališče pri Albany, CaL Nekega dne v bližnji bodočnosti bodo nosile Amenkance ▼ boj proti Japoncem. Dirkališče je bilo spremenjeno v ravno IS dneh ▼ največjo pomorsko skladiščno postajo sa prislalne čete ▼ Z. D. Stratti AMERIKAW3K1 SLOVENEC =BBgg=l ' ' Petek. Ž4. m«m 194* POSTOJ^JENE Ko je vsemogočni Mahade- gi va uatvaril krasno Indijo, je pi poletel na zemljo, d« bi jo ob- pi čudoval. Pri njegovem poletu p< se je dvignil topel, prijetno di- v< šeč veter. Ponosne palme so d< pripogibale svoje vitke vrhove pred Mahadevom in pod nje- va govim pogledom so vzcvetele di čiste, bele, nežne in diieče li- ki lije. Mahadeva je odtrgal eno p< izmed njih ter jo vrgel v mo- m dr o morje. Veter je zvalovil kristalno vodo, ki je pokrila Bi krasno lilijo z belimi penami. p< Trenutek — in iz pen je zras- ui la žena — nežna, dišeča kakor pi lilija, lahka kakor veter, spre- sx menljva kakor morje, lepa, si- p< jajna, kakor morske pene, in hitro izginjajoča kakor pene. ni 2ena se je pred vsem zagle- m dala v kristalno čisti morski P' vodi in je vzkliknila: ff "O, kako sem krasna Kf J*. Nato je pogledala okrog in J51 . je rekla; le "Kako lep je svet!" . \m s • Žena je nato stopila suha na ti obrežje (od tistega časa žen- m ske vedno suhe stopaj;* iz vode). . m Pod njenimi pogledi so m vzcvetele rože na zemlji in na di nebu se je zasvetilo tisoče in g< tisoče očesc, ki so jo radoved- ki no ogledovale. Ta očesca so se gt vžgala vsled vzhičenja. Zvez- pi da Venus pa se je vžgala od vi same zavisti, zato tudi tako močna . sveti. , vi Žena ~§e je sprehajala po v krasnih gpzdovih in travnikih lj in vse jo 7to,»tiho občudovalo. To jo je dolgočasilo in zavpila si je: st "O, vsemogočni Mahadeva! Jc Tako lepo si me ustvaril! Vse ri me občuduje, toda o vsem tem ne slišim ničesar, vse je očarlji- Z1 vo tihoJ" * Ko je Mahadeva slišal to tož- zi bo, je ustvaril ptice brez št#- P1 vila, ki so prepevale krasne J< pesmi njej na čast. Žena je poslušala in se smehljala, toda J1 po enem'dnevu se ji je to pri-(žl studilo. Začela se je dolgoča- d Siti. rt "O, vsemogočni Mahade-va!" je vzkliknila, "ptice po-jejo očarljive pesmi, toda one 31 i mi ne povedo, da sem krasna, 11 SI Toda, kakšna lepota je to, ako ^ me nihče ne objame, nihče se ^ ljubeznivo k meni ne pritisne!" Vi Pa je Mahadeva uališal njeno prošnjo in je ustvaril lepo, n PISMO STAREGA PROFESORJA d ^^^A j pragi g. urednik: —■ s Malo sem s svojimi pismi za- s ostal. Nisem, veste, tako "dinst- p lih" ali kakor pravimo tu v A- s meriki "štetig" pri svojem po- r slu, kakor so bolj mladi možje. 2 Meni večkrat kaj pofali in mo- c ram se cajtati, kakor so rekli r tamkaj okrog Ljutomera. j Pred leti sem imel j ako do- c brega prijatelja ^v Keapsha, j Wis. Nekoč ga šel ha nje- 3 govo povabilo obiskat. Dopiso- 1 vala sva si bila namreč več let i in na naslovu sem vedno videl, 1 da je prijatelj pisal "Kenosha, 1 JVis." Tuhtal sem kaj naj to po- j - - gibčno kačo. Ta ja objemala pre krasa o žensko in se plazila pred njenimi nogami. Samo pol dneva ja bila iena zadovoljna, nato pa se je zopet jela dolgočasiti. "O, če bi bila res lepa," je vzdihnila, "bi se vsak potrudil, da bi me posnemal! Slavec krasno prepeva in lišček ga posnema. Verjetno, da še nisem tako lepa!" Da bi zadovoljil žensko, je Mahadeva ustvaril opico, ki je posnemala vsak, njen gib. Sest ur se je zabavala z opico, nato pa jo je zopet prijela dolgočasnost. Spustila se je v jok in potožila: "Tako lepa sem, tako krasna! O meni se poje, objema se me, pred mano se plaaijo in posnemajo me. Občudujejo in zavidajo me, tako da se že bojim. Kdo me bo branil, ako mi bi kdo iz zavisti hotel kaj ža-lega storiti?" Mahadeva ji pripelje močnega leva, da bi jo čuval. Samo tri ure je bila žena zadovoljna, nato je kriknila: "Krasna sem! Laskajo se mi, jaz — nikomur! Ljubijo me, jas — nikogar! Saj ven- i dar ne moreih ljubiti tega mo- j gočnega, strašnega leva, do katerega imam spoštovanje in strah!" In isto minuto je stal * pred ženo po volji Mahade- ^ va — majhen, ljubek psiček. "Kako ljubka živalca!" je ] vzkliknila žena. Psička vzame v naročje in ga boža. "Kako ga * ljubim!" ^ Sedaj je imela žena vse, če- * sar si je zaželela. Za nobeno i stvar ni mogla več prositi. To I jo je tako razjezilo, da je uda- J rila psička. Ta je zalajal in ' zbežal; lopnila je leva; lev je jj zarenčal in odšel; stopila je na e kačo; ta je zasikala in se spla- < žila proč; opica je odbrzela, ptice pevke so odletele, ko se s je hotela znesti nad njimi. "O, jaz nesrečnica!" je za-javkala žena, vijoč roke, "bo- ® žajo me in hvalijo, kadar sem . dobre volje, toda, kadar se J razjezim, zbeži vse. Sedaj sem sama! O, vsemogočni Maha- 2 deva! Usliši mi zadnjo pro- 2 šnjo! Ustvari mi tako bitje, s nad katerim se bom lahko znesla in ki ne bo imelo pogu- . ma zbežati, kadar bom jezna, in ki bo primorano potrpežlji- j vo prenašati vse udarce!" Mahadeva se je zatopj v f misli in ustvaril je možp! ^ ■ un.ii. ■■ i. ■ i i i meni, za imenom mesta tisti 1 pripis "Wis", pa kaj boš, moja < buča, četudi profesorska, se ni ^ domislila, da je to ime države. < Zato sem mislil, da mesto Kenosha res visi, ker je prijatelj vedno pripisaval k imenu "Ke- : nosha" ie "Wis." Takrat sem bil bolj mlad, seveda, in polo-krogli cilinder je na moji glavi vse bolj ponosno stal kakor danes, ko imam čisto golo glavo in mi pleše cilinder na njej, kakor bi bila s samim maslom namazana. Ko sem takrat dospel v Ke-nosho, sem šel po mestu in ogle-daval, kje Kenosha visi. Pa ni nič visela, stoji lepo na ravnini, vsaj takrat je, če je niso zdaj kaki krti dvignili višje, in meni je bilo zagonetno, kako in zakaj in iz kakega razloga prijatelj torej dostavlja v vsak^i^pismu Kenoshi, da Wis. Naposled sem ga le našel tistega mojega • prijatelja. Bil je dobričina, ■ sam je večkrat rekel: "Pivo in ' rakijo jaz sovražim v glažu. ■ Zato tako stvar hitro popijem, • da. je ne vidim. Ce jo gledam i me začne glava boleti." Ves^l je bil mojega prihoda in ni ve-. del, kako bi se opravičil. Začel , je : doma ntoajn jaič ntpkrega, . zato stopiva doli v mesto, da . kaj dobiva in si malo namaževa t grla. Ker sem bil tudi jaz malo , žejen, sem rekel, pa pojdiva na , kozarec piva. Ko sva prišla v - gostilno, je prijatelj naročil SPISANE} VLOGE OREGO ZA VOJKO iUHHHBi^n : ygda^ ! .M Spisan* vloge za razna kino predstav«, vredna kakih $70,000,000 v kino zaberi. na bodo vac ležale in nabirala prah po omarah in policah v Columbia studiu v Hollywoodu, temveč so sle v sklad porabljenega papirja. Večino predstav, sa katere so bile spisane te vloge, so ie dogotovilL vsakemu enega "takratkega". V Kenoshi so mu rekli takrat "špaga", zato je naročil dve ^špagi" pa dva "pira". Jaz sem "špago" le počasi duhal in pokušal. Prijatelj pa je zvrnil kozarček s tako izurjenostjo, da kakor bi trenil je izginila "špaga" iz glažka, ter je še mene poučeval, da take stvari ne gledati, ampak je treba z njo na hitro opraviti, drugače roba peče in človeku dela zgago. Naročil je ponovno "špago", jaz sem odklonil, on pa jo je vsakokrat "sunil" z njemu prirojeno; spretnostjo. Špago in pivo je su-i val toliko časa, da se mu je začel jezik zapletati, pa tudi noge so se mu zapletale, ko je poskušal hoditi. Posledice so bile, da je moj prijatelj tisti dan pošteno visel. Jaz pa sem ugotovil, zakaj se imenuje Kenosha se zraven "Wis." Sam pri sebi sem sklepal: "Špage se napijejo, potem pa visijo." Predno sem takrat odšel iz Kenoshe, bi bil še jaz kmalu visel, ker prijatelj me je vodil okrog po gostilnah, kakor da bi bil najin edini načrt posušiti vso Kenosho. Ko sem se vrnil domov, sem čez nekaj tednov pa le ugotovil, ta tisti "Wis" zraven imen mest pomeni državo Wisconsin, ne pa da mesta v Wisconsin vjsijo. Tako, vidite, se godi človeku v tej deželi, dokler je zelen. Vas lepo pozdravlja, atari profesor Blaž. MALO DROBIŽA Vnetje pljuč povzročijo mikroorganizmi v obliki plamena sveče in to vedno dva skupaj, obrnjena drug proti drugemu ! m Predsednik občine Angele* res je lovil ribe 2260 krat in jih tudi nekaj tisoč vlovil. Vendar je vse, razen ene, vrgel nazaj v vodo. * Ptice, ki imajo gnezda na tleh, nesejo bela, tiste pa, ki i-majo gnezda v višini (drevesih planinah itd.) pa barvana jajca. e V Newfane v državi Vermont (USA) imajo hotel in mestni zapor pod eno streho. Vratar je obenem tudi kaznil-niški paznik! Robert Kramp iz San Frančiška je vlovil postrv, ki ima dvojna usta, 2 nosa in dvojno vrsto zob. * Šofer F. B. Sklobom iz Šan-ghaja je vozil 32 avtomobilov različnih tvrdk in izdelave. e Gosenice so v Avstraliji velika nadloga. Nekoč se je primerilo, da so ustavile vlak, drugič pa množico, ki se je vračala iz gledališča. JfSe Swor "BIG BILL" THOMPSON —umu __._ V nedeljo je preminul na svojem stanovanju v Black-stone hotelu v Chicago bivši župan mesta William H. Thompson, ki je županoval mestu Chicago tri termine ali 12 let. Po političnem prepričanju je bil republikanec in zelo razborit in drzen politik. V času volilnih bojev je posegal v politiko nad vse radikalno. Svojim političnim nasprotnikom je bil nevaren tekmec. Sarkastično je vodil boj proti svojim političnim nasprotnikom. Ni štedil golide, kakor tudi njegovi tekmeci niso. Navadno so se po vsakih volitvah tožarili radi blatenja po par let. V zadnji svetovni vojni je nasprotoval vstopu Amerike v vojno. Proti Angliji se je srdito izražal in jo večkrat drzovito napadal. V Londonu so mu dali priimek "Chicago Rough Cowboy". Kot župan je bil zelo zgovoren in je šumno deloval za Chicago. Zunaj po Ameriki je dobival vsakovrstne imena kot "The best showman". Chicago so imenovali zunaj V Thompso-novem času za Thompson's Show, "where is something going on every minute." Prav resnično, nekaj se je godilo sleherni dan in Thompson je ropotal in kričal, da je vsa dežela gledala na Chicago in nanj. Imenovali so ga. tudi "Big BiH Buffalo". Bil je svoje vrste politik in to dokaj glasen. /■ Umrl je zadnjo nedeljo v 74 letu svoje starosti. Leta 1931 ga je porazil pri volitvah pokojni Anton Cermak, rodom Čeh, ki je počistil chicaško mestno hišo. Pokojni Čermak je dejal, da je imel pokojni Thompson na plačilni listi več ljudi, kakor je bilo stolov v mestni hiši. Zdaj sta oba v večnosti in želeti jim moramo le dobro. ■ ■ ■ ■•■■■.■■ Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo po* moč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes loot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno j mazilo, ki je brez duha, ne umaie, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikos& na BRAXON . CO. 322 So. Clark St~ Depi. A, Chicago, m., in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako n« bo popolnoma zadovoljivo. Ll ' ~ Dobite jiffi iig Poln Kvort H znamenitega ti^Hg GARDEN B ČISTILCA NE UNIČITE POBARVANE POVRŠINE s slabim čistilcem! GARDEN CITY ČISTILEC OBNOVI prvotno lepoto in očisti hi-; . tro pobarvano površino. —PRINESITE TA OGUAS-1 v katerokoli -trgovino z barva- ' mi, z 20c in prihranite si s tem, da kupite , cel kvort našega j čistilca. « i. M. Trunk ' TEDENSKI KOLEDAR 26. N«delja — Tiha nedelj«. 27. Ponedeljek — Janez Damaščan. 28. Torek — Janez Kapistran. 29. Sreda — Jona in Barahjezus. 30. Četrtek — Angela Fol. 31. Petek — BI. Modest. APRIL 1. Sobota — Hugon, škof. PETA NEDELJA V POSTU w vam resnico govorim, za- j kaj mi ne verujete?" (Jan. 8, 1 46) , Na peto ali Črno nedeljo zač- i ne cerkev žalovati. Križi se zakrijejo, sohe svetnikov enako, vse izgleda, kakor bi se nekam odtegnili. Pri maši izostane začetni psalm. To je prva priprava za veliko delo cerkve v sledečih dveh tednih pred Veliko nočjo. V cerkvenih obredih se nekako ponavlja trpljenje in smrt, kakor bi se vse to še enkrat dogajalo. Čita se poročilb o tem iz evangelijev, berejo se prerokbe Starega zakona, obredi podajajo sliko, kakor bi se vse na novo dogajalo. Kar dela cerkev, to za nas ni in ne sme biti le nekaj, kar gledamo in občudujemo. Kot udje cerkve moramo biti del vsega tega. Pri nekih obredih se lahko udeležimo, kadar počastimo križ na Veliki petek. Vsešako pa se moramo udeležiti obredov na znotraj, slediti jim pobožno, se v molitvi obračati na nebeškega očeta kakor moli v ti dobi cerkev. Cerkev bi nas gotovo ne va* bila na udeležbo, ako bi ne ve* dela, da moremo vabilu tudi Blediti. Ko nas cerkev opominja na trpljenje in smrt, stori to kot vidna namestnica njega, ki je veliki duhoven našega odrešenja. On je duhovnik, o katerem pravi Sv. Pavel v berilu, da je "po svoji lastni krvi... zadobil večno odrešenje" za vsakega izmed nas in za ves svet. Cerkev govori njegov jezik, dela, kakor je on delal, se ab-naša po njem, nosi njegovo 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. IU <; Tainik: Frank J. Wedic, 301 Lyne Street. Joliet. IU. J Zapisnikar: John Memankh, 650 N. HicL-ory St. Joliet 10. < ! Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodrof Rd., Joliet, 111. < Duhovni ▼<*}}»: Her. Msthew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. idravttik: Joseph A. Zalsr, 351 Na Chicago St. Joliet. DL NADZORNI ODBOR: < i Andrew Gtevach. 1748 W. 21st St. Chicsgo, IU. J Joseph L. Draaler. 1318 Adams Street North Chicago IlHnois. Joesph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet IIL ROROTNI ODBOR: | [ Joseph Pavlakovlch, 39 WincheU St, Sharpst>org. Pa. \ Haty Koradch, 2294 Bine Island Ave, Chicago, IU <; J • Jehn Denis. 2730 Arthington Ave, Chicago, 111 II Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar. 1 540 North Bluff Street JoHet Illinois. j i ] r URADNO GLASILO: ] I "Amerlkanski Slovenec-, 1849 W. Cermsk Rd, Chicago, DL Do 1. Jan. 1948 Jo DSD. izplačala svojim članom ln članicam ter < J i f njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniAldh podpor ter drugih < ; !» izpisal denarne vredno«ti do četrt milijona dolarjev. | ■ Društvo ta DSD. se lahko utanovi v vsakem mestu Z dr. držav g # ; os manj hot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- J • J! Učan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin- « i; ski oddekk ps od rojstva do 16. leta. \ < Zavaruje se ss 8250.00, $500.00 sli $1,000.00. Izdsjsjo se različni <> t; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year I; ; Endowment ' Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera m vsako JI ; Poleg smrt^dne izplačuje DSD. tvojim članom (kam) tudi bolniško J > ! podporo is,svoje centralne blsgsjne. kakor tudi sa razne operacije in < J ! ; poskodnine. ) t Mesečna plačila (assessments) to urejena po American Experience < J < ; tabeli J • DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < [ 11 (Jradni jezik je slovenski in angleški \ > Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, ds pristopijo v ejeno < > J' sreeol <; Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene aH ust- \ > f meno ns gL tajnika PRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet. UL IZ URADA GL PREDSEDNIKA DSD Joliet, m. Kakor je bilo označeno v zapisniku seje glavnega odbora, je odbor proglasil veliko kampanjo za pridobitev novega članstva pod zastavo slavne bratske organizacije Družbe Svete Družine. Iz tega namena se Vaš glavni predsednik oBrača na vsa cenjena društva in posamezne člane, z iskreno prošnjo, da vsi v tem letu, ki je obenem ravno tudi konvenčno leto, napnemo vse svoje moči tn do konvencije, ki se ima vršiti meseca avgusta v Chicagi, pridobimo vsaj 150 novih članov in Članic v našo sredo v odrasli oddelek, Še večje število pa v mladinski oddelek. Potem bomo lahko rekli, da smo storili svojo sveto dolžnost napram svoji organizaciji. Družba Sv. Družine ima preko 126,000 svojega premoženja in ima vse svoje obligacije plačane. Zato je glavni odbor na zadnji pol-letiii seji določil posebno velike nagradea svojim agitatorjem. Določil je namreč, da_dobe poleg prejšnjih nagrad, ki so še vedno v veljavi, dodatno za vsakih 50 članov................................$100»00 25 članov .................................... 50.00 " 15 članov.................................... 30.00 - » lft Članpv ................................... 20.00 5 članov .................................... 10.00 • in za vsakega posameznega pa $2.00. Z drugo besedo povedano, naša organizaciji plača zdaj za vsakega novega člana ali Članico $2.00, kar so najvišje nagrade v zgodovini celega obstanka DSD in upam, da jih bo cenjeno članstvo upoštevalo. S spoštovanjem in bratskim pozdravom ter željo za vedno večjo Družbo Svete Družine ostajam Vam vdani George Stonich, gl. predsednik DSD. i( Dopisi lokalnih j tt društev ) 12 URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1 DSD .. Joliet, IU. Vse naše člane in članice tem potom zopet vljudno vabim, da se kolikor mogoče številno udeleže prihodne redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 26. marca ob navadni uri v Ferdinand dvorani. Čim več nas bo na seji, tem bolj se bo lahko kaj dobrega ukrenilo za napredek društva in v korist članstva. Žrtvujte par ur časa v mesecu za vaše društvo, katero skrbi za vas v vaši bolezni, nesreči in emr^i. * - . Vesele zadovoljne Velikonočne praznike voščim vsem so-bratom in spsestram > našega društva, kakor tudi vsemu članstvu in gl. odboru naše dične odganizacije DSD. Z bratskim pozdravom Anton J. Smrekar, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTltELA ST. 13 DSD i • r • Chicago, II. Cenjeni člani in članice, naznanjam Vam vsem skupaj, da kateri še niste opravili velikonočne spovedi, ste prošenj, da to storite. Naša Družba sv. Družine ne pošilja nobenih listkov, ali vsak član je obvezan, da svojo dolžnost opravi. Obenem Vam tudi naznanjam, da se vsi udeležite te seje, ker bo važna za nas vse. Letos bo konvencija tukaj v Chicagi in treba nam je rešiti več važnih zadev v korist našega društva in DSD. Zdaj je že me§ec marec tukaj in to vsi veste, da bo posebna kolekta 25c za kon-venčni sklad. Vse to Vam sporočam, da se ne bo nobeden mor gel izgovarjati,-da ni vedel, če bo treba plačati ta mesec. Zato ste vsi prošeni, da pri-, dete na to sejo in bomo vse dobro razrešili. In če bo kateri žejen, si bo tudi lahko pomagal, ker bomo imeli malo zdravila za suha grla. — Vdani Vam tajnik _ John benta. S MEJITA SE IZ KOŽtJHOVINE » Devojki, ki se tako lepo smejila ven iz tople kožuhovine, sta Amerikan- 1 Id in delata za Rdeči križ, ko se na klubmobilu vozita okrog po Italiji in delila med ameriške vojake razne potrebščine, katere jim naklanja Rdeči križ. Prišli sta ravnokar v Neapelj iz mrzlega popotovanja po italijanskih gorat Na levi je Nancy Kimberfly iz Neenah, Wis., na desni pa Elizabeth Coxe iz S Haverford. Pa. J IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) ona tam zbolela. Je okrevala, da se je povrnila nazaj v Ameriko, ali po tistem času ni bila več zdrava. Zadnji dve leti je veliko trpela, sedaj pa jo je Bog rešil trpljenja. Zapustila je žalujoče štiri hčere in tri sinove, in sicer Mrs. Mary Jakša, Mrs. Rose Tisol, Mrs. Ann Piatt in 'Mrs. Kathe-rine Dvoranski, sinovi pa so Martin, John in Frank Sodec. Zapušča tudi eno sestro, Mrs. Anna Okoren, in deset vnukov. Pogreb se je vršil 15. marca iz Carlson pogrebnega zavoda v St. Katherine of Genoa cerkev, kjer sev je brala peta sv. maša zadušnica, od tam pa na Holy Sepulchre pokopališče. Pokojna je bila rojena v vasi Klošter, fara Podzemelj na Belokranjskem. Naj še omenim, da je bila pokojna Mrs. Sodec mati sinove žene naročnika tega lista Mr, Antona'JakSa/'Mary, katera ni nič kaj zdrava že čez leto dni. Bog ji daj zaželjeno zdravje. Tebi, Mrs. Rose Sodec, pa želimo, da bi mirno počivala. Preostalim pa naše sožalje. Pokojna je spadala tudi k društvu sv. Štefana št. 1 KSKJ, ki je bilo zastopano pri pogrebu. Marti? Golobic. * --°- ) vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu9*. KDOR ZNA, TUDI Z MALIM DOBRO IZHAJA! Willow River, Minn. Pošiljam $2 za Amerikanski I Slovenec. Je ^e 41 let, odkar se j nisem nič oglasil v kakem časopisu. Pri nas imamo dosti snega, I mraza pa ni prav hudega. Toplomer je padel samo enkrat 17 pod ničlo, drugače se zmeraj obrača sem pa tje kakor vse dandanes. Stari pregovor pravi, i da birt pa zima nikoli ne pri- j zaneseta. j Prebivam tukaj na mali farmi. Kupil sem si 40 akrov zemlje za 40 dolarjev, torej po dolarju aker. Zemlja je tukaj poceni. Naredil sem si majhno hi-šic.o, pa tukaj stanujem, ali ka- \ kor pravimo, se pečlarim. De- j lam nekoliko pri farmarjih,! zraven pa dobivam pokojninsko podporo 19 (tolarjev na mesec/ Malo sem jim potožil, pa so mi priložili cel dolar na mesec. To je dobro, saj pri vseh svojih skromnih razmerah še den»r prihranim, tako da sem kupil $100 vojni bond in Rdečemu križu sem tudi pomagal, da bomo prej zmagali in bo prej konec tega strašnega trpljenja in skrbi, ki jih imamo vsi po celeiri svetu.- Nekateri ljudje pravijo, da! je slabo tukaj sedaj živeti, jaz pa jim povem, da tukaj v Ameriki je božja dežela. Imamo vsega: dosti jesti in dosti obleke. Seveda ni tako kakor je bi- KAKO HITRO MINE OTROŠKA DOBA! \ tg^HHHB^SHHi Včei^ je bilfc še majhno defcleice « mlečnimi zobki, danes pa je že kar lepa mladenka. Ce je niste spoznali, naj povemo, da je to znana Shirley Temple, ki je še pred kratkim kot majhen otrok tako lepo nastopala v kino sKkab. Tukaj jo vidimo, kako je prišla k neki predstavi v HoHywoedu. Spremlja jo'njen "fant" Dare Harris. lo popraj, pred v^jno. Tedaj je j bilo vsega preveč na mizi. Za, vsako jed so napravili kakor bi bilo ženitovanje. Mi pa, kar nas je prišlo čez lužo, smo naučeni, da se da tudi drugače dobro živeti, ako je treba. V Ljubljano sem hodil delat 13 let in sem delal po 11 ur na dan. Tri leta sem dobil samo 50 krajcarjev na dan. Po tistem velikem potresu sem dobil goldinar in pol na dan. Vse to je bilo prav dobro. Tukaj pa nekateri dobiva-' jo take velike plače, pa še niso zadovoljni, hočejo Še več. Se to pravim: Prosimo in molimo, da bi zavezniki kmalu Hitlerja ujeli in mu vrat zavili! Ali kdo ve, kje se nahaja Matija Rotar in bratje ? Rad bi kaj zvedel o njih. — Pozdravljam vse čitatelje tega lista. Andrew Zupan, R. 1, Willow River, Minn. -o- KAJ NAM PISE TU ROJENA ROJAKINJA Rittman, O. Pošiljam naročnino za Novi Svet in prilagam $1 za tiskovni sklad. Novi Svet mi zelo ugaja, posebno povest "Dve kroni". Zdi se mi, da je ta povest posebno prikladna za sedaj, ko toliko ljudi žrtvuje svoje življenje in ko je ta vojna preprečila toliko načrtov in idealov v življenju. Ko človek čita o odpovedi Leniče in o njeni bolezni, se lažje vda v božjo voljo. Kar se pa tiče politike, pa tudi z zanimanjem čitam razne članke jn preglede dogodkov, da ne gledam komunizma pre-črno in se potolažim za slučaj, če Rusija vse dobL Jugoslavija mi je pri srcu, čeprav sem tu rojena. Da, "Novi Svet" in "Extension Magazine" sta moja najljubša mesečnika. — Z odličnim spoštovanjem Emma C. Yanesh. Ura^ okrajnega klerka okraja Cook, Illinois Država Illinois | __ Okraj Cook ] ~ Glasom določb, ki jih določa naredba člena 7. oddelek 18. v zakoniku za primarne; volitve v državi Illinois, s tem potrjujem, da bo barva pa-i pir ja, ki se bo rabil za primarne glasovnice nanašajočih se strank v primarnih volitvah, ki se bodo vršile v okraju Cook, izven mest Berwyn, Chicago, Chicago Heights in Harvey, v mestu Cicero in v vaseh Elmwood Park, Morton Grove, Skokie, Summit in Stickney, v torek dne 11. apiila 1944, bo kakor sledi: za DEMOKRATSKO STRANKO —ZELENA za REPUBLIKANSKO STRANKO-RJAVKASTA I * V potrditev tega to določbo podpisujem in utisnem na njo naš uradni pečat okraja Cook ta 27. dan marca A. D. 1944. MICHAEL J. FLYNN okrajni klerk, Okraja Cook, Illinois. (Seal) Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 le* izkušnje OPTOMETRI8T 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 0 ^gutra^ do 8:30 zvečer. EiV War Bon ds \ give the change to fight IN CA ki Ti I P DADAIVCIC KONGRESNIK A. J. SABATH JE PONOVNI KANDIDAT ZA WARDNEGA NAČELNIKA Chicago, 111. —- Kongresnik A. J. Sabath je ponovni kandidat za wardnega načelnika (Ward Committeeman) demo-' kratske stranke v 21. wardi v Chicago. Njega sicer ni trtfba predstavljati javnosti, ker je znan že zadnjih 45 let kot iskren in vnet demokrat. Kot ljudski zastopnik v kongresu Združenih držav je že okrog 40 let. Kot kongresnik je izvoljen vsaki dve leti. Ako,bi ne bil mož na svojem mestu, bi ga narod sigurno ne volil zaporedoma, kakor ga je, volil nad 20 krat. Kot javni uradnik je pa seveda tudi neprestano kritiziran. Največ seveda zato, ker vsem na noben način ustreči ne more. Toda ene reči mu pa le ne morejo očitati, namreč, da kot ljudski poslanec ni nikdar glasoval ali deloval proti interesom malih ljudi. Nasprotno, v kongresu je vedno zastopal in prihajal na dan z predlogi in priporočili, ki so bili v korist delavcem in malim ljudem. Kongresnik Sabath je bil eden najzvestejših R o o s eveltovih podpornikov v sem njegovem delu, da se je uredilo bančni sistem v deželi, da so zdaj varne vloge vlagateljev, tako tudi zadeve hranilnih in posojilnih društev,.katera so v ljudskih rfekah in jih ne vladajo razni denarni magnati. Ima še mnogo drugih zaslug. Tekom te vojne je deloval na to in lahko rešemo, da je njegovo prizadevanje pomagalo, da je vlada dala Chicagi velik del vladnih naročil in svojih u-radov. Do 50,000 vladnih upo-slencev je zdaj v Chicagi, ki so uposleni od vlade. Da je vse to za Chicago velik promet in velika pridobitev, mora biti jasno vsakemu. A. J. Sabath je bil rojen na Češkem. Priseljenec sam, je tu- di vedno znal gledati na to, da so zlasti slovanski priseljenci bili upoštevani, kolikor se je to dalo doseči. Šel je na roko vsem, ki so iskali pomoči pri vladi glede problemov stare domovine itd. Sploh kot izkušen ki vešč politik in ljudski zastopnik je pomagal kjer je mogel in s tem tudi našemu narb- ■ ^ * li ■fjBmlfl mm- A. J. Sabath, kongresnik in naš war dni načelnik. du večkrat veliko koristil. Vse to so stvari ki je dobro, da za nje vemo, da vemo kaj imamcf V osebi, za katero, bomq volili te dni. ' Važno je tudi za našo wardo, da imamo za strankinega načelnika demokratske stranke takega vplivnega Voditelja, ki s svojim vplivom in skušnjami lahko veliko več pomaga, kakor pa bi mogel kak novinec, ki mu vse to kar ta ve ni znano in se bo moral vse od kraaj še le učiti. Primarne volitve v našem mestu in okraju bodo 11. apri-;la. Takrat bodo demokratski volilci izvolili svojega wardnega načelnika. Naj ne pozabijo, da kongresnik A. J. Sabath ponovno kandidira za wardnega i načelnika v 21. wardi. Naredite križ pred njegovim imenom m"-zasidrajte svoji wardi dobrega preizkušenega voditelja. (Oglas) NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem nasnanjam vsem naiim prijateljem in znancem, da je 9. februarja 1844 ^a vedno v tiospodu saspal moj soprog HIERONIM SVETLIM Rojen je bil 14. julija 1888 v vasi Hihpovee, fara Trebnje na Dolenjskem. Pokopan je bil is cerkve sv. Cirila in Metoda t na slovensko pokopališče v Zeleni Dolini. Rajni je bil član drnštra sv. Cirila ln Metoda iL 144 KSKJ. in Slovenskega kat. , društva Ilirija. Najlepše se sahvaljujem g. župniku Rev. Louis Koren sa tolažbo in molitve ob njegovi ss.Jnji uri v bolnišnici, kakor tudi sa opravljene pogrebne obrede. Zahvaljujem se sa vso iska-sano prijaznost društvu Sv. Cirila in Metoda ŠL 144 in K. S. K. Jednoti sa točno izplačano posmrtnino, ravno tako tudi društvu Ilirija. Posebna zahvala Kohler Co., kakor tudi mojim dolgoletnim sosedom v Kohler, Wis., sa vso iskazano prijaznost ob smrti mojega dragega soproga. Prisrčna zahvala Gerend pogrebnemu zavodu, kakor tudi vsem mojim sorodnikom. xve-stim prijateljem in znancem za številne vence. sv. maše in sa udeležbo na njegovi žalostni zadnji poti v Zeleno dolino. Še enkrat hvala vsem za vso izkazano mi sočutje in tolažbo ob smrti mojega ljubljenega in neporabljenega soproga. Naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti. Žalujoča ostala MRS. MARY SVETLIN, soproga. Sheboygan, Wis., 24. marca 1944. ji _ iiii.iij i _ - _ _ i j. i. i..— »i i ^ NOČEM PL^TI VEČ RoT^jHjP?! 1 NAJVIŠJE URADNE CENE! i NE SPREJMEM RACKJNJRANJN V jf^t'i? AKO NE OBDAM ZNAMK! ^ _.___ Stran 6 _ AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 24. marca 1914 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN -Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič Vratarica se je z boječim pogledom ozrla na Serebrjanega, se umaknila in zaklenila vrata. Culo se je, kako se je hitro oddaljevala in mrmrala: "Gospod Jezus Kristus, usmili se nasi" "Kaj pa to pomeni?" je pomislil konjar. "£akaj pa se boji mojega bojarja?" Pogledal je kneza in spoznal, da je vra-tarico preplašila njegova zaprašena opra-' va, od trnastega grmovja raztrgana obleka in razburjeni obraz. In res so se bile poteze Nikite Romanoviča tako izpremenile, da bi ga sam Mihejič ne bil spoznal, da ni ž njim prišel sem. Cez nekaj časa so se zopet oglasili koraki vrataricer— "Ne zamerita, gospoda," je govorila jeclja je skozi vrata, "sedaj vaju opatica ne more sprejeti. Pridita rajši jutri po jutra-njici." "Jaz ne morem čakati!" je vzkliknil Se-rebrjani, udaril z nogo ob vrata, zlomil zapahe in stopil skozi ograjo. * Pred njim je stala opatica, skoro prav tako bleda kot on. "V imenu Krista Odrešenika," je rekla s tresočim se glasom, "počakaj! Vem, zakaj si prišel..., toda Gospod kaznuje morilce in nedolžna kri pade na tvojo glavo!" "Častitljiva mati!" je odgovoril Serebr-jani, ki ni razumel njenega strahu in je bil preveč vznemirjen, da bi se čudil. "Častitljiva mati, pusti me k sestri Evdokiji! Dovoli, da jo vidim samo za trenutek! Pusti, da se samo poslovim od nje!" "Posloviš?" je ponovila opatica. "Ali bi se res rad samo poslovil?" "Dovoli, da se poslovim od nje, častitljiva mati, in vse svoje premoženje podarim tvojemu samostanu!" , Opatica ga je nezaupno pogledala. "Šiloma si vlomil," je rekla; "praviš, da si knez, a Bog ve, kdo si, Bog ve, po kaj si prišel . . . Znano mi je, da hodijo sedaj opričniki po svetih samostanih in more žene in hčere pravičnikov, ki so jih pred kratkim umorili v Moskvi!... Sestra Ev-dokija je bila žena umorjenega bojarja..." "Jaz nisem opričnik!" je vzkriknil Serebrjani. "Sam bi dal vso svojo kri za bojarja Morozova! . . . Pusti me k bojarki, častitljiva mati, pusti me k njej!" Gotovo sta resnost in iskrenost odsevali z obraza Serebrjanega. Opatica se je pomirila in ga sočutno pogledala. "Pregrešila sem se pred tabo!" je rekla. "A slava Kristusu in prečisti Materi njegovi, sedaj vidim, da sem se zmotila. Slava Kristusu, presveti Trojici in vsem svetnikom božjim, da nisi opričnik! Prestrašila me je vratarica; že sem premišljevala, kako bi te zadržala, da bi lahko skrila sestro Evdokijo! Žalostni časi so prišli nad nas, gosudar! Niti v božjih hišah ni izobčencem pribežališča. Slava Gospodu, da sem se zmotila! Ce si prijatelj ali sorodnik Morozova, te popeljem k Evdokiji. Pojdi za mano, bo jar, tu, mimo grobnice; njena celica je na vrtu." Opatica je peljala kneza čez vrt k samotni celici, ki je bila gosto obrastla s šipčev-jem in kovačnikom. Tam je sedela na klo-pici pred vhodom Helena v črni obleki in z naličjem. Svetli žarki zahajajočega soln-ca so lili nanjo skozi gosti javor in zlatili nad njo njegove veneče veje. Poletje se je nagibalo h koncu; zadnji cveti šipkovi so odletavali; črna nunina obleka je bila posejana z njihovimi rdečimi listki. Žalostno je opazovala ^Helena počasno in enakomerno padanje rumenih javorovih listov in šele šum bližajočih se korakov jo je zdramil iz premišljevanja.. Dvignila je glavo, spoznala opatico in vstala, da bi ji šla naproti; ko pa je iznenadar zagledala Serebrjanega, je zakričala, se prijela za srce in onemogla omahnila na klop. "Ne boj se, dete!" ji je prijazno rekla opatica. "To je bojar, ki ga poznaš, prija- telj tvojega pokojnega moža, prišel je sem ■ samo zato, da se poslovi od tebe." Helena ni mogla odgovoriti. Samo tre- 1 petala je in kakor prestrašena gledala kne- ] za. Dolgo sta molčala oba. "Vidiš," je izpregovoril nazadnje Sere- ! brjani, "vidiš, kje sva se morala zopet sni- 1 ti." "Drugače ni bilo mog6če . . ." je rekla Helena komaj slišno. "Zakaj m*e nisi počakala, Helena Dmitrijevna?" je rekel Serebrjani. x "Ko bi te bila čakala," je zašepetala ona, "bi ne imela moči... "K bi me ne pustil... Že tako je tolikšen greh na meni, Nikita Romanic..." Zopet je nastal molk. Serebrjanemu je srce silno utripalo. "Helena Dmitrijevna!" je rekel in glas se mu je tresel od razburjenosti. "Za vedno se poslavljam od tebe, za vedno, Helena Dmitrijevna .. . Naj te vidim še zadnjikrat ... naj ti zadnjikrat pogledam v oči ... odgrni naliČje, Helena !" Helena je s shujšano roko dvignila črno tkanino, ki ji je zakrivala zgornji del o-braza, in knez je ugledal njene mirne oči, rdeče od solza, in srečal znani krotki po- • gled, ki je bil moten od prečutih noči in dušnih muk. "Z Bogom, Helena!" je vzkliknil, padel na kolena in se ji poklonil do tal. "Z Bogom za vselej! Daj mi, Gospod, da pozabim, kako bi bila lahko oba srečna!" "Ne, Nikita Romanič," je rekla Helena žalostno, "sreča nama ni bila namenjena. < Kri Družine Andrejiča bi bila med srečo in nama. Zaradi mene je šel v smrt, jaz pa sem se pregrešila zoper njega, jaz sem kriva njegove smrti! Ne, Nikita Romanič, nisva mogla biti srečna." Kdo pa je sedaj j sploh srečen?" "Da," je ponovil Serebrjani, "kdo je sedaj srečen? Bog ni milostijiv sveti Rusiji; i vendar pa vseeno nisem mislil, da se bode- j va morala živa ločiti za vedno!" "Ne za vedno, Nikita Romanič," se je žalostno nasmehnila Helena, "samo tu, v tem življenju. Tako mora biti. Ne spodobilo bi se, da bi bila srečna samo midva, ko vsa zemlja trpi gorje in veliko žalost!" "Zakaj," je rekel Serebrjani z mračnim obrazom, "zakaj nisem položil glave pod tatarsko sabljo? Zakaj me ni dal usmrtiti car, ko sera mu prinesel svojo pokorno gla- I vo? Kaj mi je še ostalo na svetu?" "Nosi svoj križ, Nikita Romanič, kakor jaz nosim svojega. Tvoj delež je lažji od mojega. Ti lahko braniš domovino, meni pa preostaja samo moliti zate in objokova- j ti svoj greh!" "Kakšno domovino? Kje je naša domovina?" je vzkliknil Serebrjani. "Pred kom naj jo branim? Ne Tatar ji, car pogubi ja domovino! Misli so se mi zmešale, Helena ! Dmitrijevna ... Ti si bila edina podpora moji pameti; sedaj je vse potemnelo pred menoj; ne vidim več, kje je laž, kje je resnica. Vse, kar je dobrega, propada, vsepovsod zmaguje zlo! Večkrat mi je prišel na misel Kurbski, Helena Dmitrijevna, in podil sem od sebe te pregrešne misli, dokler je imelo moje življenje še kak smoter, dokler sem bil še močan; sedaj pa nimam nobenega cilja več in moja moč je pri koncu ..., moja razsodnost se krotoviči." . "Bog naj te razsvetli, Nikita Romanič! j Ali postaneš zaradi tega, ker je uničena : tvoja sreča, sovražnik gosudar ja in boš kljuboval vsej deželi, ki pred njim poklanja svojo glavo?, Pomisli, da nama Bog pošilja izkušnjave, da se bova zopet videla na drugem svetu! Spomni se vsega svojega življenja in se ne zlaži sam sebi, Nikita J Romanič!" Serebrjani je povesil glavo. Nezadovolj- j nost, ki je prekipela v njem, se je umeknila i strogemu pojmovanju dolžnosti, v kate- i rem je bil vzgojen in katero je doslej sveto hranil v svojem srcu, čeprav se mu ni mogel vedno pokoriti. ; BOLGARIJA, OGERSKA IN SLOVAŠKA ZASEDENE; RUSI NAPREDUJEJO V RUMU-NUI (Nadaljevanje s 1. strani) ni v veliki nevarnosti zajetja. Zato zasedba teh dežel. Nemci sicer tolažijo narode zasedenih dežel, da je to potrebno radi obrambe njihovih dežel, kar je pa le izgovor. Ruske armade, kakor poročajo iz Moskve so se približale mestu Nikolajevu. Le še pet milj so od mesta. Padec mesta pride vsak čas. Na osrednji fronti v Galiciji so Nemci dovedli močna ojače-nja, ki so začela napadati | vzhodno od Lwova, katere so ,pa Rusi z velikimi izgubami od-' bili. Druga ukrajinska armada je napredovala za več milj in se nahaja le še 20 milj od reke Pruit, pravi poročilo. V nekaterih krajih pravi poročilo, so Rusi prodrli do 65 milj globoko v Besarabijo. Nemci se še vedno umikajo in Rusi, ki jih zasledujejo jim ne dajo priložnosti da bi se ustanovili na kaki točki. Na severu pripravljajo Rusi novo ofenzivo proti Baltiku in Finski, ki se bo pričela vsak čas. Tako omenja poročilo iz Stockholma na Švedskem. -o- PADEL IZ BOMBNIKA IN OSTAL NEPOŠKODOVAN (Nadaljevanje z 1. strani) ga našli. Ena noga mu je bila skočila iz sklepa, kar so mu ^malu spravili v red. Naslednje Jdni se je udeležil nadaljnih dveh bombnih poletov nad Evropo, potem mu je pa začela no-| ga tako otekati krog členka, da je moral v bolnišnico, kjer'je bil teden dni. St. Sgt. Jimmy Jones je edini človek na svetu, ki je padel iz leteče trdnjave in ostal živ. LJUBITELJEM lepega zabavnega berila naznanjamo, da bo v kratkem začel izhajati v listu "AMERIKANSKI SLOVENEC" zanimiv in^vse skozi jako lep roman "PREIZKUŠENA LJUBEZEN" Ta povest je vzeta iz življenja zadnje Španske revolucije. Je napeta in obenem poučna. Naročite si list "Amerikanski Slovenec" in uživajte ob lepem zanimivem berilu. Amerikanski Slovenec stane letno samo $4.00, za pol leta $2.00. Za Chicago in Kanado $4.50 letno in za pol leta $2.25. Naročnino pošljite na naslov: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 CERMAK RD., 1 CHICAGO 8, ILL. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Yam in Valim Otrokom , Kranjsko-Slovenska i | Katoliška @ Jednota 1 Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 j|j SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAfiA 127.24% če hočeš dobro sebi ia svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- m VENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahko aavaraješ sa S smrtnJne, rasne -poškodbe, opt racije, proti bolezni in oi—mogloetl. lj|j K. S. K. JEDNOTA aprejema moške in Šenake od 16. do 60. Qfl leta; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. .K- JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate ji sedanje dobe od $25000 do 15.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če Se nisi § Slan aH Članka te mogočne in bogate katoliške podporna ontsni- (JJ racije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse droge podrobnosti ee obrnite ne m jnfaiku in uradnic« krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Ulinois f| ^^________ DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG f Ž Stanuje in ordinira na: v 1858 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois V * ti od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob i) nedeljah po dogovoru. fl Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4958 f< KRIŽANI STEBER IN MESTO SVETEGA JAKOBA STAREJŠEGA # Vitko se dviga neki steber v krotko, s srebrno svetlobo ko zvezdnato nebo nadahnjeno temo. Ta svetloba ne izhaja iz j pekočega južnega sonca. Tudi; ne izvira iz ozračja, čistega ko kristal, ki čudovito meji med j nebom in zemljo. Z zemlje se dviga njen duh strahotno me-i gleno in prehaja -v luč, polno j tenkih praškov, da človek ne ve, kdaj in kako. Zemlja ko v bolesti čudoviti napihuje svojo parečo se kožo in njeno gorato telo ima bajno hrepeneče oblike. Gorovje, ki prehaja drug j v drugega in je skrivljeno in vijugasto, človeka niti ne razveseli niti ga ne ostraši s svojo« jasno, z lučjo obžarjeno okro-glostjo ali razžaganostjo južnih pogorij. Ta severozahodna pogorja nimajo le kostanjevih gozdov, ne le smrečja, ne le koruznih in žitnih njiv in vinogradniških ograd, ki jih podpira granitno stebrovje, — in ne le sadovnjakov in vrtov s sočivjem! v njih je nekaj ko vzdih, ki medli v meglenih koprenah, ki toži ko klic galeba ali sokola ali krokarja! Je nekaj, kar drhti v zateglem mukanju na paši kake rumene krave s čudovito velikim rogovjem ali v riganju o-šla, ki je slišati ko glas trom-^ be. In kadar sonce z valovi luči prodre skozi oblake, tedaj je-videti ko zmagovalec, ki zatira vzduh zemlje ko nekaj, kar je najbrž nevarno; ga podi pred seboj v tenčicah ko v brezno z morjem obdanega obzorja, vendar ga ne odpodi popolnoma. Zmeraj obvisi še nekaj v dalji, ki se sveti motno, težko •n neprodirno. Tu zveni sonce z nekim sladkobno toplim, bolestnim odmevanjem. Ljudje ?o občutili to dviganje razritih zemskih senc in njih deževnih 5oparic tja gor — do nebes ovojih hrepenenj. Polni nemi-! *a so šli v gore, ki jih obkrožajo in obdajajo, in so si nalomili granita in si z njim sezidali hiše. Svoje ceste in ulice so si ia veliko in na, debelo potlako-/ali z granitnimi ploščami. Mjih skaloviti, težki hribi so im zaprli pota do vzhodnih n južnovzhodnih narodov. Tuli njih reke s trmimi, globokimi prepadi in vodopadi so ovirale njih promet. Tako so iostali zaski ko Portugalci, ki io jim sorodni. , Čuden notranji pojav je bil :o, zakaj bili so mešano ljudstvo, živeče med usidranimi, obrtnimi Iberci in bojaželjni-mi, vojaško izurjenimi Kelti. Keltska nrav jih je tako prepojila, da se je plemenska posebnost Galicijev iznova izklesala. A ker so bili tako zaprti med svoja gorovja, so se po strašnih bojih z Rimljani, Vandal i, Suevi in roparskimi Normani bolj in bolj izoblikovali v ljudi, ki so svoje keltske lastnosti manj izražali z vojaš-« kimi, najemniškimi in potepuš-kimi pohodi, ko z verskim u-dejstvovanjem. Tako so postali bojevniki za svojo vero in občudovanja vredni branitelji svoje dežele in svojih navad. Malo je kupčijskega v njih, izvrstni poljedelci in upravniki so. Izredni še posebej v negi svojega verskega polja. Vse te čednosti so se združile z vedrim duhom za družabnost svojega, bližnjega in "S svojim bližnjim. Tako se je zgodilo, da je tudi njim zasijalo veliko sonce in jim dvigalo moči duha, in so zato bolje ko vsi drugi obvarovali j svoje ozke gorske prehode in delovali na daljave. Zgodilo se je že v četrtem stoletju in se je razcvelo v prvi cvet galiciške ljudske duše in mestne duše Jakobovega mesta. [ Dvoje imenitnih osebnosti je tu podarila zemlja krščanstvu: cesarja Teodozija in svetega popeža Damazija, ki je prav za prav ustanovil Vatikan. Oba sta bila zagrizena bojevnika v bojih zoper Arijance. S sodelovanjem* Priscilijana, tretjega pomembnega moža Galicije in poznejšega škofa Avile, se je v istem stoletju razrastla neka gnostična struja preko deželnih meja. Druga duhovna veličina te dežele je žarko prešinila vsa krščanska ljudstva Španije s takim ognjem, da so započeli križarsko vojno zoper polumesec islama. Prav v glavnem mestu tega skrajnega severozahoda Španije je na čudovit način našel njen škof telesne ostanke sv. apostola~starejšega, ki je v življenju spreobrnil veliko poganov. Sam svetnik je z raznimi, izrednimi svetlobnimi znaki pokazal, kje počivajo njegovi telesni ostanki. Tedaj so se zgodili oni čudeži, ki so povzročili prve velike zmage kristjanov zoper mohamedance. Vse sosednje države so bile prevzete od galiciške verske iskrenosti. Izredno velik je bil duševni vpliv mesta Santiago. To duševno gibanje se je razširilo v vseh naslednjih stoletjih, zlasti še od dvanajstega stoletja dalje, preko meja Španije v daljave vseh krščanskih dežela. Nadškof Gelmirez je uvedel v Španiji rimske cerkvene obrede in je tako zmagal napram gotskemu obredu vrhovne cerkve v Tole-du. V tej dobi je postal sveti Jakob zaščitnik vsega polotoka, j Njegov grob so obiskavali tako številni romarji ko grob svetih apostolov Petra in Pavla v Rimu. Mesto je zadobilo romansko lice. Neizmerno veliko duš I vseh narodov je bilo tu potola-ženih. Posebno ta dežela je prevzela prpvensalske navade in pesnitve, osvojila si jih in je vplivala z njimi na Kastilce. Ta cvetoča doba, ki je bila najdaljša in čudežu podobna, je trajala stoletja, še celo dandanašnji se mesto preživlja z njo. (Konec prih.) HIŠE NAPRODAJ 2-nadstropna zidana hiša po 5 sob, centralna kurjava, nahaja se blizu 22. ceste. Cena je $6,500; 5-sobni "cottage", centralna kurjava. Nahaja se blizu Harrison ulice. Cena je $4,500. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2552 So. Central Park Ave., Chicago, III. Tel. Lawndale 1545. Po 6. uri zvečer je Res. telefon Rockwell 7196. i ',: . • - . . ■ '. -—-- j DR. B. M. LANCASTER I Dentist 12159 West Cermak Rd. i Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) V CHICAGO, ILL POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —_ Biti t>rez slovenskega lista v teh časih se pravi hiti brez zveze a svojim narodom.