cena 10 dinarjev Številka 4(708) glasilo socialistične zveze detovnega ljudstva titovo velenje, 2. februarja 1984 Ob kulturnem prazniku V prvih Januarskih dneh vojnega leta 1944 je bil v Semiču, na osvobojenem ozemlju zbor slovenskih kulturnikov: sedemdeset jih je prišlo Iz brigad lin čet. Kajuhova pesem je vrela iz prsi poeta — partizana. Moja pesem ni le moja pesem . . . Himna Štirinajste divizije je ogrela srca partizanov — umetnikov, kulturnikov. Od kod li moč v tej pesmi, stvaritvi mladega Špika in Kajuha. Zborovalci so pirlSll iz brigad in čet z Imeni Cankarja, Prešerna, Gradnika, Levstika, Gubca. Le čemu tolikšen napor sredi vojne vihre in poiganih domov? Ko je zazoril dlan po nočnem zborovanju kulturnikov, se je zganila na pohod silna vojska. Zarožljalo je orožje Štirinajste. Glej tam v dolgi koloni te Matjaževe vojske plesalko, drobno partizanko Brino, ob njej recitatorko Vero, črnolasega Kajuha, glasbenika Špika, Idpaija Bdača, Krna in harmonikarja Janeza. Divizija je prifila na Hrvatska tla kovati bratstvo, davno zavezništvo med Slovenci In Hrvati še iz časov Matije Gubca. V Čazmi so vzklikali: Živela brača Slovenci! Živela slovenačka divizija! Domača dekleta so prinesla Brini hrvatsko nošo. Slovenska partizanlka je v njej zaplesala ples bratstva. V Jasenovcu, v JI ase novcu pa so ječali za bodečo žico in je tekla kri. Prišli so na dolg;em pohodu čez slovensko in hrvatsko zemljo v hribe in gozdove nad našo dolino. Bili so utrujeni, prezebli, lačni, krvaveči, vendar kott plaz neustavljivi. Za njimi je hfla (globoka gaz v snegu in krvava sled. Na Paškem Ka>zjalcu je utihnila Janezova hramonika, na Graški gori so ujeli i ranjenega Špika in ga v maju postavili v vrsto talcev. Na Gori juirišev je obležal kipar Bdač. Na pragu Žleb-nikove domačije je; padel Kajuh. Divjanje in hrumenje ofenzive je onemoglo. Brina, vera in Krrn, Štirinajsta so preživeli divji metež. Kdo hI izmeril omot kulture v boju majhnega naroda? Beseda slovenska, pesem ddomača, radoživi plesi in šege, izročilo dedov, ljudski godd, harmoonikaiji . . . Je slutil to moč c okupator? Štirinajsta je korakala po štajerskih tleh, po zemlji, zzačrtani za mejo, — branik tisočletnega, ja večnega rajha. Kakko bi tega ne vedel, le streti je kljub hladni uničevalni sli ni moggel, niti znal. Ob rdečih plakaatih so Slovend leta 1941 brali: Untersteirer I Knjige, naše slovenske knjige so zagorele. Preroške so bile besede pesnika Hetineja. Dejal je, da bodo ljudje, ki sežigajo kajige, sežigali tudi 1 ljudi. Minilo je štiridesset let. Desetletja se bodo kaj kmalu zlila v st Dlet je in čas bo tekkel... Zimzelen za klobOuk! V borbo Štirinajsta, juriš! Bomo pomnili, taovariši, ta čas? Le ta počasi, neustavljivo tone v zgodovino. Kako je po štiridesetih letih v tej naši dolini danes in kakšen bo most t odi s kulturnima! oporniki grajen v čas novega tisočletja? Za preteklost zatrdno vvemo in pomnike na ta čas skrbno hranimo. Tokrat dvignimo i čašo za zdravliico. „Zive naj vsi narrodi, ki hrepene dočakat dan." Karli Kandež Danes olimpijski ogenj v Titovem Vellenju Popoldne ob 1430 bomo pod velenjskimi skakalnicami pri gradu naddvse slovesno sprejeli in pozdravili ogenj XIV. olimpijskih iiger. Udeležimo sjstva Edvarda Kardelja so prip zavili na Kardeljevem trgu v TTitovem Velenju pri spomeniku tega velikega revolucionaija inn misleca slovesnost. Pred tem paje društvo prijateljev mladine iz i te krajevne skupnosti, ki je tudi sicer v času šolskih počitnic dobrco izpopolnilo prosti čas otrok s številnimi ""•ni, pripravilo titekmovanje v veleslalomu na smučišču v kije bilo tudi i namenjeno počastitvi spomina Edvarda Skupna seja OK SZDL in OS ZSS Velenje Pomanjkljivosti v delegatskem sistemu moramo hitreje odpravljati PREJŠNJI TEDEN STA BILI SKUPNI SEJI PREDSEDSTEV OK SZDL VELENJE IN OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE. PREDSEDSTVI STA OBRAVNAVALI OCENO O URESNIČEVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI VELENJE V TEM MANDATNEM OBDOBJU, POTRDILI PA STA TUDI PREDLOG KANDIDATOV ZA NOSILCE NAJODGOVORNEJŠIH DELEGATSKIH FUNKCIJ V OBČINI IN REPUBLIKI. Največ pozornosti je bilo seveda namenjeno uresničevanju delegatskega sistema v naši družbenopolitični skupnosti. Ocena je dokaj kritično pokazala na vrsto slabosti, za katere pa moramo v večini primerov ugotoviti, da niso nove, da pa jih že vrsto let dokaj neučinkovito odpravljamo. Tako na primer še vedno nismo uspeli urediti težav z gradivi za seje skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti. Ta pogosto prihajajo prepozno in so tudi marsikje neustrezno oblikovana. Variantnih predlogov ni, dnevni redi pa so največkrat preobsežni, da bi omogočali zadovoljivo razpravo o vseh točkah dnevnega reda. Pripombe so bile izrečene tudi na delovanje izvršnega sveta in njegovih organov, ki premalo pripomore k uspešnejšemu razvoju delegatskega in skupščinskega sistema. Zato bi ga bilo potrebno kadrovsko izpopolniti za uspešnejše ustvarjalno in kolektivno delo. Člani predsedstev so kritično spregovorili tudi o uveljavitvi krajšega mandata za vse vodilne funkcije v našem družbenopolitičnem sistemu. Če ne bomo namreč konkretneje pristopali k uveljavljanju temeljnih načel kadrovske politike, bo krajSi mandat pomenil le podvajanje formalnih kandidacijskih in volilnih opravil. Da je temu zares tako, pa je bilo potrjeno v naslednji točki dnevnega reda, ko sta predsedstvi obravnavali in tudi potrdili predloge kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij. Bistvenih sprememb namreč ni bilo. Reorganizacija KS Desni breg V OBČINI VELENJE IMAMO NEKAJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KI IMAJO ŽE TOLIKO PREBIVALCEV, DA JE NJIHOVO SAMOUPRAVNO DELOVANJE MOČNO OTEŽENO. ENA OD TAKŠNIH JE KRAJEVNA SKUPNOST VELENJE CENTER DESNI BREG. ZARADI POPOLNE NEORGANIZIRANOSTI KRAJEVNE SAMOUPRAVE V TEJ KRAJEVNI SKUPNOSTI, SE JE PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE ZSDL VELENJE ODLOČILO, ZA DOLOČENE UKREPE, KI NAJ BI UREDILI SAMOUPRAVNE ODNOSE. Krajevna skupnost Velenje Center desni breg so ustanovili Jeta 1972. V njenem okolišu živi 7.500 stalno in 2.500 začasno prijavljenih občanov. Naselje je bilo grajeno kot spalno naselje brez drugih mestnih funkcij. Krajevna samouprava v tej krajevni skupnosti nikoli ni dobro zaživela. Kot so ugotovili na predsedstvu občinske konference SZDL Velenje neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov doslej praktično ni bilo, razen ob volitvah in referendumu za izvedbo samoprispevka. Krajevna skupnost Konferenca 00 ZSS Gorenje TG0 Programsko volilna seja V ponedeljek popoldan je bila programsko volilna seja konference osnovnih organizacij ZSS tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Na seji so ocenili delo izvršilnega odbora konference OO ZSS, aktivov invalidov in krvodajalcev, ocenili pa so tudi rekreativno in kulturno dejavnost ter pravno pomoč in delo blagajne vzajemne pomoči. Sprejeli so nadalje smernice za delo in finančni načrt konference OO ZSS ter izvolili novo vodstvo konference in nove člane organov konference. Za novega predsednika konference OO ZSS Gorenje TGO je bil izvoljen Ivan Sotošek iz DSSS, za namestnika predsednika pa Martin Hrastnik iz tozda Elektronika Titovo Velenje. 5. delegatov konference OO ZSS Gorenje TGO pa so izvolili v koordinacijski odbor sindikata sozda Gorenje. nama Veleblagovnica Titovo Velenje še nima svojega statuta, povsem zamrlo pa je tudi delovanje skupščine in organov skupščine. Vzrokov za to je bilo več. Največ kritike pa bi prav gotovo morali naprtiti funkcionarjem družbeno političnih organizacij v tej krajevni skupnosti. Med poskusi, da bi se nezadovoljivo stanje vendarle izboljšalo, je bil pred leti sklep krajevne skupnosti, da se njeno območje razdeli na šest sosesk. Vendar pa tudi delo po soseskah ni zaživelo. Stanje se ni izboljšalo niti potem, ko so bile v soseskah ustanovljene osnovne organizacije ZK. Predsedstvo občinske konference SZDL je zato sprejelo sklep o reorganizaciji krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti so izvolili začasno predsedstvo krajevne konference SZDL, ki ima nalogo, da s strokovno in politično pomočjo družbenopolitičnih organizacij začne akcijo reorganizacije krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti naj bi iz šestih sosesk ustanovili tri. Te soseske bi imele vsaka svojo skupnost stanovalcev in vse možne funkcije krajevne skupnosti, ki bi bile opredeljene v statutu krajevne skupnosti. V dobi dveh let bi te soseske prerastle v krajevne skupnosti, dosežen pa naj bi bil tudi cilj, da se krajevna samouprava približa krajanom in delovnim ljudem in se jim omogoči, da si življenje in delo v krajevni skupnosti oblikujejo sami. „Po poteh XIV. divizije' Sklepna slovesnost na Ljubnem Mladi bodo tudi letos pripravili »Pohod po poteh 14. divizije« in z njim obeležili 40-letnico njene herojske borbene poti, med katero je divizija zanetila množično vstajo in močno osvobodilno gibanje na Štajerskem. Organizator četrte in zadnje etape je občinska konferenca ZSMS Moziije, sklepna slovesnost pa bo 14. febni-arja na Ljubnem ob Savinji. Mladi pohodniki mozirske občine bodo prapor od velenjskih vrstnikov sprejeli v nedeljo 12. februarja v Za-vodnjah. Tega dne bodo opravili še pot do Žlebnikove in Razpodovnikove kmetije ter prenočili v Belih vodah. V ponedeljek bodo prispeli do Smrekovca in se tam med drugim posvetili tudi idejno-političnemu delu. Zadnji dan pohoda bodo najprej krenili do Rastk in tam pripravili tekmovanje v Streljanju z zračno puško, nato pa se podali do Ljubne-ga. Seveda bodo med potjo ob spominskih obeležjih pripravili krajše slovesnosti in položili vence. Pohod bodo sklenili na Ljubnem, kjer bo poleg tega še sklepna občinska prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Na Golteh so letos z obiskom zelo zadovoljni, tudi smučarji nimajo pripomb na urejenost smučišč, gneča ob spodnji postaji gondolske žičnice pa ostaja. SŠGZ Titovo Velenje S strokovno podkrepljenimi pobudami do cilja Preteklo sredo, 25. januarja, so se na 2. seji sestali delegati skupščine Savinjsko — Šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje. Osrednja točka, ki so ji namenili največ pozornosti, je bila namenjena obravnavi poročila o delu zbornice v preteklem letu in sprejemu programa dela za letošnje leto. Delegati so potrdili finančni načrt SŠGZ in sklep o prispevni stopnji za leto 1984. V nadaljevanju seje pa so sprejeli predlog pravilnika o priznanjih zbornice. SŠGZ dajejo ton trije osnovni elementi: vprašanje organiziranosti in drugih pogojev delovanja zbornice, njeno vključevanje v razreševanje tekoče gospodarske problematike na področju, ki ga zbornica pokriva in dejstvo, da si je potrebno kljub obilici tekočih težav prizadevati za dolgoročne koncepte razvoja in povezovanja gospodar- stva. Prav tu pa jih, kot so poudarili, čakajo največje naloge. Čeprav še niso dokončno znani rezultati poslovanja za preteklo leto, so nekatere ocene že takšne, da jih lahko- uporabimo brez bojazni, da bodo bistveno odstopale od končnih rezultatov. Količinski obseg proizvodnje je tako v velenjski kot mozirski občini nad ravnijo leta 1982, za kar imajo v občini Velenje zasluge tri največje organizacije: Gorenje TGO, RLV in TEŠ. še večji kot v Velenju pa je porast fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z letom poprej v Mozirju, kjer so temu pripomogli dobri rezultati Elkroja, Glina, Gozdnega gospodarstva, Smreke ter Kemije. Zaskrbljuje pa porast izgub. Te so se povečale kar za 90 indeksnih točk glede na leto poprej. Z izgubo bodo leto zaključile TEŠ, RLV, Gorenje TGO in GPS, EKO, Pa-ka-Golte, Farmin Inženiring in Merx tozd Potrošnik Šoštanj. V Mozirju pričakujejo izgubo le v Komunalnem podjetju, pa še ta bo nižja kot je bila zabeležena v devetih mesecih. Nejasna pa še ostaja ocena za Glinov tozd Iverna. Gospodarstvo regije se je v preteklem letu tudi zelo uspešno vključilo v izvozna prizadevanja, še posebno na konvertibilno področje. V prihodnje pa se bodo v mednarodno menjavo morale še bolj vključiti manjše delovne organizacije. Zaskrbljuje tudi to, so poudarili, da smo z vlaganji celo pod ravnijo enostavne reprodukcije. Investicijska vlaganja so v občini Mozirje padla na ll,6odstotno udeležbo v družbenem proizvodu občine. Res je, da bodo v občini Velenje nekoliko višja, še vedno pa precej od predvidene višine. Ni še recepta kako to rešiti, jasno pa je, da z zastarelo tehnologijo ne bomo mogli konkurirati na zahtevnih tujih tržiščih. Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica'si bo še naprej prizadevala dati načrtovanju mesto, ki mu po pomembnosti pripada. Se bolj se bo usmerila na področje povezovanja gospodarstva, združevanja dela in sredstev, optimalnega koriščenja tehnoloških in kadrovskih zmogljivosti, kajti največ rezerv obstaja prav v premalo uporabljeni pameti, premalo izkoriščenih proizvodnih potencialih, organizaciji dela in v učinkovitejšem poslovnem povezovanju. Razpravljalci so pohvalili delo SŠGZ, ki je dosegla veliko pozitivnih vsebinskih premikov in se začela uveljavljati kot pomemben element gospodarskega življenja regije. ,,Zbornični sistem ni organ oblasti, zato lahko pobude, ki jih daje, dosežejo svoj namen le tako, da so dovolj strokovno podkrepljene," so poudarili. rapk Izvajanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1983 1. NAČRTOVANJE DEJAVNOSTI IN SREDSTEV zaostrene gospodarske razmere, sprejeti dolgoročni stabilizacijski ukrepi in interventna zakonodaja, zahtevajo varčevanje in odpovedovanje na vseh področjih, vendar pa vedno bolj stopajo v ospredje odprta vprašanja in nakopičene težave na področju skupne porabe, ki se ob vse večjem oženju že tako skromnih razvojnih možnosti družbenih dejavnosti. še poglabljajo. Razčlenjevanje programov SIS družbenih dejavnosti predvsem z vidika racionalizacije in stabilizacije zato kaže. da je nemogoče še naprej programsko omejevati te dejavnosti brez velikih posledic za njihov nadaljnji razvoj in obstoj. Restriktivno omejeni materialni okviri izvajalcev na tem področju ne zmorejo več zadovoljevati mnogih temeljnih obveznosti. posebej kritično in zaskrbljujoče pa je stanje glede vlaganj v razširitev prostorskih kapacitet, predvsem pri zakonsko pogojenih dejavnostih. Dosti aktivnosti in koordiniranega dela med OK.DD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je bilo vloženega na področju planiranja, saj sta realnost in kontinuiteta predpogoj za skladno in uspešno zadovoljevanje potreb na tem področju. Resolucija ŠR Slovenije in občine Velenje o družbenoekonomskem razvoju v letu 1983 je dovoljevala za družbene dejavnosti rast sredstev glede na preteklo leto za 12 oz. 13 % (brez SPIZ). Takšni pogoji gospodarjenja so narekovali učinkovitejšo organiziranost in sprotno spremljanje vseh ukrepov, ki so vplivali na izvajanje programov. Izvršni svet SRS je v mesecu juliju 1983 obravnaval izredno težko situacijo v družbenih dejavnostih ter predlagal občinam, da izdelajo enovito »splošno bilanco« občine, ki je dovoljevala rast sredstev za te dejav- nosti glede na lete 1982 v globalu 16 %. pri čemer je odpadlo na sredstva za zadovoljevanje socialne varnosti uporabnikov, oz. t. i. »osebne prejemke« 19 % vseh sredstev (op.: os. prejemki so: otroški dodatki, socialne pomoči, nadomestila za brezposelnost in boln. dopust.. .). Po oktobrski oceni, ki jo je pripravil Zavod SRS za družbeno planiranje skupaj z IS SRS in Republiškim sekretariatom za finance o gibanju materialnih stroškov (cen), je bila izvedena druga valorizacija sredstev SIS družbenih dejavnosti v višini 3 %. Občinski komite za družbene dejavnosti je predlagal SIS, da sredstva namenijo za izboljšanje položaja dejavnosti. predvsem za ublažitev izrednih neskladij na področju OD izvajalcev teh dejavnosti. Usklajevanje bilance splošne in skupne porabe na ravni republike Slovenije je pogojevalo v mesecu decembru še eno dovoljeno povečanje sredstev, ki pa ga bodo po navodilu republiške samoupravne interesne skupnosti uporabile za premagovanje ekonomskih težav v letu 1984. (Tabelarični pregled je priloga.) Skupni indeks dovoljene porabe družbenih dejavnosti za leto 1983 znaša 122. Realni padec v razvoju na tem področju je v letu 1983 dosegel že 30ind. točk. Vse leto je družbene dejavnosti v občini pestila realizacija prispevkov, ki ni dosegla plana. Najnižja je bila v mesecu juniju, ko je dosegla le 78 % poprečja preteklih mesecev. Do tolikšnega izpada izvirnih prihodkov je prišlo zaradi nelikvidnosti enega največjih zavezancev — REK —. ki je, zaradi blokiranih računov zaostale' družbene dajatve poravnal v juliju oz. avgustu. Ob koncu leta je ralizacija občinskih SIS dosegla 97.86% dovoljene porabe, kar pomeni izpad sredstev v višini 29.5 milijona din. Ta sredstva bodo predvidoma realizirana v obdobju januar—marec 1984. Primerjava realiziranih prispevkov 1982:1083: — v 000. — SIS REALIZACIJA Indeks 1982=100 1982 1983 Občinske SIS Solidarnost Skupne naloge Republiške SIS 1,050.337 66.622 8.827 294.418 1,268.418 61.896 16.588 354.349 120,76 092.91 187.92 120,36 SPIZ 1,420.204 868.243 1,701.251 1.224.008 119.79 140.98 Vsega 2,288.447 2,925,259 127,83 2. Za leto 1983 so bile poprečne PRISPEVNE STOPNJE sprejete v mesecu decembru 1982; glede na viSino stopenj občinskih IS je bila naša občina na 56. mestu, le 4 občine so imele nižje prispevne stopnje. Stopnje so bile v letu 1983 dvakrat spremenjene in prilagojene gibanju osnov za obračun — v večini primerov je to OB D —: v mesecu aprilu, ko je globalna stopnja ostala enaka ter mesecu septembru, ko se je globalna občinska stopnja povečala za 0,83 poena. Po višini stopenj se je tedaj občina Velenje uvrstila na 29. mesto. Medletno so spreminjale prispevne stopnje tudi republiške samoupravne interesne skupnosti, v večini primerov w imele previsoke in so jih zniževale. Nove prispevne stopnje za leto 1984 bodo sprejete in objavjene v mesecu marcu z veljavnostjo od I. aprila 1984. S temi stopnjami bodo poračunani tudi vsi primanjkljaji leta 1983, medtem ko bodo skladno z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS za porabo v letu 1983 vsi presežki uporabljeni za pospeševanje izvoza. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Velenje v letu 1983 presežkov niso imele. Ponovno želimo poudariti, da so prispevne stopnje le instrument za zbiranje sredstev ter. da na višino dovoljene porabe nimajo vpliva. (Limit!) Prispevne stopnje občinskih SIS v letu 1983: SIS 1. 1. - 1.4. - 1.9,— 31. 3. 318 31. 12. Iz BOD: OSOV-d 1.30 1,30 1,38 -s 0,90 0,86 0,90 OIS 4.98 4,92 5.07 OKS 0.49 0,54 0,52 OTKS 0.66 0,76 0,76 OSSS 0,52 0,61 0.61 OZS 1.76 1,62 2,07 10,61 10,61 11,31 Iz dohodka: OZS 8,44 8,46 8,58 OSZ 0.23 0,21 0,24 ORS 0.04 0,04 0,02 oz. poračunska o,03 8.71 8,71 8,84 SKUPAJ: 19,32 19.32 20,15 3. Za INVESTICIJSKE PROGRAME je bilo namenjenih 71.779 tisoč din ali 2.43 % vseh sredstev SP. V letu 1982 je bil delež v celotnih sredstvih 3.41 %. Nominalno so bila ta sredstva nižja za 9 odstotkov, realni padec pa je bil zaradi visoke stopnje inflacije še mnogo višji. Na nivoju občine se ie namenilo za investicije 32.479 tisoč din, za regijske investicijske obveznosti po srednjeročnem planu pa 39.300 tisoč din. Po planu so bile zaključene investicije — obe nadgradnji šolskih stavb OŠ Anton Aškerc in Centra sednjih šol in prostori za 4 oddelke Vzgojno varstvenega zavoda v domu CSŠ — ter predani svojemu namenu. 4. DELEGATSKI SISTEM - Pri doseženi stopnji razvoja samoupravljanja na vseh družbenih ravneh, zlasti s krepitvijo samoupravnih pravic. obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu je, žal, še vedno prisotna in zaskrbljujoča slaba udeležba delegatov na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti uporabnikov. Brez le-teh pa določanje trdnih okvirov možnosti in potreb mnogokrat ni možno. Pojav nesklepčnosti skupščin povzroča velike motnie Dri izvaianiu konkretnih in operativnih nalog skupščin in njihovih organov1' _ zaradi ponovnih sklicov se dnevni redi kopičijo, aktiven odnos delegatov do prezentiranih problemov pa je vse manjši. Dostikrat tudi ugotavljamo, da so predlagana gradiva preobsežna, da se delegacije marsikje ne sestajajo, da prihajajo delegati na skupščine brez kvalitetne strokovne podlage svoje delegatske sredine in zato težko sodelujejo v razpravi. Zelo redko se skupščin udeležujejo predstavniki DPO v občini; ta abstinenca ustvarja pri delegatih negotovost glede uspešnega sodelovanja organov DPS z delegatsko bazo. Predlog programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1984 1. NAČRTOVANJE OBSEGA DEJAVNOSTI IN SREDSTEV Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije in občine Velenje v letu 1984 določa zaostajanje družbenih dejavnosti za dohodkom za okrog 20 %. oz. rastejo sredstva za to porabo nominalno 21.5% na sredstva preteklega leta (brez SPIZ). Upoštevajoč naravo in posebnosti družbenih dejavnosti ima zanje največji pomen produktivnost dela, za katero pa je eden od pogojev tudi kvalitetno programiranje in ustrezen razvoj družbenih dejavnosti. Pri dolo- TABELARIČNI PREGLED REALIZACIJE IZVIRNIH PRIHODKOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 v 000,- Zap. SIS itev. Planirana sredstva za zbiranje Realizirano skupaj realizac. Realizirano za ob£. program Realizirano za republ. program Realizir. za solidarnost Realizirano za skupne naloge 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OBČINSKE SIS: 1. Skupnost otroik. varstva 146.865 144.904 98,66 138.615 _ 6.289 2. Izobraževalna skupnost 306.268 296.694 97,19 277.363 _ 16.689 2.642 3. Kulturna skupnost 32.013 30.980 96,77 30.980 — — _ 4. Telesnokultuma skupnost 46.502 43.785 94,16 41.128 _ _ 2.657 S. Skupnost social. skrbstva 37.741 35.088 92,97 27.981 _ 6.254 853 6. Zdravstvena skupnost 786.395 774.370 98,47 734.425 — 31.002 8.943 7. Skupnost za zaposlovanje 16.600 16,465 99,19 13.310 — 1,662 1.493 8. Raziskovalna skupnost 5.029 4.616 91,79 4.616 - 1,37B.413/x 1,346.902 97,86 1,268.418 61.896 16.588 REPUBLIŠKE SIS: 3. Skupnost otroš. varstva 74.534 _ 74.534 _ _ 10. Izobraževalna skupnost in PIS-i 195.571 — 195.571 — — 11. Kulturna skupnost 30.883 — 30.883 — • 12. Raziskovalna skupnost in PRS-i 53.361 — 53.361 — — 13. SPIZ in SZK 1,224.008 — 1,224.008 — VSEGA A Struktura realiziranih sredstev (v %) /XX 1,578.357 - - 1,578.357 ..... / / 2,925.259 100 / / 1,268.418 • 43,36 1,578.357 53,95 61.896 2,12 16.588 0,57 x/ V planiranih sredstvih za zbiranje so poračunani vsi presežki in primanjkljaji iz leta 1982. xx/ S podatki na razpolagamo, oziroma obveznost v okviru občine občina ni limitirana. čanju skupne politike v razvojnih programih posameznih dejavnosti in uravnavanju medsebojnih odnosov bo zato potrebna še tesnejša povezava vseh zainteresiranih subjektov. S sredstvi za družbene dejavnosti bomo v letu 1984 selektivno pospeševali predvsem programe, ki najbolj neposredno vplivajo na gospodarsko in ustvarjalno moč>družbe ter zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razvoj posameznika in ohranjanje njegove socialne varnosti. Prednostne dejavnosti: raziskovanje, izobraževanje. zdravstvo in socialno skrbstvo. Ob predvideni rasti cen za leto I984. pomeni nominalna rast 21,5 % v družbenih dejavnostih njihovo zaostajanje za približno 20 indeksnih točk. Samoupravne interesne skupnosti in izvajalci bodo sprejeli vse možne ukrepe za omilitev inflacijskih gibanj. TABELE: v icin 1984 bosta začeli veljati dve novi zakonski ureditvi s področji socialnega varstva — Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanji ter Zakon o družbenem varstvi duševno in telesno prizadetih odraslil oseb. Slednji bo narekoval višj sredstva za socialno skrbstvo, in sicc se bodo le-ta zbirala po načeli solidarnosti na podlagi enotne pri spevne stopnje, ki bo v poprečji predvidoma znašala 0,15 % od bruto osebnih dohodkov. Letni plani samoupravnih interes nih skupnosti izhajajo iz opredelite! sprejetih v Samoupravnem sporazu mu o temeljih planov SIS za obdobjt 1981 — 1985 ter se sproti prilagajaj« redukcijskim usmeritvam o gibanji skupne porabe tako v pogledu plani ranja prioritetnih dejavnosti kot dovo ljeni nominalni rasti sredstev, oi zaostajanju za dohodkom. A/IZRAČUN SREDSTEV ZA LETO 1984: Dovoljen;! poraba 1983 Valorizacija dec. 1983. ki se ne všteva v osnovo za 1984 Osnova za izračun sredstev za 1984 1.357.297 t. din -15.248 t. din 1.342.049 t. din Sredstva 1984 po resoluciji (indeks 121.5) 1.630.5901, din B/ PREDLOG SREDSTEV ZA LETO 1984 po SIS: SIS Vrednost Primanjkljaj Prenosi med programa 1983 SIS/PS'83 1984 v (XX Sredstva a zbiranje 'ff : osov 177.804 1.961 —3.000 OIS 389.616 8.574 +3.000 OKS 42.669 1.033 OTKS 44.470 2.717 OSSS 49.088 2.653 OZS 899.340 12.025 OSZ 21.237 135 ORS 6.366 413 VSEGA 1.630.590 29.511 — >.78 ; 176.71 401.1 43.7! s 47. IS ' 51.74,, 911.34] 21.3? j 6.7f' 1,660.10 (VREDNOST PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI (iz prispeti stopnje) za leto 1983 in PREDLOG za leto 1984 viwn. Dejavnosl Invcst. SKUPAJ Dejavnost Invest. SKUPAJ 5:2 i 2 3 4 5 6 7 8 osov 144.864 5.190 150.054 177.804 177.804 123 OIS 305.351 2.143 307.494 378.916 10.700 389.616 124 OKS 30.173 30.173 36.669 6 000 42.669 122 OTKS 29.359 ■ : 41.273 35.470 9.000 44.470 121 OSSS 33.291 — 33.291 49.088 _ 49.088 147 OZS 727.555 45.300 772.855 828.010 71.300 899.340 114/' lli OSZ 17.120 — 17.120 21.237 _ 21.237 124 ORS 5.037 — 5.037 6.366 - 6.366 126 VSEGA: 1.292.750 64.547 1,357.297 1.533.590 97.000 1.630.590 119 1201 V Sprememba sistema — sicer ocena ind. 125, "/ Valorizacija mes. dec. se ne upošteva v osnovo za izračun leta 1984, zato indeks rasti nižji od 121.5, 2. INVESTICIJSKA SREDSTVA V letu 1984 v družbenih dejavnostih ne načrtujemo novogradenj, predlagana investicijska sredstva bodo uporabljena za najnujnejša investicijsko vzdrževalna dela — na osnovni šoli Paka. za usposobitev dela na novi glasbeni šoli v Titovem Velenju, za delno sanacijo kulturnih objektov v občini, sanacijo zimskega bazena. Golte ter v zdravstvu za soudeležb pri nakupu RTG aparata in sofinana ranje po SaS o temeljih plani 1981—1985 — ostanek za OtroSk oddelek v Slovenj Gradcu ter modeif" nizacijo Bolnišnice Celje. Iz sredstev »A« programa samresegle. nje zanesljivo sodi Ellkrojeva ljna organizacija Komfekcija nj s stodvajset zaposlenimi avci. Takoj velja poudiariti, da i pri njih ni šlo brez vjsestran-prizadevanj in vsttrajnosti t kolektiva, da so smelo rljenc delovne prrograme i uveljavili na tržišču. ;z upoš-1 zahtevane kakovosti iz-uresničevanjem i izredno 1 rokov, zlasti za tujec kupce, '1 delovnim čassora ter 1 ob prostih sobotah,, so lani _"i izjemno dobre gosspodar-: rezultate. T. so boljši od na-, ker še posebej welja za na konvertibilno tržišče » so lani izdelali 190.0100 žen-i in otroških hlač. Izvoziili so jih |.000, kar je za 10.000 večč kot so vali. Celotni prihodcek se je icrjavi z letom popurej poza 41 odstotkov in je lani 150 milijonov diinaijev. dohodek so ppreseglj 23 odstotkov in je za 65 kov večji kot v letuu 1982. rili so 43 milijonov < čistega , načrte pa presegali za 23 kovin predlanskeddosežke 157. Tako bodo za pooslovni namenili 8,5 milijonnov di- narjev. Veliko pozornost namenjajo izvozu, dosegli so ga pa petnajst milijonov dinaijev. Dobro gospodaijenje in vsi napori se kažejo tudi v osebnih dohodkih, ki so v povprečju okoli 18.000 dinaijev. Letošnji pogoji gospodarjenja bodo zagotovo še težji. Tega se zavedajo tudi načrtovalci proizvodnje, ki pa kljub temu predvidevajo nadaljnjo rast. V šoštan-jski Konfekciji tako načrtujejo, da bodo izdelali 200.000 hlač in jih 40 odstotkov izvozili. Z uresničenimi načrti naj bi v Konfekciji ustvarili 230 milijonov dinaijev prihodka, 98 milijonov dinaijev dohodka, in 65 milijonov dinarjev čistega dohodka, v poslovni sklad pa bodo namenili 13 milijonov dinaijev. Z izvozom, pretežno v Zvezno republiko Nemčijo, bodo zaslužili okrog 30 milijonov dinaijev. Poudariti velja, da bodo načrtovani proizvodni program uresničevali z enakim številom delavcev dopolnili in izboljšali pa bodo obstoječo teUnološko opremo. Največ pozornosti bodo zagotovo namenili boljšemu izkoristku delovnega časa, saj se zavedajo, da bodo le z vestnim delom in s prizadevanji slehernega zaposlenega uresničili zahtevne načrte. Seveda brez podaljšanega delovnega časa in dela ob prostih sobotah tudi letos ne bo šlo. Zapisati velja še, da kolektiv vc, kaj hoče in bo tudi ob koncu letošnjega leta zabeležil enako dobre poslovne rezultate, če ne še boljše. Temeljno organizacijo Konfekcijo pa čaka še ena odgovorna in prav tako pomembna naloga, kako čimprej uresničiti načrtovano naložbo, to je gradnjo novih delovnih prostorov. Kot je povedal direktor temeljne organizacije Martin Preskar, so že pričeli s pridobivanjem potrebnih finančnih sredstev. Tudi projekti bodo izdelani v februarju, čakajo le še na odgovor republiške komisije za naložbe. Vse torej teče po načrtih, zato pričakujejo, da bodo z gradnjo pričeli v prvi polovici letošnjega leta. Vrednost celotne naložbe znaša 120 milijonov dinarjev. B. Mugerte V šoštanjski Konfekciji se bodo potrudili, da bodo uresničili zahtevne načrte Tok Kmetijstvo Šoštanj Letos melioracija v Šentilju TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ JE V PRETEKLEM LETU URESNIČILA VEČ ZAHTEVNIH NALOŽB TAKO V ZASEBNEM KOT V DRUŽBENEM SEKTORJU. V zasebnem sektoiju so največ skrbi namenili pripravam na melioracijo v Šentilju ter pre-usmeijanju kmetij. Sem sodijo novogradnje, adaptacije in posodobitve hlevov, silosov, gnojnih jam in drugih kmetijskih objektov. V družbenem sektoiju pa je bila največja naložba izgradnja nadomestnega hleva na Rav- nah, ki ima zmogljivost 150 glav živine. Ta naložba je bila zaključena v jesenskih mesecih, trenutno pa Je v hlevu, ki je grajen po sistemu boksov, v katerih se živina prosto giblje, kar dvesto glav goveda. To je možno, ker imajo v hlevu predvsem mlado živino. Med nalogami, ki so si jih na tem področju zadali za letošnje leto, pa je melioracija v Šentilju s katero bodo pridobili in izboljšali precej kmetijskih zemljišč gotovo najpomembnejša. Seveda bodo ob tem skrbeli tudi za posodabljanje kmetij; v družbenem sektoiju pa načrtujejo rekonstrukcijo sušilnice. V novem hlevu na Ravnah bodo redili okoli 150 glav živine Tok Gozdarstvo Šoštanj Skrbno gospodarjenje TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV GOZDARSTVO ŠOŠTANJ GOSPODARI Z ZASEBNIMI GOZDOVI NA OBMOČJU OBČINE VELENJE IN SICER NA POVRŠINI 7834 ha. LASTNIKOV GOZDOV JE SKUPAJ 1850, OD TEGA PA JE KMETOV 1166. Naloge, ki jih opravlja TOK Gozdarstvo so odkazilo lesa, oddaja blagovne proizvodnje lesa, odobravanje lastne uporabe, kontrola in izvrševanje gozdnih gojitvenih del, načrtovanje sečnje, izgradnja gozdnih cest ter njihovo let, namenili tudi vzgoji mladine. Na praksi so imeli več učencev, ki so jih seznanili z delom v gozdu, pri čemer so posebno skrb namenili gojitvenim opravilom. In kaj jim je pri delu povzročalo največ težav? Pomanjkanje delovne sile smo že omenili. Ta problem so reševali s pomočjo dveh obrtnikov, ki sta opravljala sečnjo in spravilo lesa. Pii gojitvenih delih pa so jim pomagali delavci iz tozda Gozdarstvo iz Mislinje. Nadaljne težave pa so velika lastna uporaba lesa, odtujevanje lesa, ki ga na našem področju •m Kljub strojem je delo zelo naponM> vzdrževanje, varstvo gozdov, nabava motornih žag ter rezervnih delov za gozdno mehanizacijo, delo s šolsko mladino, vzdrževanje in oprema evropske peš poti, ki poteka po ozemlju naše občine ter sodelovanje s krajevnimi skupnostmi pri reševanju raznih krajevnih problemov. V preteklem letu si je TOK Gozdarstvo Šoštanj zadala zahteven plan dela, ki pa gaje v celoti uresničila. Pri tem imajo poleg članov kolektiva veliko zaslug tudi gozdni posestniki, ki so pripomogli, da je bil dosežen načrtovan rezultat. Posekano je bilo 26 tisoč kubičnih metrov lesa, uresničena pa so bila tudi vsa gozdno gojitvena dela v vrednosti več kot 6 milijonov dinaijev. Največja težava je bila delovna sila, saj delavcev za to naporno delo vedno primanjkuje. Veliko sredstev je bilo vloženih tudi v posodobitev in izgradnjo gozdnih cest. V preteklem letu je bilo narejenih okoli 3 km novih cest, za vzdrževanje in novogradnje pa so poratofi okoli 6 milijonov dinaijev. > »iB'J ' Veliko skrb so, tako kot že vrsto odkupi gozdno gospodarstvo Celje, tozd trgovina Šempeter in za katerega niso plačane družbene dajatve, odklanjanje odkazila pri številnih gozdnih posestnikih, pomanjkanje motornih žag ter rezervnih delov. Kljub vsem tem težavam so bili plani doseženi in tudi preseženi, zato v TOK Gozdarstvo Šoštanj tudi na uresničevanje letošnjih načrtov gledajo dokaj optimistično. Ker je bila zima blaga, brez večjih snežnih padavin in hudega mraza, so že v januarju uspeli uresničiti deset odstotkov letošnjega načrta, do konca meseca so oddali okoli 1900 kubičnih metrov lesa. Z veliko akcijo so v letošnjem letu začeli na področju Ležna, kjer bodo posekali gozd, kije ogrožen zaradi ugrezanja. Sicer pa se v TOK Gozdarstvo Šoštanj strinjajo s sprejetimi usmeritvami, ki naj bi omogočila večjo rast kmetijske proizvodnje tudi s krčenjem gozdov v nižinskih predelih in intenzivnim pogozdovanjem višjih predelov, pašnikov in drugih neobdelanih površin. B. Z. 4. stran it NAŠI KRAJI IN LJUDJE Občinska zveza društev upokojencev V pomoč društvom in članom ZAGOTOVO NI PRETIRANA UGOTOVITEV, DA JE ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE VELENJE S SVOJIM DOSEDANJIM DELOM POVSEM UPRAVIČILA SVOJ OBSTOJ. ČEPRAV ZVEZA DELUJE ŠELE DRUGO LETO, JE NJENO AKTIVNOST ČUTITI NA VSAKEM KORAKU, V ZLASTI VELIKO POMOČ PA JE DRUŠTVOM UPOKOJENCEV V OBČINI VELENJE. TO SE NAVSEZADNJE OPAZI TUDI PRI NJIHOVEM VSAKDANJEM DELU. Za preteklo leto lahko trdimo, da je bilo za upokojence precej razgibano. Lani so obravnavali in sprejeli vrsto novosti s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sprejetje bil zvezni zakon, ki smo ga pričeli uporabljati julija lani, sprejeta pa sta bila tudi republiški zakon in statut pokojninsko — invalidskega zavarovanja. V obravnavo obeh zakonov in statuta se je aktivno vključila tudi občinska zveza društev upokojencev. Razprave so bile zelo tvorne, pa tudi kakovostno pripravljene. Med pomembnejše uspehe sodi tudi upokojenski bilten, ki so ga izdali v nakladi 3.500 izvodov m so ga prejeli vsi člani društev upokojencev v občini. Lani je gradbeni odbor končno pridobil potrebna lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo 22 — stanovanjskega stolpiča z društvenimi prostori ob Kidričevi cesti. Vrednost naložbe je 36 milijonov dinarjev, sredstva pa so zbrali s štiriodstotnim prispevkom od pokojnin za stanovanjsko izgradnjo. Gradijo na ključ, gradnja pa bo končana po trinajstih mesecih. Lani je zveza prvič in zelo uspešno pripravila teden upokojencev. Ves teden so se vrstila športna in rekreacijska tekmovanja, srečanja, obiski bolnih ter nepokretnih upokojencev v bolnišnicah in domovih, sklepna prireditev pa je bila v Logarski dolini. Tjakaj so povabili tudi sto upokojencev iz občine, ki prejemajo manjše pokojnine. To je le nekaj nalog iz bogatega delovnega programa občinske zveze društev upokojencev, ki so jih smelo zastavili za preteklo leto. Z uresničitvijo celotnega delovnega programa so lahko zares Hubert Mravijak: »Uresničili smo več, kot smo načrtovali.« zadovoljni tudi zato, ker so na področju športa in rekieacije načrte celo presegli. Letošnji delovni načrt je predsednik izvršilnega odbora Hubert Mravljak ocenil takole: »Celoten program zveze in posameznih društev smo objavili v biltenu. Naj poudarim, da si bomo v letošnjem letu med drugim močno prizadevali za uskladitev pokojnin med upokojenci upokojenimi pred leti in novimi. Člani izvrši-lenga odbora bomo čimprej, najkasneje pa do konca februarja, obiskali vse delovne organizacije in se z njihovimi predstavniki pogovorili o življenju, delu in težavah njihovih upokojenih delavcev. Zanima nas, če jih kdaj povabijo v delovno organizacijo in kakšne imajo sicer stike z njimi. Precej skrbi bomo namenili tudi upokojencem z nižjimi prejemki, zlasti pa tistim, ki so bolni ali ne-pokretni. Seveda je to skrb vseh društev v občini, ne le zveze. Gradbeni odbor bo spremljal gradnjo stanovanjskega stolpiča, stanovanjska komisija pa si bo prizadevala, da bomo stanovanja razdelili kar najbolj pošteno. Tudi za letošnji teden upokojencev pripravljamo bogat program, izvedli pa ga bomo od 3. do 8. septembra. V počastitev dneva upokojencev Jugoslavije, slavimo' ga 25. julija, bomo pripravili piknik v naravi, združen s kulturnim sporedom. Precej pozornosti bomo seveda znova posvetili rekreaciji, športu, izletom in družabnim srečanjem, ki so jih upokojenci še kako veseli. Občinska zveza društev upokojencev se trudi, da bi se število članov društev upokojencev povečalo. Zato vabi vse upokojence, ki še niso včlanjeni, naj se vključijo v društva. S tem si pridobijo vrsto ugodnosti, kijih omogočajo zveza in posamezna društva. Za uresničitev bogatega delovnega programa bo nedvomno potrebnih precej sredstev. Zato upravičeno pričakujemo, da jih bomo zbrali s pomočjo občinskega sveta zveze sindikatov, iz občinskega proračuna, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter s pomočjo pokroviteljev tedna upokojencev. Pričakujemo tudi pomoč združenega dela velenjske občine, ta pa je seveda močno odvisna od dobre volje in razumevanja vodstev in samoupravnih organov posameznih delovnih organizacij.« B. Mugerte V stanovanjskem stolpiču, katerega gradnja teče nemoteno, bo svoje prostore imela tudi občinska zveza Vse za varovance in njihovo počutje Dom za varstvo ostarelih Titovo Velenje Kako uspešno gospodariti naprej? DOM ZA VARSTVO ODRASLIH IZ TITOVEGA VELENJA, KI JE LE EDEN IZ PEŠČICE TAKIH DOMOV V SLOVENIJI, JE LETO 1983 POZITIVNO ZAKLJUČIL. »Težavni pogoji gospodarjenja so se krepko odražali tudi pri našem poslovanju. Še najbolj nas je pestilo občutno povišanje cen hrane in materialnih stroškov. Kljub temu smo lahko z doseženimi rezultati gospodarjenja zadovoljni. Da smo to leto še poslovali brez izgube, smo pripomogli vsi, tako oskrbovanci, kot tudi osebje. Zbrani denar od dokaj nizkih oskrbnin smo porazdelili tako, da smo pokrivali najnujnejše stroške, nakup pa smo prilagodili možnostim. Precej težav smo skozi celo leto imeli prav s cenami domskega varstva. Moram povedati, da so naše cene oskrbnega dne v primerjavi z drugimi v takih domovih v republiki, dokaj nizke. Življenjski stroški so se dvignili precej višje, kot pa smo lahko v našem domu povišali cene oskrbnega dne. Te smo v letu 1983 dvignili kar dvakrat,« je povedala direktorica doma za varstvo odraslih Titovo Velenje Marija Lešnik. V domu je trenutno 163 oskrbovancev. Zmogljivosti v enoposteljnih sobah, v njih so nameščeni varovanci z boljšo življenjsko ravnijo, so v celoti zasedene. Nekaj prostih postelj je še v več- zlasti dvoposteljnih sobah. Ta ustanova za sedaj pokriva vse potrebe po domskem varstvu za odrasle v velenjski občini. Kot je povedala sogovornica, je dom za varstvo odraslih v Titovem Velenju dom z največjim številom samoplačnikov. Ti prispevajo kar64 odstotkov celotnega prihodka, 14 odstotkov prispeva za oskrbovance z nižjimi pokojninami socialno skrbstvo, četrtino denarja pa zdravstvo, in sicer za oskrbovance, ki potrebujejo tujo nego in pomoč. Če ne bi bila določila samoupravnega sporazuma pravo- Družbeno varstvo Vso skrb duševno in telesno prizadetim PRIZADEVANJA NAŠIH INVALIDSKIH DRUŠTEV, ZLASTI PA TISTIH NEUMORNIH DELAVCEV, KI SE POKLICNO ALI POVSEM PROSTOVOLJNO UKVARJAJO Z DUŠEVNO PRIZADETIMI OBČANI SO KONČNO, TUDI PO ZASLUGI VSEH NAŠIH DELEGATOV, RODILA NEKAJ SADOV. Decembra je namreč slovenska skupščina sprejela Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Ta zakon na zakonit in samoupravni način ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb. Vendar obsega ta zakon urejeno družbeno varstvo le za tiste kategorije občanov, ki se ne morejo usposobiti za samostojno delo in življenje in pri katerih je tudi ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi, do dopolnjenega 18. leta starosti, ali pa v času rednega šolanja. Kot strajni rok nastanka prizadetosti je določeno dopolnjeno 26. leto starosti. Kot oblike družbenega varstva tako sedaj poznamo predvsem varstvo, ki se izvaja v splošnih in posebnih socialnih zavodih, kar sicer ni novost, bistveno pa je, da je to sedaj zakonita oblika družbenega varstva in je omogočena vsakemu invalidu, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji in ki izpolnjuje vse zakonske pogoje. Naslednja oblika je varstvo v drugi družini. Tudi to obliko smo že poznali. Takšno varstvo je zagotovljeno invalidom, ki mmajo družine ali pa ne morejo živeti v svoji družini, glede na naravo in stopnjo invalidnosti pa jim ni potrebno stalno varstvo v zavodu. Povsem na novo pa je urejena zakonita pravica teh invalidov do nadomestila. Ker so nekatere pravice otrok že urejene z drugimi predpisi (otroški dodatek, zdravstveno varstvo) je zakon odločil, da imajo invalidi, ki dopolnijo 18. leto starosti pravico do nadomestila. Tako odmeijeno in priznano nadomestilo pa znaša 35 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji in to praviloma za minulo leto. Vsako leto pa se tako odmeijeno nadomestilo valorizira na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka v preteklem letu. Zvišano nadomestilo bo invalid prejemal od 1. aprila vsakega leta dalje. Vsak invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna tuja pomoč in postrežba pa bo po novem zakonu imel pravico tudi do dodatka za tujo pomoč in nego. Zakon pri tem določa, da se za ugotavljanje upravičenosti do tega dodatka upoštevajo kriteriji, ki so določeni in zapisani v samoupravnih splošnih aktih skupnosti za socialno skrbstvo in skupnosti pokojninskega ter invalidskega zavarovanja. Vse to bo v praksi gotovo najbolje izvajati v okviru sklepa, ki ga je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sredi decembra lani. Predpis namreč določa kriterije za ugotav-ljenje zmanjševanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 odstotkov. Ta predpis je ustvaril pogoje za enotno delo invalidskih komisij pri ugotavljanju zmanjšane zmožnosti premikanja občanov, ki uveljavljajo pravico dodatka za pomoč in postrežbo. Postavlja pa se vpra- šanje ali ni novi zakon postavil še strožjih kriterijev kot na primer zmanjšanje možnosti premikanja, saj govori o »nezmožnosti za samostojno življenje in delo«. Od mnenja komisije bo tako odvisno, kdo je sploh duševno prizadet ter kdo najtežje prizadet. Naj še dodam, daje zakon sicer že začel veljati. Vendar pa bodo določbe o izplačevanju nadomestila in dodatka za tujo pomoč »zaživele« šele s 1. junijem 1984. Prav pa je, da seznanimo vse prizadete, še posebej svojce prizadetih, da morajo navedene pravice uveljaviti pri občinski skupnosti za socialno skrbstvo oziroma pri centru za socialno delo in to po postopku, ki je zapisan v aktih skupnosti. Postopek se začne na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika, pa tudi samega centra za socialno delo ali na zahtevo, ki jo lahko sporoči tudi organ krajevne skupnosti. V društvu invalidov bomo v tem času samo zapisovali oziroma eviaenurafi osebe za katere menimo, da bi lahko uveljavljali katero od oblik družbenega varstva. Edvard Centrih časno m pravilno uresničena, bi se tudi dom za varstvo odraslih znašel ob koncu leta 1983 v množici izgubašev. Na zadnji seji občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so delegati med drugim potrdili tudi za 15 odstotkov višje cene domskega varstva, pričele pa naj bi veljati 1. januarja letos. Tako naj bi oskrbovanci v enoposteljnih sobah z balkonom odšteli na dan 402 dinaija. V to ceno je vključeno vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje osebne garderobe skupaj s pranjem, vsi stroški komunalnih storitev in trije obroki hrane, določeni z življenjsko ravnijo za zdravo prehrano starejših ljudi. Največ oskrbovancev velenjskega doma za varstvo odraslih pa biva v dvoposteljnih sobah. Ti pa morajo za oskrbo plačati 291 dinarjev na dan. »Predlagane, za 15 odstotkov višje cene so delegati obravnavali 20. decembra preteklo leto, torej pred zamrznitvijo. Če jih bomo lahko uveljavili, ne vemo, saj odlok o zamrznitvi cen domskega varstva ne omenja posebej. Zaposleni menimo, da sodimo v skupino uporabnikov svobodne menjave dela, tako kot v zdravstvu. Upamo, da pristojni na republiški in z ravni uredili tudi tj cene. če zamrznitev velja tudi za nas tem lahko že trdimo, da s se njimi cenami, uveljavljenimi let 1983. poslujemo z izgubo.« Zaposleni v domu za varstvi odraslih se torej na samem začet ku letošnjega teta srečujejo i težavami. Že sedaj dobro vedo, di bodo to leto uspešno zaključili k če bodo lahko dvignili cene za 1! odstotkov, če se ne bodo prevef povišali življenjski stroški in tata še bolj padel življenjski standari, če... Ob koncu mcseca septem bra lani so znašali povprečn stroški oskrbnega dne 457,75 di narjev. Delavci doma za vaistvt odraslih v Titovem Velenju poi udarjajo, da bodo te tako lahb uspešno poslovali, seveda al preudarnem gospodarjenji skrbnim delom tako osebja ka tudi oskrbovancev, zategovanje« pasu povsod tam, Iger bo to Si možno. Njihova glavna skrb je namenjena čim boljšemu počutji oskrbovancev. Naredili bodo vse da njihov že tako plitki žep ne li bil preveč prizadet. 2ani Kranjc -sedemdesetletnik Pred kratkim je 70. dvojni življenjski praznik slavil Ivan Kranjc iz Nazarij. Če kdo ne ve, ! za koga gre, naj velja, da je 70-letnico slavil Žani. S tem je povedano veliko, pravzaprav vse. Le kdo namreč ne pozna še danes živahnega in klenega Žanija, enega prvih šoferjev v Gornji Savinjski dolini, že dobro desetletje pa ga redno srečujemo na poti med Nazarjami in Slovenj gradcem, kjer je sopotnik številnim voznikom, ki jih mučijo opravki, povezani s tehničnimi pregledi njihovih jeklenih konjičkov. Predvsem seveda velja, da mu sedem križev na plečih in 13-letnega staža v upokojenskih vrstah, najbrž nihče ne bi prisodil. Žani je bil borec 5. preko-morske brigade. Z njo se je iz Italije vrnil v domovino. Ko je sklenila svojo borbeno pot je ostal v avtovodu pri glavnem štabu slovenskih partizanov, kjer je vrtel volan dobrega starega Dodgea. Po osvoboditvi je bil nekaj časa namestnik komandanta avt©bataljona v Mariboru. nato pa se je vrnil domov. Štiri leta je bil voznik avtobusi na progi med Lučami in Šmartnim ob Paki, leta 1949 pa je prišel med gozdarje in pri njih ostal vse do upokojitve teta 1971. V vsem ton obdobju je iz gozdov celotne Gornje Savinjske doline vozil hlodovino, zato ga poznajo takorekoč vsi, ki so ga srečevali na cestah in bili deležni vsakovrstnih uslug, s katerimi ni skoparil. Le komu ni ostal v spominu rdeč OM, s katerim se je leta 1949 prvič podal po les v gozdove. Danes uživa prisluženo pokojnino, vedno med ljudmu v družbi, na poti; Se vedno živahen in zdrav. Naj velja — Se veliko zdravih let. Žani ob tovornjaku gozdnega gospodarstva, k kje na j bi w sicer sita KDO BO ZMAG;AL? Kot tribuna za gledalce (ali oder za zmagovalce), so se »postavile:« klopi in mize na prostoru ob Savinjskem gaju. Gledalcev (mimoidočih) je veliko, med njimi so tudi tisti, ki bi jih naj prestavili pod bližnjo sttreho in jih obvarovali pred vremenskimi nevšečnostmi. Boj med klopmii in naravo torej traja, zmagovalec pa bo vsekakor našel mesto na eni izmetd njih, saj ne kaže, da bi kaj kmalu našle mesto pod streho. Kaj pa če zmagp kdo tretji? DO ,,ERA" TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas VZDRŽEVANJE pri p. e. POLNILNICA-KLET Kandidati morajo pooleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: _ «V sttrojni ključavničar — najmaanj eno leto delovnih izkušenj — poznaavanje tehnologije vinarske polnitve Kandidati naj pošijeejo pfsne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje teh del najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naaslov: 5?,'J« ..TlTi)V/° VRENJE. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZED VINO ŠMARTNO OB PAKI. Šmartno ob Paki 134. Kandidati bodo o izzbiri pisno obveščeni. »Spomini na prijateljico in soborko Ivanko Herle" Nekaj pripomb na sestavek V NAŠEM ČASU SMO 24. NOVEMBRA (ŠTEVILKA 47/48) OBJAVILI SESTAVEK »SPOMINI NA PRIJATELJICO IN SOBORKO IVANKO HERLE«, KI GA JE NAPISALA FRANCKA POVH-SLAVKA. PRIPOMBE IN DOPOLNITVE NA TA SESTAVEK NAM JE IZ SOLČAVE POSLAL ANTON IKOVIC. »Ker želim, da bi bili zgodovinski podatki za Solčavo čimbolj točni še pred izidom kakšne publikacije o našem kraju med NOB, bi rad dopolnil Francko Povh-Slavko zaradi nekaterih netočnosti v navedenem sestavku: — v 3. odstavku mora biti Bevski in Robanov namesto Bovški in Tobanov (opomba uredništva: očitno gre za tiskarsko napako); — v 5. odstavku: »... Krznar-jevega fanta«. To ni bil Krznaijev Bil je Anton Oprčan, nezakonski sin Notburge, zato so ga tudi domačini klicali Burgin Tone. Njegova mati se je preživljala kot kmečka delavka. Ko je bil Anton star šest mesecev, ga je mati oddala svojim staršem, ki so živeli v stari hiši pri Lašekarju v Solčavi, ker ga pri delu ni mogla imeti poleg sebe. Bil je zelo nadarjen, zato so ga poslali študirat. Pri študiju sta mu finančno pomagala stric in teta Franc in Marija Oprčan. Ker sta bila siromašna, si je moral tudi sam pomagati s poučevanjem drugih dijakov. V zadnjem letu ga je zatekel preobrat in zaključnih izpitov ni napravil. Rad je zahajal v domači kraj. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga pričeli zasledovati domači izdajalci. Umaknil se je na Koroško, dobil službo v rudniku Mežica in pozneje v Litiji, kjer so ga zahrbtno ustrelili; — 7. odstavek: »S sestro Klaro sva v zimi I943/44 prisostvovali obsodbi Pernata.« To ni bilo v zimi 1943/44. Iz vojnega poročila 4. operativne cone je razvidno, da je Koroška četa že5.januarja 1943 na Kolarjevem vrhu prijela de-nuncianta in nemškega špijona Jurija Pernata ter mu za izdajalsko delo sodila; — 7. odstavek: »Takrat nama je Lojz (Vresk, pripomba A. I.) povedal. da bodo napadli Solčavo.« Dvomim, da bi Alojz Vresk, kot funkcionar koroške enote, pripovedoval civilistom strogo zaupne vojaške podatke. Sicer pa ta izjava sploh ne drži, ker je Koroška četa napadla Solčavo že 15. decembra 1942. V istem odstavku tudi piše, da je Francka Povh-Slavka postala partizanka 1. koroškega bataljona 15. aprila 1943. To ne bo držalo (glej Vestnik koroških partizanov, številka 2 — 3, letnik X, sept. 1976 — Solčavska številka). V tem Vestniku na strani 15 opisujem Slavkin odhod v partizane, ki ga mi je sama pripovedovala. Piše, da je bilo to po prehranjevalni rekviziciji pri Jožetu Klemenšeku. Po trditvi Roka Klemenšeka-Viktoija je bilo to na veliki petek 23. 4.1943, ko so imeli v shrambi že pripravljene velikonočne dobrote. Nemci v svojih poročilih _naxaiaio datum 22. april. Po tej akciji so borci Koroške čete odšli v Matkov kot in se oglasili na domu tedaj Francke Grudnik-Slavke, ki je naslednji dan 24. aprila odšla v partizane. Ta datum ima evidentiran tudi krajevna organizacija ZZB NOV Solčava; — 15. odstavek: Ivanka ni rodila pri Havdeju. Rodila je 18. 8. 1943 v mali skoijevki, ki sta si jo z možem Jožetom zgradila v gozdu blizu Knezove električne centrale pod Knezovimi njivami. To skoijevko smo v letu 1944 uporabili za bivanje gradbene ekipe pri gradnji partizanske bolnišnice in za ranjenega Konrada Mlačnika-Karla.« ANTON IKOVIC Klara Gradnik z malo Lučko IZ OBČINE MOZIRJE Gozdno gospodarstvo Nazarje Olajšati delo v gozdovih GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IMA VSEKAKOR VELIK IN VSESTRANSKI POMEN. GOZDARJI MORAJO TEMU NARAVNEMU ŽIVLJENJSKEMU PROSTORU ZAGOTOVITI NARAVNO ČVRSTOST, SKRBIJO ZATO, DA GOZD TRAJNO DAJE NAJVEČJE MOŽNE DONOSE LESA, OBENEM PA MORAJO POSKRBETI ZA TO, DA GOZDOVI OPRAVLJAJO SVOJO ZAŠČITNO NALOGO PRED IZPIRANJEM TAL, OHRANJAJO STALNE VODNE VIRE IN ČISTIJO ZRAK. Gornja Savinjska in Šaleška dolina, z njunimi gozdovi upravlja nazarsko Gozdno gospodarstvo, sta usmeijeni tudi v turizem, pogoj za njegov razvoj pa so ohranjene naravne lepote. Z gozdovi je torej treba gospodariti tudi tako, da obdržimo njihovo mikavnost. Ob vsem tem pa moramo seveda upoštevati še ožje gospodarske potrebe gozdarjev, saj boljše ali slabše gospodarjenje z gozdovi pomeni tudi večji ali manjši kos kruha za vse zaposlene v gozdarstvu in sorodnih panogah. V današnjih razmerah je usmeritev na tuja tržišča vse večja nujnost, posledica tega pa so tudi merila, ki vladajo na mednarodnem tržišču. To pa so visoka kakovost, spoštovanje dogovorjenih rokov in prosto oblikovanje cen. Gozdaiji sami sicer neposredno ne izvažajo veliko, kakovost njihovega lesa pa v veliki meri opredeljuje izvozno uspešnost lesarjev. V prizadevanjih za zagotavljanje kakovostnega lesa morajo gozdarji v čimvečji meri uskladiti delovni proces med sečnjo, spravilom in odvozom lesa ter s tem preprečiti daljše ležanje hlodovine v gozdu in padanje njene vrednosti. Kakovost lesa, večje delovne učinke in la2je delo skušajo gozdaiji med drugim doseči z vlaganji v izgradnjo gozdnih prometnic, v nakupe sodobnih delovnih strojev za sečnjo, spravilo in prevoz lesa. Da bi olajšali težaška dela v gozdu so že povsem opustili kleš-čenje drevja s sekiro, kmalu pa bodo v celoti opustili tudi lupljenje iglavcev. Prav lupljenje je najtežje opravilo pri sečnji lesa in predstavlja kar 40 odstotkov delovnega časa. Seveda pa opustitev lupljenja tetja vrsto dodatnih ukrepov in postopkov. Osnovni pogoj je vsekakor modernizirano osrednje skladišče z lupilnimi stroji. Predvsem zaradi denarnih zagat so v Nazarjah z gradnjo mehaniziranega skladišča odlašali vrsto let. Lani so pričeli nalogo učinkovito uresničevati in Lesna industrija Gorenj e-Glin Nazaije je že postavila sodoben lu-pilni stroj, kar je prvi del izgradnje mehaniziranega osrednjega skladišča. Naložba je veljala kakšnih 25 milijonov dinarjev, gozdarji pa so na podlagi sovlaganj lesaijem prispevali dva milijona dinaijev. Stroj so že preiskusili. lahko lupi oblovino od 8 do 74 centimetrov premera, njegova zmogljivost pa je do 300 kubičnih metrov na dan. Za gozdaije pomeni stroj veliko olajšanje, pa tudi dodatno obveznost. Vrednost gozdnih sortimentov bo namreč porasla le, če bodo gozdarji dostavljali sveže gozdne sortimente do mehaniziranega skladišča, oziroma lu-pilnega stroja. Ob vseh teh in ostalih pomembnih nalogah se gozdaiji zavedajo, da bodo uspeli le, če bodo delali dobro in še boljše. V SLIKI iN BESIEDI • V SLIKI IN BESEDI nas cas * Stran 5 2. februarja 1984 ★Titovo Velenje Geodetska služba občine Mozirje Uspešna štiri desetletja PRILOŽNOSTNO SLOVESNOST OB 40-LETNICI GEODETSKE SLUŽBE V SLOVENIJI SO PRIPRAVILI TUDI V PROSTORIH SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE. NA SREČANJU SO MED DRUGIM SPREGOVORILI O DOSEŽKIH OBČINSKE GEODETSKE UPRAVE V PRETEKLOSTI, PA TUDI O TEMELJNIH SMOTRIH NJENEGA DELOVANJA IN DELOVNIH USMERITVAH. O DELU UPRAVE V MINULEM OBDOBJU PRAVI NJEN DOLGOLETNI NAČELNIK ANTON TIRŠEK TAKOLE: »Mirno lahko rečem, da smo v štirih desetletjih geodetske uprave storili več, kot osemdeset let pred tem. Najpomembnejši dosežki so vsekakor avtomatska obdelava katastrskega operata za območje celotne občine, temeljni topografski načrti v merilih 1:5.000 in 1:10.000 ter pregledni katastrski načrti za vso občino. Sem sodijo še karta občine v merilu 1:50.000, katastrsko-topografski načrti v merilu 1:1.000 za naselja Mozitje, Nazaije, Gornji grad., Ljubno in Luče, temeljni topografski načrti v merilu 1:1.000 za Rečico ob Savinji in Logarsko doliino, register območja teritorialnih enot in podobno.« Pomen teh dokumentov je zagotovo velik in vsestranski? »Zagotovo so vsa tat opravljena dela velikega pomema za gospodarstvo, za načrtovamje in druga področja ter za vsakcega občana posebej. Zlasti pomeimbni so temeljni topografski natčrti v večjih merilih. Ti so nepogrešljivi pri urbanističnem načrttovanju, v gradbeništvu, pri oorganizirani gradnji novih sosesk,, pri združevanju in zaokroževamju kmetijskih zemljišč, urejamju vodotokov, pogozdovanju im podobnih posegih v prostor.« V vse te dejavnosti je torej vključena geodetska sslužba. Kakšni so zato njeni nadaliljnji načrti? »V bodoče bi morrali več pozornosti nameniti kicatastru komunalnih naprav. Urresničitev te naloge sicer ne priniaša velikih priznanj, toda vsakdio, ki se je kdajkoh ukvarjal zz urbanim prostorom ve, kako dtragoceni so takšni podatki. Čedaljje večja potreba po lastni proizvcodnji hrane narekuje nadaljnjo ipreobrazbo našega kmetijstva. Nowi odnosi na tem področju sicer prrinašajo na- predek, ostajajo pa številne neizkoriščene možnosti, ki bi zagotovo omogočile večji pridelek hrane. Med nje vsekakor sodi združevanje močno razdrobljenih posestev v'zaključeno celoto. Pomembna je tudi informativna dejavnost, tista prava, ki bo delegate pripravila do razmišljanja, načrtovanja in zavestnega odločanja. V zvezi s tem smo lanskega marca dobili zakon o družbenem sistemu informiranja. Na podlagi tega zakona so se v občinski upravi oblikovali trije skupni registri. To so centralni register prebivalstva, register organizacij in skupnosti ter regis- Anton Tiršek ter prostorskih enot. Slednjega bo v občini in republiki vodil organ, kije pristojen za geodetske zadeve. Geodetska služba je s tem dobila pomembno družbeno priznanje in njeno zaupanje, ki ga bo seveda morala tudi upravičiti. Glede na izročilo geodetske službe in njeno enotno organizacijo, ki pri svojem delu obravnava vsak najmanjši del naše domovine in daje s tem družbi podatke in podlago za uspešno delo na upravnem, planskem in gospodarskem področju, geodeti seveda ne smemo zatajiti.« Kaj pa zagotavljanje sredstev? »V letu 1981 smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje geodetskih del v tem srednjeročnem obdobju, ki so ga sprejeli občinski izvršni svet in ustrezne samoupravne interesne skupnosti. S tem smo lahko pripravili samozavestno oblikovan srednjeročni program in boljšo opremo. Prepričan sem zato, da bomo uporabnikom dajali podatke hitro in uspešno ter razvijali geodezijo skladno z razvojem doma in v svetu.« Planinci Gornje Savinjske doline Novo zavetišče v gorah V MOZIRSKI OBČINI ZELO USPEŠNO DELUJE ŠEST PLANINSKIH DRUŠTEV. TUDI ŠTEVILO ČLANOV NENEHNO NARAŠČA. V DRUŠTVA JE TRENUTNO VKLJUČENIH 2.178 ČLANOV, KAR POMENI, DA SO PLANINCI DALEČ NAJMOČNEJŠA ORGANIZACIJA V OBČINI. V lanskem letuje minilo 90 let od ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, zato so planinci po vsej dolini pripravili vrsto slovesnosti in proslav. Visok jubilej so se-* veda obeležili s številnimi pomembnimi delovnimi zmagami, prav v prostovoljnem delu pa se v najlepši meri kaže velika delovna zagnanost in solidarnost gor-njesavinjskih planincev. Še posebej to velja za sodelovanje in pomoč pri obnovi in gradnji novih planinskih postojank. Tako so lani odprli tri nove postojanke in sicer kočo na Klemenči jami pod Ojstrico, kočo Pristava na Menini planini in zavetišče gorske reševalne službe na Mozirski planini. Samo v lanskem letu so planinci pri gradnjah in obnovah svojih postojank opravili 6.000 prostovoljnih delovnih ur, njihova vrednost pa krepko presega sto starih milijonov dinaijev. Veliko časa in dela so porabili tudi za organizacijo številnih pohodov, tekmovanj, srečanj in drugih oblik svoje redne dejavnosti, na mnogih pa so tudi sodelovali. Številnih izletov seveda ne kaže posebej omenjati. Za uspešno uresničevanje zahtevnih nalog so potrebni tudi usposobljeni kadri in tudi temu vprašanju planinci namenjajo veliko pozornosti. Trenutno v društvih deluje 16 mladinskih vodnikov, imajo pa tudi več in-štruktoijev gorske straže in gorske reševalne službe. Na šolah deluje 9 mentoijev planinske vzgoje, planinske šole pa je obiskovalo 154pioniijev in mladincev. Pomembno in zahtevno delo opravljajo tudi markacisti, ki skrbijo za varne in dobro označene planinske poti. Lani so za obnovo in popravilo koč, domov in bivakov porabili precej več kot tri milijone dinaijev, od tega pa so zbrali za poldrugi milijon lastnih sredstev. Vrednost planinskih objektov v Gornji Savinjski dolini že presega 30 milijonov dinaijev. V letošnjem letu nameravajo v njihovo nadaljnjo obnovo in vzdrževanje vložiti 4,3 milijona dinaijev. Precej sredstev bodo namenili tudi nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju pionirjev, mladincev in članov, poskrbeli pa bodo tudi za predavanja, izlete in za vse ostale oblike planinske dejavnosti. K celoviti podobi Savinjskega gaja so svoj delež prispevali tudi mozirski planinci s svojo kočo Pogovor s Karlijem Kordežem, predsednikom ZKO Velenje Mnogo nas je žef toda naše vrste bomo še povečali Za kulturno (i .javnost v naši občini vemo, da je prisotna skoraj na vsakem koraku. Pomeni nam marsikaj, predvsem pa razvedrilo in koristno zapolnitev prostega časa. V velenjski občini deluje precej kulturnih društev po krajevnih skupnostih, da osnovnih in srednjih šol raje ne omenjamo. Dobro poznamo Kolednike, pa Amatersko gledališče iz Titovega Velenja, šmarške gledališčnike, obe godbi, pevske zbore in še in še. Vsi pa se združujejo v Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. 8. februar je slovenski kulturni praznik. Hkrati z njim bomo letos praznovali tudi 40-letnico pohoda legendarne XIV. divizije na Štajerskem ter 40-letnico smrti pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali o delu Zveze kulturnih organizacij občine Velenje z njenim predsednikom Karlijem Kor-dežom. Kako bi ocenili kulturno dejavnost v velenjski občini v preteklem letu? Karli Kordež: »Z lansko kulturno žetvijo smo lahko pri Zvezni kulturnih organizacij zadovoljni. Težav nam seveda ni manjkalo. S temi smo se ubadali na sejah odborov, posameznih društev. Toda, to za nas ni toliko pomembno. V preteklem letu smo se razveselili ponovne oživitve kulturne dejavnosti v Pesju, ki je v svojem kraju s tamburaško in dramsko skupino znova dala pečat kulturi: krajevne skupnosti. Kulturno društvo so ustanovili v Ravnah, v Lokovici je pričel peti zbor, da o Konovem in vseh treh središčih Šaleške doline ne izgubljam preveč besed. Napredovali so likovniki, literati, plesalci, pevci... Pri zvezi deluje 11 odborov. Vsi po vrsti se trudijo kulturno živeti, ustvarjati. Odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drigih republik ima največje težave s prostori. Z izgradnjo glasbene šole bodo morda le našli, pa tudi druge skupine, svojo streho nad glavo. Zelo prizadevni so bili pri uresničevanju načrtovanih nalog člani likovne sekcije, ki so zelo uspešno organizirali likovno šolo. njihove stvaritve pa so si lahko ogledali ljubitelji te umetnosti v vseh mestih, ki nosijo Titovo ime. Vse bolj se uveljavlja plesni odhod, literati so izdali že štiri številke svojega glasila Hotenja. Kinoklub deluje po osnovnih šolah in tako prispeva velik delež k filmski vzgoji mladih, in še bi lahko našteval« Ali lahko rečete, da v vsaki krajevni skupnosti Šaleške doline deluje društvo? Karli Kordež: »Tega ne bi smel trditi. Čeprav je kulturna dejavnost razvita tudi drugod — delavno je društvo v Šentilju, Topolšici. Zavodnjah, Skalah, se morda te in druge krajevne skupnosti premalo povezujejo z Zvezo kulturnih organizacij, da o njih premalo vemo. Ta društva delujejo občasno, nek svojstven, sebi zadosten kulturni pomen pa vendarle imajo. Z zaposlitvijo kulturnega animatoija, ustvaijal-ca in povezovalca kulturnih pobud bomo naredili korak naprej. Želimo si namreč, da v občini nebi imeli le nekaj kulturnih središč, ampak bi vsaka krajevna skupnost na našem območju imela razvito kulturno dejavnost.« Naša tri kulturna središča — Titovo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so torej še vedno v ospredju? Karli Kordež: »To je res. Vendar, moram povedati, da ob tem premalo poznamo živahno dejavnost konovskega kulturnega društva Lipa, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. To društvo je lahko za vzgled marsikateremu, tako glede organizacije kot tudi načrtovanja. Pri povezovanju ima namreč zveza precej težav. Nekatera društva ne načrtujejo pravočasno svojih predstav ali prireditev. V Zvezi kulturnih organizacij vidijo le razdeljevalko denaija. To pa že zdaleč ni njen namen. Morda bomo s kulturnim animatorjem to bolje uredili in morda k delu ali ustanovitvi spodbudili še kakšne kulturne ustvarjalce, že ustanovljeni pa Karli Kordež bodo svoje delo še izboljšali in se tesneje povezali med sabo, kar je naša najpomembnejša naloga.« Kaj pa kulturna ustvaijalnost v združenem delu? Karli Kordež: »O tej dejavnosti vemo premalo. V preteklih letih smo se povezovali s sindikati. Nekateri kolektivi imajo velik posluh za kulturno dejavnost, nekateri so na tem področju že dolgoletni meceni raznih naših skupin. Omenim naj rudarsko godbo, oktet. Kajuhov zbor, pevski zbor Gorenje in še katero drugo skupino.« Ničesar še nismo povedali o mladih kulturnikih na osnovnih šolah. Karli Kordež: »Na osnovnih šolah delujejo kulturno umetniška društva. Skoraj vsa so zelo marljiva. Mladi kulturniki se ne predstavljajo le na šolskih odrih, ampak se povezujejo z življenjem izven šole. Prirejajo razne proslave. se med sabo povezujejo, krajanom pripravljajo samostojne prireditve. Zelo prizadevno je kulturno umetniško društvo na šmarški osnovni šoli, na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha delujejo tri kulturniške skupine, ki vsakemu obiskovalcu spominske sobe XIV. divizije pripravijo krajši kulturni program. Kulturniki OŠ Antona Aškerca uspešno sodelujejo s splitskimi vrstniki. Na vseh šolah imajo zelo lepe likovne razstave. Tu bi lahko naššteval in našteval. Nič se nam ni treba bati, da bo kulturna dejavnost v poznejših letih zamrla, saj imamo veliko mladih kulturnikov v svojih vrstah.« Še vedno velja trditev, da je v kulturno dogajanje v občini vključenih kar nekaj tisoč občanov? Karli Kordež: »Pravimo, da na je 5000. Nekateri temu podatku ne verjamejo, češ daje statističen, neresničen. Če med kulturnike štejemo mlade pevce, igralce, plesalce iz šol, ob tem pa ne pozabimo še na odrasle pevce, gledališčnike. likovnike, folkloriste — skratka, vseh, ki se kakorkoli ukvaijajo s to dejavnostjo. Nekateri med njimi so širšemu krogu občinstva, tako v domovini kot tujini, dobro poznani. Ni treba posebej omenjati, kje vse so se že plesali Koledniki. kje vse so nastopili člani Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja, pa šmarškega Gledališča pod kozolcem. obeh pihalnih godb. Samo v naši folklorni skupini Koleda je več kot 100 plesalcev. Nekateri ljudje se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo le občasno, manj povezano in bolj v svojem kotičku. Množičnost smo že dosegli, gotovo pa bomo še povečali naše vrste.« Neglede na današnje razmere? Karli Kordež:» Prav zaradi tega. Programi posameznih društev so sedaj mnogo stvarnejši, ne pa tako kot včasih, ko so marsikje napisali delovne programe predvsem zaradi pridobivanja denarja. Tega sedaj ni več. Denar ne sme biti glavni oblikovalec in zaviralec kulturne dejavnosti. Od našega kolača dobi društvo ali skupina pač toliko, kolikor ji ga naša krušna mati, kot rad imenujem Zvezo kulturnih organizacij, odreže in si zasluži.« Kakšna pa bo kulturna dejavnost v letu 1984, saj vemo, da praznujemo 40-letnico pohoda XIV. divizije na Štajerskem in 40-letnico Kajuhove smrti? Karli Kordež: »Prepričan sem, da bo letošnja žetev na vseh področjih kulturnega ustvaijanja znova obilna. Seveda se bomo za ta jubileja še posebej potrudili, V najtežjih časih je kultura nadomeščala sicer dobro oboroženi diviziji, dajala prebivalcem vso tisto moč. ki jo je imel sovražnik v orožju. Tudi danes mora biti zelo pomembna za vsakega izmed nas. V Kajuhovem rojstnem kraju — Šoštanju — bo 25. februaija osrednja prireditev, na kateri bodo naši godbeniki pevski zbor Gorenje in recitatoiji znova zaigrali kantato z naslovom Moja pesem ni le moja pesem. Navzočnost Brine. Vere Hreščak-Beblerjeve, ki je po Kajuhovi smrti vodila kulturniško skupino ter udeležba še preživelih borcev XIV. divizije, bo dala prireditvi gotovo svojstven pečat.« Kaj pa pripravljate ob tej priložnostni na vaši šoli, ki nosi ime po rojaku in narodnem heroju Karlu Destovniku-Kajuhu? Karli Kordež: »Že nekaj let naši učenci pridno berejo knjige in tekmujejo za Kajuhovo bralno značko. Letos jo bomo podelili še posebej svečano. V mesecu marcu bomo znova organizatoiji republiške likovne razstave, na kateri sodeluje že več kot 100 šol iz vse Slovenije. Čeprav je razstava tematsko vezana na razmišljanje otrok in njihovo upodobitev prihodnosti, bomo tudi na njej namenili kakšno likovno stvaritev temu odgodku.« Tovariš Kordež hvala za pogovor. T. P., S. V. Osnovna šola bratov Letonje Šmartno ob Paki Kulturni center Ivan Napotnik jeziku. Partizanom je uspelo to nemško »postojanko« zavzeti poleti leta 1944. Kot je moč razbrati iz šolske kronike, v začetku je bila pisana v gotici, je od 15. oktobra ieta 1945 »gulilo« šolske klopi v obeh starih šolskih stavbah 250 učencev. Seveda so bile razmere-za vzgojno-izobraževalno delo po vojni zelo težke, saj učitelji niso imeli na voljo učil, učnih pripomočkov, pa tudi učnih knjig ni bilo prav veliko. Prva stara šola, v kateri so danes prostori Vegrada. stoji v samem centru Šmartnega ob Paki. Njena podoba se ni spremenila. Šolsko poslopje, v katerem je danes pouk, so zgradili leta 1962, deset let kasneje pa so krajani s samoprispevkom zgradili še novi del. v katerem so učilnice in kabineti za predmetni pouk, kuhinja in prostori vzgojnovarstvene ustanove. Šmarška šola nosi ime po prvoborcih. domačinih Vladu in Jožetu Letonju. V 13 oddelkih in dveh oddelkih podaljšanega bivanja »nabira« znanje 275 otrok, poučuje pa jih 20 pedagoških delavcev. O življenju in delu na tej šoli ni potrebno izgubljati preveč besed, saj je to resnično pestro, bogato kot le malokje tako. Učenci lahko razvijajo svoja nagnjenja in sposobnosti v 19 različnih interesnih Prireditve za šolsko mladino Lutkovne predstave in igrice domačih gledaliških skupin od 21. 1. 1984 do 3. 3. 1984, vsako soboto ob 10.00, v domu kulture v Titovem Velenju za predšolske otroke. Josef Čapek — Matjaž Loboda: KAKO STA SE KUZEK IN MUCA IGRALA GLEDALIŠČE Ljubljansko lutkovno gledališče za predšolske otroke in učence osnovnih šol — nižja stopnja Denis Poniž: NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana 29. 2., 1. 3. in 2. 3. 1984 za učence osnovnih šol — nižja stopnja Aishil: PERŽANI Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani dne 7. 3. 1984 za učence osnovnih šol — višja stopnja Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK Slovensko ljudsko gledališče Celje, dne 22., 23. 3. 1984 za učence osnovnih šol — višia stopnja Andres Valdes: GIB IN TIŠINA, sodeluje Jana Kovač za dijake srednjih šol, že izvajano, dne 13. 12. 1983 Nigel VVilliams: RAZREDNI SOVRAŽNIK Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, dne 13. 2. 1984 za dijake srednjih, šol Filmsko gledališče ¥ februarju Ponedeljek, 6. 2. ob 20. uri CUBA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Sean Connery, Brooke Adams Režiser: Richard Lester Cuba leta 1959 — neposredno pred padcem diktatorja Batista in zmago Fidela Castra. Robert Dapes, angleški major v pokoju postane svetovalec v že omajanem Batistinem režimu. Kmalu zatem je izbruhnila revolucija in Batista in njegovi ljudje morajo zbežati. Ponedeljek, 13. 2. ob 20. uri SOMRAK — britansko-jugoslovanski. V gl. vi.: Kari Malden, Jedi Thelen, Demion Nach, Pavle Vujisič Režiser: Goran Paskalievič V mali istrski vasici živijo samo starci in otroci. Vsi sposobni za delo pa so odšli v mesta ali na začasno delo v Nemčijo, svoje otroke pa pustili v skrbstvo staršem. Film nam govori o prav takšni družini, o starem očetu, vnuku in vnukinji, ki neprestano čakajo na vrnitev staršev, a teh nikoli več ne bo nazaj. Ponedeljek, 20. 2. ob 20. uri ŽELEZNI ČLOVEK - poljski, drama. V gl. vi.: Jerzy Radziwilowicz, Krystyna Janda Režiser: Andrzej Wajda V filmu sodeluje tudi Lech Walesa. Film je pravzaprav nadaljevanje znamenitega filma Marmornati človek. Wajda je snemal na licu mesta, brez zgodovinske distance in to je tudi ena največjih kvalitet tega filma. Železni človek je film o -Birkutovem sinu, delavcu in članu Solidarnosti v Poljski, od študentskega gibanja 1968. leta do podpisa sporazuma med vlado in deiavci-stavkarji, avgusta leta 1980 v ladjedelnici v Gdansku. Televizijski režiser je dobil nalogo posneti dokumentarec o stavki delavcev, ki naj bi služil proti stavkajočim. Ob snemanju pa zve za krivice, ki so jih morali prenašati delavci. Ob srečanju z Agneszko,< režiserko, ki se je po snemanju Marmornatega človeka poročila i Birkutovim sinom in, ki je trenutno v zaporu kot aktivistka pa se dilema režiserja poglablja. Razpet je med dolžnostjo in vestjo, pritiskom vlade in sočutja z delavci. Režiser je kreativen človek a zdaj mu je bilo ukazano kaj in kako delati. Film je leta 1981 dobil Zlato palmo za najboljši film v Cannesu. Proslavili bodo 150-letnico delovanja Praznovanje bodo začeli 5. maja s tradicionalnim pohodom na Goro Oljko. Nedelja, 6. maja, bo športno obarvana. Med drugim bodo pripravili nogometno tekmo med očeti in sinovi, rokometno srečanje, gasilsko tekmovanje med pionirji domačega gasilskega društva in Paške vasi. Od ponedeljka do petka se bodo zvrstili kulturni večeri, in sicer večer folklore in plesov, gledališki večer v četrtek pa se bodo predstavili šmarški literati in pevski zbori. V petek. 11. maja. bodo v avli šole odprli več razstav, od likovne, modelarske, ročnih del, spise, ki so bili objavljeni v različnih časopisih. na razstavi pa sj bodo obiskovalci lahko ogledali še fotografije iz življenja in dela na šoli nekoč. Pozornost bo gotovo pritegnil tisti del razstave, kjer bodo razstavljeni stari učbeniki, pripomočki. šolska kronika, stara spričevala. šolska glasila in pomembna priznanja. Seveda si učitelji in učenci želijo, da bi bil ta del razstave čim pestrejši in bogat. Zato prosijo za pomoč starejše krajane, ki hranijo doma še kakršnekoli zapise, knjige, skratka vse. kar je povezano s šolo. da jim te predmete posodijo. Posebej za to priložnost bodo mladi likovniki izdali likovno mapo. izčrpen zgodovinski pregled o delu na šoli od začetkov do danes pa bodo zabeležili v sliki in besedi v posebni številki biltena. Praznovanje bodo nadaljevali še v soboto. 12. maja. ko bo na igrišču pri osnovni šoli sklepna slovesnost. Učenci — mladi kulturniki se bodo predstavili s krajšim kulturnim programom, telovadci pa bodo nastopili še na slavnostni telovadni akademiji. Isti dan bo še srečanje nekdanjih in sedanjih delavcev te šole. Slovesnosti ob tem jubileju bodo končali s streljanjem na glinaste golobe. Zvečer bodo na Malem vrhu zagoreli še taborniški kresovi tako. kot so to ob podobnih priložnostih počeli pred več kot 100 leti. Skupaj s tem jubilejem bodo krajani proslavili še svoj krajevni praznik. 8. maj. »Naša šola resnično živi s krajem, saj smo med sabo tesno povezani in tvorno sodelujemo. Tako bo tudi ob praznovanju.« je ob koncu poudarila ravnateljica druge najstarejše osnovne šole v velenjski občini Marija Cigala. T. P. Na praznovanje 150-letnice šole se že sedaj marljivo pripravljajo OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI SLAVI LETOS ČASTITLJIV JUBILEJ - 150-LF.TNICO IN JE DRUGA NAJSTAREJŠA OSNOVNA ŠOLA V VELENJSKI OBČINI. NA TA POMEMBEN DOGODEK, NE SAMO ZA ŠOLO, AMPAK TUDI ZA KRAJ, SE UČITELJI, UČENCI ŽE SEDAJ MARLJIVO PRIPRAVLJAJO, SAJ BODO 150-LETNICO ŠOLE, KI JE SREDIŠČE ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJU, PROSLAVILI KAR SE DA SVEČANO. Prosvetljevanje in kulturno osveščanje krajanov na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki se je začelo že zelo zgodaj. Prvo šolsko zgradbo so zgradili že leta 1834. Imela je le eno učilnico. Nekaj let kasneje so prizidali še eno. Kraj se je širil, prihajali so novi krajani, povečevale so se potrebe po razširitvi šolskih prostorov. Zato so takratni učitelji organizirali pouk še v nekaj metrov oddaljeni Fridrihovi hiši. V njej je potekal pouk vse od leta 1873 do leta 1962. do začetka druge svetovne vojne pa ga je obiskovalo 320 otrok. Ob prihodu okupatoija v ta kraj so že od 21. aprila leta 1941 do 11. septembra 1944 nemški učitelji poučevali otroke v nemškem dejavnostih. Vsi krožki delajo zelo prizadevno. To potrjujejo številna priznanja, diplome, pokali„Zara-di majhnega števila imajo učenci veliko možnosti za vključevanje v izvenšolske dejavnosti. Pogoji za delo so zelo ugodni, saj imajo pouk le dopoldne. Praznovanje 150-letnice:. obstoja je lep in enkraten dogodek. Učitelji in učenci bodo ta jubilej proslavili zelo delovno. Temu praznovanju so prilagodili delovne programe interesnih dejavnosti. društev na šoli in organizacij. Prireditve bodo ves teden. Marija Cigala Srečanje • Srečanje • Srečanje Mojca Močivnik TAKO KOT ATLETI IZBEREJO SVOJEGA NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA ALI ŠPORTNICO LETA, TAKO TUDI STRELCI NAGRADIJO SVOJE NAJBOLJŠE POSAMEZNIKE IN POSAMEZNICE. LETOS JE LASKAVI NASLOV -NAJBOLJŠE STRELKE V REPUBLIKI — DOBILA MLADA VELENJCANKA MOJCA MOČIVNIK. TA NOVICA JE SPODBUDILA TUDI NAS, DA VAM NAJBOLJŠO SLOVENSKO STRELKO MALO PO BLIŽE PREDSTAVIMO. Mojca je dijakinja 4. letnika velenjske gimnazije. Streljanju — športni panogi, ki za ženski del sveta ni posebej zanimiva in v kateri tekmuje še malo strelk — seje zapisala z dušo in telesom, kot radi Eravimo, pred tremi leti. Ta-ole pravi: »K streljanju sem prišla povsem slučajno. Nastopila sem na šolskem prvenstvu in se naito uvrstila še na občinsko tekmovanje. Tudi tu sem dosegla dobre rezultate. Pot me je nato vodila na republiško ter državno tekmovanje. Dolbro sem se odrezala povsodl, kjer sem nastopila. Zlasti dosežek na državnem prv.enistvu me je spodbudil, da seim se začela s tem športom resmeje ukvatja-ti. Sprejela seim povabilo strelske družine Mrož, katere članica sem še daines.« Radi pravimo, seveda tisti, ki se na ta šport nte spoznamo kaj dosti, da miorajo imeti strelci še posebej ostro oko in mirno roko, da je rezultat dober. Mojca trdii nasprotno: vaja dela mojstrai. Da doseže strelec dobre reziultate, mora vsak dan velikco trenirati. Mora vedeti, kalko je treba meriti in kdaj spirožiti. To je poleg koncentracije najpomembneje. Mojca tekmuje v streljanju z zračmo in malo-kalibrsko puško. »>Zame je to seveda najlepši in najbolj zanimiv šport. Ljtudje ga premalo poznajo, zat »starokopitneži in reakcjonatjii« in zahteva svobodo združe;vanja in shaja-nja, večje politiične svoboščine v besedi in tisku, porotna sodišča in samoupravo i v občinah in deželah. Podoibne liberalne zahteve je dajal ttudi v deželnem zboru in v razliičnih člankih v Slovenskem narodu od leta 1868 dalje. Hkrati pa s«e je Vošnjak skrbno ogibal i izjav o ločitvi cerkve in držatve in versldh vprašanj. Podotbno so ravnali tudi drugi slovemski liberalci, ki so pred volitvatmi vedno izjavljali, da se bodoj »poganjali za obrambo katoliiške vere« in kandidirali pod skupnim slovenskim geslom »Vse za vero, dom, cesatja!« 1 Vzrok za tako ravnanje je bilai močna klerikalna ofenziva, ki se je proti koncu šestdesetihh let 19. stoletja zelo razmahnila. Upirali so seji tako mladoslovernci, kot staro-slovenci z Bleiweiisom na čelu, ki so bili sicer konseervativni, ne pa tudi klerikalni. Ptopuščali pa so klerikalcem obojiji, saj je duhovščina predstavljalila najštevilnej- šo skupino slovenske inteligence in glavno organizacijsko jedro narodnega gibanja na podeže-lju. Vošnjak je šel pri popuščanju klerikalcem še veliko dlje. Skupaj z najaktivnejšim klerikalcem na slovenskem Štajerskem kaplanom Jožetom Sucem je v okolici Slovenske Bistrice leta 1869 ustanavljal katoliška narodna društva. To ga ni motilo, da ne bi že leta 1871 v deželnem zboru z liberalnimi slovenskimi poslanci (Sernec, Dominkuš, in Kari Adamovič — tedanji lastnik velenjskega gradu!) glasoval skupaj z nemškimi liberalci. Ko se je januarja 1872 Vošnjak preselil v Ljubljano je prav on lansiral novo slovensko liberalno geslo »Vse za domovino, svobodo in omiko« in tako tudi formalno priznal razcep slovenskega narodnega gibanja na klerikalni in liberalni del. Začel seje slovenski »kulturni boj« in Vošnjak ga je vodil z ognjevitostjo in organizacijskim talentom, ki so ga priznavali celo njegovi nasprotniki. Žal pa seje načelni boj svetovnih nazorov kmalu sprevrgel v silovito zmeijanje, ki gaje Josip Stritar z žgočo satiro označil takole: Pisatelji slovenski, časnikarji, kako surovi ste, neotesani; bosi, neumiti in nepočesani, po govoru, vedenju ste, drvarji! V psovanju strašno ste zgovorni; z »nemčurji«, »mavtaiji«, »liberaluhi«, nam pridno bogatite jezik uborni. Vendar je bilo slovenskega kulturnega boja kmalu konec. Slovenska liberalna stranka je bila preslabotna, da bi si zagotovila odločilni vpliv v svoji naravni volilni bazi — meščanstvu v slovenskih mestih in trgih medtem, ko je bilo podeželje trdno v klerikalnih rokah. Volilni neuspehi so zato prisilili liberalce k popuščanju, začela se je doba »slogaštva«. Liberalci in klerikalci so sicer še obdržali svoje stranke in glasila, vnemale so se tudi občasne časopisne praske in polemike, vendar ne v bistvenih vprašanjih. V vprašanjih narodnostne politike je prevladala enotnost, v svetovnonazorskih vprašanjih pa so morali liberalci opustiti javno izpovedovanje liberalnih načel. Slovensko narodnostno gibanje je tako na zunaj ponovno dobilo konservativno, klerikalno podobo, ki jo je obdržalo skoraj do konca 19. stoletja. Slovenski liberalizem je tako z izjemo obdobja od leta 1872 do 1875 pokazal le svojo straho-petnost, breznačelnost in opor-tunizem. Vošnjak v tem pogledu ni bil izjema, zlasti še, ker je bil nagnjen k sklepanju različnih kompromisov. Liberalna načela so se zato v njegovem besednjaku vse redkeje pojavljala, v Spominih (izdani leta 1905 in 1906) pa se celo čudi ostrini s kakršno je vodil »slovenski kulturni boj«, saj meni da večjili razlik med obema strankama ni bilo. Opuščanje liberalnih načel pa lahko pri Vošnjaku opazimo že v osemdesetih letih, ko je začel pisati različne povestice za Mohorjevo družbo. V njih je bila prav pobožnost skupaj z narodno zavednostjo povzdignjena v največjo vrlino. Slovanstvo in jugoslovanstvo Slovenski nacionalni program je bil tesno povezan z vprašanjem odnosov do drugih Slovano v Avstriji in izven nje. Zavest o povezanosti z »velikim slovenskim bratom«, zlasti z mogočno Rusijo je dajala slovenskim politikom pomembno politično in moralno oporo. V dejstvu, da so del 80 miljonskega »slovenskega plemena« so videli tudi jamstvo za svoj narodnostni obstoj, ki je bil tedaj resno ogrožen zaradi močnih germanizacijskih pritiskov. V začetku šestdesetih let 19. stoletja seje slovanska zavest pri Slovencih izražala predvsem v zanimanju za slovenske jezike in literaturo, po vojni leta 1866 in uvedbi avstroogrskega dualiz-ma leta 1867, pa je postajala tudi politično vprašanje. Podobno velja tudi za dr. Jožeta Vošnjaka. 2e v študentskih letih je čutil nekakšno nejasno nagnjenje in zanimanje za literaturo slovanskih narodov. Poskušal se je v branju čeških knjig, za kasnejša leta pa zanesljivo vemo, da je obvladal češki, ruski in hrvatski jezik in spremljal literaturo v teh jezikih. Po letu 1867 pa je Vošnjak svojo slovansko zavest in pri-padnost.slovanstvu večkrat javno dokazoval. Tako je maja 1868, kot edini Slovenec odpotoval v Prago na slovesnost ob polaganju temeljnega kamna češkega narodnega gledališča. V priložnostnem govoru, ki ga je imel v Pragi je Vošnjak izjavil tudi tole: »Spoznali smo, da smo Slovenci, da smo betva velike slovanske lipe in daje naša sveta dolžnost ohraniti Slovanom od severa vhod do Jadranskega morja, po katerem stegujejo roke trije tuji narodi. Sami tega ne bi zmogli brez zavesti, da smo Slovani.« Konec leta 1868 je slovansko orientacijo pokazal tudi v štajerskem deželnem zboru ter z njo poskušal podpreti slovenske nacionalne zahteve: »Gospoda moja, ali morebiti mislite, da ne vemo, pri katerem narodu imamo svojo rodovino iskati, da ne znamo šteti, da nas je 80 milijonov, ki slovansko govorimo, mislimo in čutimo? Še nekoliko desetletij in na mesto nemšku-joče kulture, kije prišla na kant, stopila bo nova slovanska svobodam človečnost. Napredek in slovanstvo, to je eno in isto!«. Nemška večina štajerskega deželnega zbora je ta govor seveda ogorčeno napadla, vendar je Vošnjak svoje stališče odločno branil. V okviru poudarjanja slo-vanstva je že v tem času igrala posebno vlogo jugoslovanska ideja, ki je imela tudi realen politični pomen zaradi sorodnosti, prostorske bližine in podobnih političnih razmer. Zato je jugoslovanska ideja že v tem času večkrat prerasla čustveno raven in se odrazila v stikih med južno slovanskimi politiki. Pogosto se je pojavljala tudi kot sestavni del programov za zedi-njeno Slovenijo. Tako so se npr. v že prej omenjeno polemiki o zedinjeni Sloveniji leta 1866 kar štirje dopisniki celovškega Slovenca izjasnili tudi za južnoslo-vansko politično zvezo. Med njimi je bil tudi Vošnjak, ki je v članku, nekaj mesecev kasneje pa še v brošuri »Slovenci kaj čemo?« zahteval, »da bi se združile vse avstrijske južnoslo-vanske dežele, tedaj tudi Hrvaško — Slavonsko — Dalmatinske ali trojedina kraljevina in pa srbsko vojvodstvo v eno Jugoslovansko skupino. S Srbi in Hrvati smo si v najbližji žlahti v jeziku in šegah, tudi ima Zagreb že razne zavode za vse Jugoslovane in ravnokar delajo pnprave za višje šole ali vseučilišče jugoslovansko v Zagrebu.« Kot vidimo se Vošnjak tu zavzema za zvezo jugoslovanskih narodov, ki so bili v okviru monarhije. Občinski center klubov OZN Veliko zahtevnih in obsežnih nalog DOBRO POZNAMO PRIZADEVNO DELO KLUBOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENIH NARODOV V OSNOVNIH ŠOLAH VELENJSKE OBČINE IN CENTRU SREDNJIH ŠOL. VSI PA SE POVEZUJEJO, NAČRTUJEJO NEKATERE SKUPNE NALOGE IN AKCIJE Z OBČINSKIM CENTROM KLUBOV OZN PRI OBČINSKI KONFERENCI ZSMS VELENJE. Pred dobrim tednom dni so člani tega centra izdali zajetno pivo številko njihovega glasila — Bilten, v katerem so napisali kaj delajo, katere naloge so načrtovali, katere od teh uresničili in katere jih čakajo letos. V njem pa so objavljeni še najboljši literarni prispevki natečaja, ob tej priložnosti smo se o dosedanjem delu centra, ciljih in namenih klubov OZN pogovatjali s predsednico občinskega centra klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje Biserko Povše. Koliko klubov OZN deluje v naši občini, kje in kakšno je njihovo delo oziroma cilji? Biserka Povše: »V občinski center klubov OZN je vključenih 9 klubov organizacij združenih narodov, od tega jih sedem dela na osnovnih šolah, dva pa na srednji družboslovni šoli. Novembra lani se je naši druščini pridružil še klub OZN v Domu učencev. Tako je v velenjski občini sedaj 200 klubovcev. Njihovo delo temelji na spremljanju aktualnih političnih dogodkov v svetu — v obliki okroglih miz, pogovorov ob raznih dnevih OZN (dan človekovih pravic, ob tednu solidarnosti), pripravljajo razne razstave na temo neuvrščenosti, proslave, urejujejo panoje. V svojih delovnih programih pa imajo zapisane še nekatere stalne akcije (učenci osnovne šole Antona Aškerca so pripravili ob dnevu OZN, 24. oktobru, v avli šole mirovni shod). Cilji klubov OZN so predvsem razvijati marksistični svetovni nazor mlade generacije, socialistične vrednote, revolucionarne tradicije ter ljubezen do domovine. Njihova, družbena vloga je, da se zavzemajo za mir v svetu, za enakopravnost, prijateljstvo med narodi, odpravo nasilja nad človeštvom in za uveljavljanje človekovih pravic. Tako se mladi seznanijo z nastankom, strukturo, delovanjem združenih narodov in njegovih ustanov«. Kako se povezujejo klubi s občinskim in republiškim centrom klubov OZN ter aktivom mentorjev? Biserka Povše: »Skupaj načrtujejo nekatere naloge, skupaj pripravijo nekatere stalne akcije, večje prireditve in seminarske naloge.« Kaj vse ste delali klubovci in seveda tudi člani občinskega centra klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS v preteklem letu? Biserka Povše: »Naš delovni program je zelo obsežen in pester, naloge pa smo razdelili po mesecih. Tako smo od septembra do decembra lani pripravili pogovor z libijskimi študenti. Ta oblika dela je klubovce zelo navdušila. Pripravili smo okroglo mizo o neuvrščenosti, ob dnevu Združenih narodov smo se udeležili shoda klubovcev v Kopru, pripravili likovni natečaj na temo Mladi in združeni narodi. Člani centra smo obiskali klube OZN po osnovnih šolah. V mesecu decembru smo ob dnevu človekovih pravic organizirali razstavo, gimnazijci pa petkov kulturni večer. Že v začetku letošnjega leta smo krepko prijeli za delo. Informativna komisija je izdala prvo številko Biltena, študijska pa uredila interno študijsko knjižnico, kjer najdejo člani klubov vso potrebno literaturo za dejavnost kluba.« Delovni program občinskega centra klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje za letos je znova bogat. Katere naloge pa ste zapisali vanj? Biserka Povše: »Resje. Poleg že stalnih kacij smo vanj zapisali še predavanje o azijskih deželah — to naj bi bilo že februaija —, klubovcem po osnovnih šolah bomo zavrteli filme o narodnoosvobodilnih gibanjih v svetu, lotili se bomo seminarske naloge Zdravje v Šaleški dolini, udeležili pa se bomo še raznih seminaijev in poletne politične šole, ki jo vsako leto organizira republiški center klubov OZN. V mesecu juniju pa bomo poskušali izdati še drugo številko našega glasila. Aktivnosti je seveda še veliko več. Pomanjkanje denarja pa naše želje »kroji« po svoj.e. Seveda bo ena od naših glavnih nalog še tesnejše sodelovanje s kluSi OZN"velenjskih osnovnih šol. Centrom srednjih šol in Doma učencev. Oblike dela klubov OZN vzamejo precej prostega časa, saj potekajo v obliki referatov, okroglih miz, seminarskih nalog, ki jih je treba skrbno pripraviti. Takšen način dela je za marsikoga dolgočasen in naporen. Zato člani centra razmišljamo tudi o organizaciji raznih zabavnih prireditev za klubovce.« Požarna inšpekcija Določila so eno, praksa pa drugo Lani je bilo v velenjski občini 28 požarov, od tega dva v organizacijah združenega dela, škoda pa je bila na srečo zelo majhna. „Ta podatek pa nas ne sme uspavati, saj področje požarne varnosti še ni najbolje urejeno," pravi požarni inšpektor Milorad Sikman in nadaljuje:" Požarna varnost kot element družbene samozaščite in tehnološkega procesa ne sledi razvoju na tem področju. Zelo nizka stopnja preventivnega delovanja, premajhna osebna odgovornost pri izvajanju ukrepov in določil, slaba delovna disciplina, slaba strokovna usposobljenost delavcev, ki delajo z nevarnimi snovmi, visoka stopnja malomarnosti pri varovanju družbenega premoženja, lahko našo družbeno skupnost veliko stanejo, In ne le to. Ogrožajo tudi življenja delavcev." V preteklem letu je požarna inšpekcija namenila največjo pozornost varovanju družbenega premoženja ~v združenem delu. Ugotovila je, da večina delovnih organizacij nima urejenih samoupravnih aktov, čeprav je zakon, ki ureja zadeve na tem področju, izšel že pred osmimi leti. Prav tako ni urejeno izobraževanje, usposabljanje in preverjanje znanja delavcev s področja varstva pred požari. To je med delovnimi organizacijami zelo različno. Ob tem, da odgovorni ne izvajajo do- sledno ukrepov za varstvo pred požari, je zaskrbljujoče tudi to, da nekatere delovne organizacije nimajo niti lastnih služb varstva pred požari, niti pooblaščenih delavcev za to področje. Velike težave povzroča skladiščenje nevarnih snovi in ravnanje z njimi. Čeprav je precej stvari pri varovanju družbenega premoženja še nedorečenih in neizdelanih, kljub temu organizacije združenega dela za razvoj požarne varnosti ne načrtujejo nobenih sredstev, o težavah na tem področju pa delavci le malokdaj razpravljajo na sejah delavskega sveta. Materialna škoda, ki jo lahko povzroči malomarnost in neodgovornost do družbenega premoženja nas stane lepe denarce. ..Izkušnje kažejo, da bomo morali v velenjski občini požarni varnosti nameniti malo več skrbi. Stanje je resnično zaskrbljujoče, saj nimamo v Šaleški dolini delovne organizacije, ki bi imela to področje povsem urejeno. Kakšna je slika požarne varnosti v naši občini pove podatek, da ima od 16 stabilnih gasilskih naprav po zakonu opravljen funkcionalen A test le In-tereuropa. Za velenjsko občino je zanimivo tudi to, da od petih centrov za avtomatsko obdelavo podatkov niti eden ne ustreza zahtevam določil varstva pred požari. O stalni gasilski straži, ki mora biti postavljena povsod tam, kjer preti ' —- _ — „„. w. - • * HSF ~ v\ ' ' ' ' - * "»••' *" " .""V mm , —• ... Drži, da se je zimska služba letos izkazala, vendar kljub vsem prizadevanjem vsake pedi našega mesta le ni uspela očistiti. Sicer pa: ali ne bi nekaj več dobre volje zmogli tudi mi sami? nevarnost za nastanek požara, raje ne izgubljam preveč besed. Slabo ali bolje povedano neurejena je še požarna varnost na gradbiščih. Milorad Šikman Potrebni bodo veliki napori vseh, da bomo te nepravilnosti čimprej odpravili. Zvonenje je še vedno najuspešnejše pred točo, pravi star pregovor. Zavedati se moramo, da je od stopnje pripravljenosti požarne varnosti v miru odvisna stopnja pripravljenosti v vojni." Delo požarne inšpekcije mora biti resnično učinkovito. Zato se pri opri opravljanju svojih dolžnosti povezuje s službami varstva pred požari, gasilskimi društvi na terenu, postajo milice, oddelkom za notranje zadeve, v zadnjem času pa je okrepila sodelovanje še z Zavodom za urbanizem in Projektivnim birojem. Novi predpisi s področja požarne varnosti namreč določajo, da se v projektno tehnično dokumentacijo že pri projektiranju ,,vgradijo" elementi požarne varnosti. Poleg "kopice svojih nalog, ki so zelo zahtevne, odgovorne in obsežne, požarna inšpekcija v naši občini urejuje še zadeve s področja vodnogospodarske inšpekcije. Na področju varstva pred požari je torej v občini še kopica nepravilnosti, ki jih bo treba kar najhitreje odpraviti, če želimo družbeno premoženje ustrezno varovati. Ker je še vedno največ vrzeli na področju požarne varnosti v združenem delu, bo požarna inšpekcija tudi letos namenila vso skrb doslednemu izvajanju ukrepov in predpisov, prav tako pa tudi nekaterih določil, ki naj bi jih letos ..prinesel" novi zakon o požarni varnosti. Velenjska skupina Šank ročk si uspešno utira pot v svetu zabavne glasbe. Na nedavni radijski oddaji Pop delavnica, so v močni konkurenci zmagali in se tako z lastno skladbo Ljubi me, uvrstili na finalni del. ki bo 31. mata a nedavni radijski oddaji Pop delavnica, so v močni konkurenci zmagali in se tako z lastno skladbo Ljubi me, uvrstili na finalni del, ki bo 31. maja v Rdeči dvorani Titovem Velenju. Kot pravijo člani skupine Šank ročk, Aleš Uranjek, Matjaž Jelen, Zvonko Hranjec, Cveto Polak in Evstahij Trdin, so seveda uspeha zelo veseli. Upajo, da se bodo dobro odrezali tudi pred domačim občinstvom. Do tega nastopa bodo pridno vadili, posneli še kakšno lastno skladbo, čez nekaj dni se bodo odpravili še na turnejo. Njihova velika želja je, da bi bili izbrani za mladinski festival, ki bo v Subotici 25. maja letos. Narodna zaščita - oblika samozaščitnega in obrambnega delovanja Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanje drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov i v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora. i Kdo organizira narodno zaSčito in kako deluje? V temeljnih organizacijahzdru-Ženega dela organizira narodno zaščito delavski svet, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, v delovni skupnosti pa svet delovne skupnosti. Ko je narodna zaščita organizirana, jo lahko aktivira ter usmerja njeno delo preko načelnika in njegovega pomočnika — komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne ali delovne organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti. V organizacijah združenega dela in vdelovnih skupnostih, kjer . ni komiteja za SLO in DS, aktivira NZ delavski svet oziroma svet delovne skupnosti. NZ deluje v skladu z načrtom za delovanje NZ, kije sestavni del varnostnega in obrambnega načrta samoupravne organizacije oziroma skupnosti, v kateri je organizirana NZ. Z načrtom za delovanje narodne zaščite se določijo njene naloge v miru ob nevarnostih, v katerih bi bila lahko v večjem obsegu ogrožena javni red, varnost ljudi, družbeno ter zasebno premoženje, objekti skupnega pomena, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Delovanje v NZ Delovanje v narodni zaščiti je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, neglede na starost in spol. Opravljanja nalog narodne zaščite pa je lahko oproščen, kdor je zaradi bolezni ali poškodbe traino ali začasno nezmožen za delo, če je poklican k opravljanju nalog v oborožene sile, civilno zaščito, organe za notranje zadeve in drugih nalog, h katenm je razporejen, ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi. Narodno zaščito vodi načelnik NZ preko svojih pomočnikov ali vodij skupin, če pa se narodna zaščita uporablja za opravljanje nalog družbene samozaščite skupaj z organi za notranje zadeve ali s TO, jo vodi predstojnik organov za notranje zadeve ali TO. Narodna zaščita temelji na izkušnjah iz 1NOB in na koncepciji oboroženega ljudstva Pripadniki narodne zaščite imajo pri opravljanju nalog narodne zaščite v miru pravico in dolžnost: — da ugotavljajo istovetnost neznanih oseb v svoji organizaciji združenega dela, v bližini objektov, ki jih varujejo ali na drugih območjih delovanja, — da preprečujejo nepooblaščenim osebam vstop v prostore oziroma dostop k objektom, — da zadržijo osebo, ki je bila odkrita pri kaznivem dejanju, s katerim se ogroža varnost ter družbeno ali zasebno premoženje, — da pregledajo osebo ali vozilo, če sumijo, da ta prenaša oziroma prevaža predmete in naprave, ki bi lahko ogrozile varnost in povzročile škodo. — Ob naravnih in drugih nesrečah ter v neposredni vojni nevarnosti sodelujejo s CZ in TO. — Izvajajo množično izvidniš-ko obveščevalno dejavnost. Pripadniki narodne zaščite so med opravljanjem nalog narodne zaščite oboroženi: — kadar varujejo objekte in drugo premoženje, ki je posebnega družbenega pomena, — kadar so ogrožena življenja ljudi ali družbeno premoženje zaradi kriminalne dejavnosti skupin ali posameznikov, — kadar grozi nevarnost sabotaž in drugih terorističnih dejanj, — v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. — Strelno orožje pa lahko oseba v narodni zaščiti uporabi v primeru, ko želi ali odvrniti napadalca od napada na ljudi ali objekte. Narodna zaščita ni nič kaj drugega kot samozaščitno obnašanje ljudi, vsakega posameznika v naši družbi in pravilen odnos do zasebnih in družbenih sredstev. Ob dejstvu, da smo v narodno zaščito vključeni vsi državljani, se moramo stalno postavljati po robu posameznikom ali skupinam, ki s svojimi dejanji kalijo red in imajo odpor do družbenih ter zasebnih sredstev in tudi tistim, ki imajo interes zrušiti samoupravni družbeni red. Z ustanovitvijo narodne zaščite se zagotavlja vsakemu posamezniku naše samoupravne socialistične družbe, da zavestno vpliva na odnose v družbi ter da se lahko brani, če je ogrožen. Podrobneje o narodni zaščiti je zapisano v mah knjižici,- »NARODNA ZAŠČITA«, ki jo je izdala Republiška konferenca SZDL Slovenije — Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito preko Dopisne univerze Univerzum Ljubljana. JOŽE PRISLAN 2. fabraaija 1984 * Titovo Velenje OD TU IN TAM •k stran 9 Šmartno ob Paki Dela počasi napredujejo kulturna dejavnost v krajevni skupnosti Šmartno ob paki je resnično bogata in pestra. le malokje lahko najdemo tako prizadevne amaterske kulturnike, kot so šmarški. Delovne so prav vse sekcije kulturnega društva v tretjem središču Šaleške doline, od mladinskega kulturno umetniškega društvana tamkajšnji osnovnf šoli, likovniki, pevci, člani Gledališča pod kozolcem in še kdo. Vsi pa so si že dalj časa močno želeli, da bi imeli tudi kulturni hram takšen, da bo lahko vsakdo ob pogledu nanj spoznal, kako bogata kulturna dejavnost se odvija za njegovimi zidovi. Kot vse kaže, se bo dolgoletna želja šmarških kulturnikov napoved le uresničila. Dom so namreč pred koncem lanskega leta začeli delavci Vegrada obnavljati. Za uresničitev te zelo pomembne, a tudi težke naloge srednjeročnega in letošnjega delovnega programa krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, bodo morali krajani odšteti lepe denarce. Naložba jih bo veljala 17 milijonov dinarjev, kar v tem težkim gospodarskem položaju ni prav malo. Tega se dobro zavedajo vsi, tako člani sveta in skupščine te krajevne skupnosti, kulturniki, še najbolj pa devetčlanski gradbeni odbor, ki bdi nad izvajanjem te naloge. Ker že sedaj vedo, da zbranega denaija ne bo dovolj, so za pomoč prosili še krajane. Prostovoljna akcija, ki so jo pripravili v krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki in Gorenje pa je pokazala, da krajani razumejo težave in se po svojih zmožnostih vključujejo pri obnovi kulturnega doma. Samo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki so krajani prispevali 500 tisoč dinatjev. In kaj vse so do sedaj v domu obnovili? V gradnji je galerijski del, osrednji prostor — avla, opravljena so nekatera notranja obnovitvena dela, k domu pa je prizidana tudi srednja stran. Za vsa do sedaj opravljena dela so porabili četrtino sredstev. Kot pravijo člani gradbenega odbora, z izvajalcem niso najbolj zadovoljni, saj dela kasnijo že za cela dva meseca. Po prvih izvajalčevih obljubah bi moral dom imeti streho nad glavo že do 15. decembra lani. Po ponovnem dogovoru pa je izvajalec obljubil, da bodo groba gradbena dela kon- čana do konca meseca aprila letos. V drugi polovici letošnjega leta j mora namreč dvorana že služiti | svojemu namenu. Čeprav je obnova kulturnega \ doma za krajane Šmartnega ob j Paki velik zalogaj, v svojih prizadevanjih niso osamljeni, saj jim pomaga širša družbena skupnost, j Na eni od zadnjih sej jim je kul- j turna skupnost Velenje obljubila, da bo prispevala denar za nakup J opreme. Kulturni dom v Smartnem ob Paki počasi spreminja svojo podobo Na velenjskem gledališkem odru je zaživel trenutek divjega zahoda smo si v našem gledališču težka gledalliška dela. V vsako " saso vlagali veliko dela in Mislimi, da smo uspevali; smo obRemenJevali in ga s preizkušenimi ali novimi Velikokrat smo je de- floitb poltreboo razvedrilo. fcronaiMeniih pripomb ■no spoznanje, da je d Tako, kaftarao razvredrilo, Id človeka sproiča, U ga bodri zza fta bolj popolno Mfceao, ustvarjalnoo in samoupravno življenje. Naj se nami ljudje nasmejejo; naj se sprošča napcor in zadržanost. OdtočiH smo se za kavrbojko: VETER V VEJAH SASAFRASSA, delo Reneja de Obaldija. Naslov Je čuden, kakor je i večina pojavcov, ki jih prinaša " s aH večina vrsega, kar prinaša ■ smo. Deko je aaštadirano. Zaigrali bomo, kakor-zmoremo in če bo vžgalo, koma spornsili ušprh in s tem MU vabilo, da bomoo nastopali za delom kolektive in za i mladino.« Tako sva razpredati« misli s to vari -Sem Karlom Čretnikkom, dolgoletnim ipakea^ U je na naišem odru ie dostojno predstavil celo vrsto likov umet-aHdfc stvaritev. To jje bil dan ali dva pnd premiere. Danes, malo manjj kakor teden po predstavi Se vedno niimam urejene celovitosti predstave, ki i sem jo z veseljem ki pozorno spremljal.. Pa smo se dogo- vorili, da poskušam nekaj napisati in odgovoriti, kakšen vtis je predstava napravila na gledalca; ali so igralci uspeli slediti namenu »vtorja, režiserja in svojemu izbora; ali so podoživeli družinsko in prijateljsko razpoloženje družine Rockfeller in znancev v njihovi izvirnosti in domačnosti na divjem za- Reči moram, da smo gledalci polne dvorane predstavo pozorno in s po-doživtjanjem spremljali. V dvorani smo čutili nestrpni mir, čutili smo razpoloženje, napetost in strah; v trenutkih pa smo se od srca nasmejali. četudi ne nameravam ocenjevati nastop posameznika, moram za vse reči, da je kolektiv odlično opravil svoje delo in k temu je vsak posameznik prispeval svoj izdatni delež. Mene je najprej presenetila scena. Izredne zamisli in izredni izdelek. In ko ob pogledu na oder zaslišimo prijetno in melodično glasbo, imamo v resnici občutek, da smo neopazni udeleženci in opazovalci dogajanja, da čutimo veter in pronicljivo življenje v sredi divjine ali v kateremkoli kraju razsežne pampe. V predstavi sem videl prešerno mladost in sproščenost ljudi, ki so brez generacijskih ali drugih" predsodkov. Družina je podobna enakovrednim ljudem, ki so se v sili zatekli v te prostore pred svojimi preganjalci in sedaj jih druži prijateljstvo. Zatočišče Roc- kfellerjevib se z vsakim gostom števi-lično povečuje. Vsakdo je dobrodošel, le sovražiti jih ne sme. Nič ne de, če okajeni zdravnik svoje neuspehe vedno znova utaplja v viskiju. Postal je pač hišni prijatelj in s tem kos hišnega premoženja. V celotnem delu pravzaprav ni nič posebnega. Tako življenje z vsemi krajevnimi navadami in razvadami teče povsod in v vseh krajih, le prisluhniti jim je treba. V dvorani smo se sproščeno nasmejali smrti »mali pištolici«. Kdo bi nam to zameril? Ce bi se drugače obnašali ne bi bili mi. Le komu pride na misel, da bi nasprotoval čisto preprostemu in vsakdanjemu pogovora in govoru. Nekajkratna opozorila iz našega današnjega in sedanjega življenja so bila kakor dodatno poživilo. Namesto Nele Eržišnik ali Šraufcigeija so jih pač povedali v družini Rockfeller-jevih. Le čemu se ne bi tako obnašali, saj so prišli na oder » z vsem mesom in s celimi kostmi.« Prepričan sem, da smemo vsem igralcem skupaj in vsakemu posamezniku iskreno čestitati. Ko smo zapuščali dvorano, smo bili prežeti z vedrino in s ponosom, da so nam lepo predstavo dali in pripravili naši igralci. Naše zadovoljstvo pa naj bo hkrati vabilo na vse predstave, ki bodo sledile premieri. Rad bi, da bi se prav razumeli. Go- tovo velja zahvala tudi odličnemu režiserju Francu Končan u, scenaristu Sašu Kumpu in celotnemu odrskemu in tehničnemu vodstvu, ki so bili tudi odlični realizatoiji priprav. Posebej pa bi rad velenjskim gleda-liščnikom v vzpodbudo povedal še tole: Amatersko gledališče ima za seboj izredno bogato ustvaijalno obdobje, ki ga smemo in moramo meriti z desetletji in velikim bogastvom. NaSe amatersko gledališče je kolektiv, ki liho in mirno ustvaija, ki dela in dela, da bi mi gledalci čim bolje in čim lepše uživali; to je kolektiv, ki išče poti, ki z močno voljo prenaša bremena in ki z vdanostjo dan in kulturi premaguje kritična obdobja. Zato zasluži in s svojim vztrajnim delom opravičuje, da bi njihovo delo in življenje spremljali z drugačno odgovornostjo. (Če nič drugega, omogočiti bi jim morali boljše delovne pogoje.) To naj ne zveni samo kot priznanje delovnemu kolektivu. Iz njihovega dela veje poziv nam občanom in vsem odgovornim, da spremljamo njihovo delo, da jim javno izrečemo priznanje, da smo organizatorji in oblikovalci novih odnosov do dobrega in plemenitega dela. To so poti za nove uspehe in za nove generacije. Stane 2ula Pred sejo skupščine SISS Letos 284 novii stanovanj Za prihodnji {ponedeljek, 6. ob 146. uri sklicana Samoupravne stanovanjske skupnosalke. Žal, že za prvi dve ni bilo uvrstitve in od 75 tekmovalk je prvo progo uspešno presmučalo 38 tekmovalk. Najboljša je bila Američanka Furtado s časom 50,01, si dilaje Italijanka Bonfmi z 28 stotinkami sekunde zaostanka, nato Avstrijki Ruef in Wachter, pa Švedinja Glasser-Bjerner. Na 13. mesto se je uvrstila najboljša Jugoslovanka Bokalova, na 16. Koprolova, kot zadnja pa je nastopila Velenjčanka Saša Silovšek in po dobri in napadalni vožnji morala nesrečno s proge. Res škoda za mlado reprezentantko, ki ji je bil to prvfboj za fis točke. Drugi lek je minil v znaku presenečenj. pa tudi odstopi so se ponavljali, vendar manj kot v prvem teku. Zmagovalka iz prvega teka se je morala zadovoljiti z drugim mestom, na prvo pa se je uvrstila s četrtega mesta Av-strijka Wachterjeva. Naše so vozile požrtvovalno, vendarse je za Bokalovo slalom končal nekaj vratic pred ciljem, v strmem delu, kjer je tudi sicer bilo največ odstopov. Koprolova se je na koncu uvrstila za 13. mesto. Dežma-nova pa na 15. Tekmovanje so, kot smo že napisali, vsi pohvalili. Tako tudi tehnični delegat S. Moegele, ki je po slavnostni podelitvi priznanj in nagrad izrazil pred vsemi obiskovalci iskreno zadovoljstvo. Občinska skupnost socialnega varstva 0 dolgoročni socialni politiki V ponedeljek, 6. februarja, se bodo v sejni sobi doma za varstvo odraslih sešli na S. redni seji delegati zbora skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Velenje. Na njej bodo med drugim obravnavali temelje in okvire dolgoročne socialne politike v občini Velenje, poročilo o devetmesečni uresničitvi finančnega načrta te skupnosti za leto 1983 in predlog spremenjenega finančnega načrta OSSV Velenje za tekoče leto. Poleg predlogov in vprašanj delegatov imajo na dnevnem redu še obravnavo delovnega in finančnega načrta te skupnosti za letos. Šoštanj Letna konferenca Rdečega križa V ponedeljek, 30. januarja, je bila ob 17. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj letna konferenca osnovne organizacije rdečega križa. Za svečan uvod v konferenco je mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj pod vodstvom Alojza Satlerja zapel nekaj pesmi. Poročilo o delu društva te humane organizacije je podala predsednica Elica Nagode, finančno poročilo pa Justa Uran-£i£. Hkrati je bilo tudi predavanje o boleznih srca in ožilja. V. K. Izžrebani nagrajenci novoletne križanke Izmed 112 prispelih rešitev je žreb izbral naslednje srečne nagrajence: 1. nagrada: darilni bon Nama v vrednosti 500.00 din PETER ZU-PANC, Gornji Dolič 62382. MISLI-NJA. 2. nagrada: darilni bon Nama v vrednosti 400.00 din SLAVKO PO-LH.1NIK Tovarniška 2. Šoštanj. 3. nagrada: darilni bon Nama v vrednosti 300.00 din IVAN KOVAČ, Lokovica 92, Šoštanj. 4. nagrada: darilni bon Nama v vrednosti 2Q£LQ0dLn DRAGO MILO-SAVIJEVIČ, Šercerjeva 20, 111OVO VELENJE. 5. do 10. nagrada: darilni bon Nama v vrednosti 100,00 din ZLATKA BRDNIK, Lenartova 6, MEŽICA, SILVA ŠUMER, Koroška 8, ŠOŠTANJ. LOJZKA FRIŠKOVFC. Tomšičeva 8, TITOVO VELENJE, FRANC HUDOMAL, Ravne 181. ŠOŠTANJ. IVANKA STEMOL, Do-berteša vas 16, ŠEMPETER. IVANKA LESJAK, Jenkova 19. TITOVO VELENJE. KS SantiH Uspel tekaški tečaj Komisija za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Šentilj je organizirala v sodelovanju z ZTKO Velenje in društvom prijateljev mladine te krajevne skupnosti tekaški tečaj za otroke od 2. do 8. razreda osnovne šole. Tečaj a seje udeležilo 15 učencev, prišli pa so tudi mladinci in starejši. Organizirano so pričeli delati v Šentilju s skupino tekačev že leta 1978. Tako se je krog tekačev v Šentilju kmalu povzpel na 40. Letošnji tečaj je vodil Rajko Gre-gorc, ki je bil nad tečajniki zelo navdušen. Skoda je, da nimamo večje podpore, saj naša krajevna skupnost nima sredstev, da bi se lahko udeleževali tekmovanj v smučarskih tekih, ki so organizirana v številnih krajih na Slovenskem. Upamo, da bo postal tekaški tečaj tradicionalna oblika dela v naši krajevni skupnosti. S treningi nadaljujejo tudi ta teden. s. k. Srečne nagrajence je 25. januaija v Nami izžrebala Jožica Plankelj Čestitamo!