[f&j Zdravišče Toplice na Kranjskem. Kranjski Gaštajn, (Gorke in grezne kopeli. Spisal Pavel Zhuber pl. Okrog. -» •»■. V zalogi zdraviščnega opravništva. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 1900. i v v m 11 mvisce i opuse na Kranjskem, Kranjski Gaštajn. Gorke in grezne kopeli. Spisal PaVel 2huber pl. Okrog •»H^^H** V zalogi zdraviščaega opravništva. Tiskal J. Krajec v Novem mestu, 1900, m 30003^? Neka] splošnega o zdraviseu. Zjdravišče T o p 1 i c e je v lepi stranski dolini nekdaj sloveče krške doline. 179 m nad morjem. Xa desnem bregu potoka S u š i c e izvirajo vrelci, Id so tako močni, gorki in čisti, da se morejo meriti z vsakim gorkini vrelcem. Zdravišče je oddaljeno od železnične postaje Straža 41^. Pogled na okolico je krasen. Na jugu proti hrvaški meji so Gorjanci 1181 , na jugozahodu proti kočevskemu jezikovnemu otoku Eog 1100'", na zapadli sv. Peter s krasnim razgledom na suežnike, štajersko in hrvaško ravan. Po imenovanih hribih je zdravišče Toplice dobro zavarovano proti ostrim vetrovom; podnebje je milo, dnevna temperatura jednakomerna tako, da je bolnikom mogoče ostati ves dan na prostem. To milo podnebje povspešuje razvoj mnogo-brojnega rastlinstva, katero v mnogih krajih spominja na južno podnebje. Tu raste pravi kostanj (Castanea vesca), belocveteči jesen (Fraxinus or-■mia) božje drevce, tisa in cer; na južnih legah vinska trta in razno juino sadje. Še bolj. ko drevje in grmovje so različne cvetice, Na bregovih in prisojnih rebrih raste 4 galium, ajuga, na močvirnih krajih lysimachid. Kako lep je pogled na pisano livado in cvetoče travnike! Vsak prijatelj proste narave najde tu dovolj zabave. Vse to vpliva na zdravišče tako dobrodejno, da tu nalezljivih boleznij sploh ni. V poletnem času pride sem mnogo meščanov pomirjat svoje razburjene živce. Zaradi tega je naše zdravišče tudi dobro letovišče. Tla v kopeli so večinoma v živo skalo vklesana in oglajena. kar je soditi iz tega. da topli vrelec ne prihaja samo iz razpok v tleh. ampak tudi izmed stranskih skladov. Temeljno kamenje, iz katerega izvira, so kallstattski skladi. Pogorje v okolici je sestavljeno večinoma iz apnenca. Po tej geologični sestavi je lahko umeven izvir gorke vode, vendar pa je iskati pravi izvir v nižje ležečih skladih, kar dokazuje kemična sestava vode. Voda teče po kamenitih z glino pomešanih razpokah, in se malo pred izvirom deli v tri iztoke, . kateri napolnjujejo tri kopeli. V. zaprti kopeli naraste voda do 1"5"' visoko. Vsak izvir ima svoje posebno ime: Knježja kopel 37° O, Karlova kopel 37° C, - :•, Jožefova kopel 34° C, Vsi trije dajo v '24 urah 16.000 Hhil. vode. Po kemični sestavi spada ta voda med tako imenovane akratoterme, to so gorki studenci, v katerih ni več trdih snovi,' kakor v navadni studeučnici, '6 Po barvi je gorka voda podobna navadni studenč« niči, v kopeli je modrikaste barve, v časi kristalno čista. Okusa je rezko grenkega, pa vendar pitna, ker je v njej veliko prosto ogljikove kisline in raztopljeni]! mineralnih- snovij, Specifična teža je skoraj tolika, kakor destilirane vode, Iz vode se vzdigujejo na več krajin majhni mehurčki, obstoječi iz ogljikove kisline in žveplenega plina, V gorki vodi jo mnogo proste ogljikove kisline, ki se posebno dobro vidi pri kopanju po vsem telesu, posebno pa na laseh v podobi majhnih mehurčkov, Vremenske premembe nimajo na-vrelec nikakega vpliva, bodisi glede gorkote ali množine vode, Profesor Anton Kaste je c iz Ljubljane je 1. .1777. prvi analiziral vodo, potem dr. Laschan 1. 1832. Najnovejša analiza je iz 1. 1865 iz c. kr. Jožeiove akademije na Dunaju. Po tej analizi je v 1000 delih vode P496 trdih snovij in sicer ogljikovega in žvepljenokislega apnenca, kalija, riatrona, magnezije, klornatrona, klorove magnezije, kremenčeve kisline, železnega oksidula in veliko proste ogljikove kisline. V kopališču je razven že prej imenovanih treh kopelij tudi grezna kopel in več posameznih kopalnih sob. Nasproti kopališču je dal lansko leto sezidati knez Auersperg krasno., elegantno opravljeno poslopje, v katerem so razven sob za ptujce, bralne in igralne sobe, ter velika dvorana, Tudi v gostilnah in zasebnih hišah je več dobro opravljenih stanovanj. 6 Za novim kopališkim poslopjem je gostilniški vrt, za teiii pa nov nasad tja do starega parka. Tn se vijejo med velikimi, starimi smrekami in hrasti lepo posute poti. Ob teb so na pripravnih mestih postavljene klopi in mize, kegljišče in prostor za tenis. Pod parkom je mlačno kopališče, ker se ravno tam izteka majhen, gorak studenec v Sušico, Zgodovinske črtice. ■ Yrelec na Toplicah, nad katerim se sedaj dviguje kopališko poslopje, je bil gotovo že v starem veku.znan, ker so v bližini grobovi iz hall-stattske dobe. Xad taborom je mnogo grobov, tako imenovani tumuli. Pred nekaj leti so začeli grobove odkopavati in našli v njih mnogo zgodovinsko imenitnih starin kakor: pasove, okove, sulice, fibule, različne posode itd. Yse te izkopniue so pa zelo slabo ohranjene, ker je vlažno ilovičasta zemlja tekom stoletij zelo pospešila razkrojevanjc. Na vrhu griča so bile naselbine, zavarovane z močnim zidom. Uhod je bil na severni strani nad Meniško-vasjo. Xa južni strani so po lepem smrekovem gozdu raztreseni grobovi. 8kušeno starinoslovčevo oko najde ncštcvilno grobov, kjer počivajo nekdanji keltiški prebivalci tega okraja, Zgodovinsko pa je dokazano, da so že v 14, stoletju, če tudi prosto pod milim nebom, T, rabili vodo v zdravstvene namene, Voda je prihajala iz velikili razpoklin. V teli so si takratni prebivalci napravili sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato strebo. Se le Ivan Vaj-kard knez Auersperg je dal v drugi polovici 17, stoletja vrelec, kjer je sedaj knežja kopelj, priprosto obzidati in napraviti streho, .Druga dva odtoka sta ostala prosta v porabo revnejšim ljudem, Sedanje kopališko poslopje jo dal sezidati 1, 1767, knez Henrik Jožef Auersperg, Tekom jet se je tu in tam kaj prezidalo, a bistveno je ostalo neizpremenjeno. Sedanjo vojaško bolnišnico je podaril knez Vilhelm Auersperg 1. 1818 c. kr. vojaškemu erarju. Velika nesreča je zadela Toplice v noči od 4,—o. septembra 1834. Požrešni ogenj je upepelil vsa poslopja na desnem bregu Sušice, Na sedanjem prostoru pred kopališčem so bile prej tri hiše. Te je knez Auersperg odkupil in razširil prostor pred kopališčem. Do 1. 1895. je bilo kopališče večinoma v zakupu. Tega leta pa je prevzel knez Auerspergov logarski urad kopališče v svojo oskrb. Obrnil je vso svojo pozornost na Toplice, začel popravljati in razširjevati prostore, skušal postaviti naše zdravišče na ono stopinjo, katero zasluži po svoji zdravimi vodi. Lansko leto je dal sezidati krasno novo poslopje, v katero se letos preseli gostilna in kuhinja. Gostilniški prostori v kopališču so se prenaredili v posamezne kopalne sobe in grezno kopel. I Okolica zdravišča. Okolica zdravišča ni samo lepa, poetična, ampak tudi romantična, Razne votline, bodisi vodoravne ali navpične, kažejo značaj kraških tal, Po vsej okolici je dovolj lepih sprehodov, pa tudi daljši izleti so prijetni, Takoj za parkom vzdignje se polagoma že prej imenovani hrib Tabor, Od ceste peljejo lepe gozdne poti in stezice med gostimi, visokimi smrekami proti vrhu k nekdanji keltiški naselbini. Prav na vrhu je nad 20m globoka navpična jama, Zaradi nevarnega uhoda do sedaj nihče še ni preiskal te jame, vendar pa se sodi, da so s to navpično jamo v zvezi še druge vodoravne votline. V tej jami so prav lepi kapniki. Po severnem porobju navzdol se pride po par sto koraldh do cerkvice sv. Antona nad Meniško vas jo. Krasen razgled! Xa severni strani ob pogorju sv. Petra leži Soteska z gradom in cerkvijo, očarujoč prizor ob solnč-nem zahodu. Desno stran obseva še solnce, zraven se zlati v večerni zarji drevje in grmovje, zahodna stran se polagoma temni in naznanja prihod noči. Od Soteske sem teče lena Krka. od Podturna postrvi bogata Iladcšca, Od cerkvice do ceste je kakih sto korakov. Ta pot se da obhoditi v 45 minutah. Zanimiv je tudi sprehod k razvalinam gradu nad Podturnom in k jami v E o ž e k, ki leži jugozahodno od Toplic. V Podturnu izvira že prej imenovana Radešca, Iz izvira tega potoka je napeljan na Toplice vodovod. Vodo giofti turbina v vodnjak. Pokazalo pa so so tekom let razne napake, tako, da je treba vodovod temeljito popraviti. Po načrtu deželnega inženirja se bo letos z državno in deželno podporo vodovod popravil. Nad cerkvijo ob stari cesti so razvaline nekdanjega rožeškega gradu, Nekaj zidu je še dobro ohranjenega, večinoma pa že poganjajo smreke med razvalinami. Kjer je sedaj lep, z visokimi smrekami in hojami porasten gozd, bili so še pred 200 leti vinogradi in sadovnjaki. Posestniki gradu so bili do 14. stoletja gra-ščaki p 1. Rože k. Po smrti te rodovine je bilo posestvo večkrat prodano, dokler ga ni v 17. stoletju kupil od grofa G a 1 e n b e r g a knez A u e r-sperg. Za razvalinami je globoka dolina, v ka-. terej se celo v vročem poletnem času dobi sneg in led. Po stari cesti navzdol se pride do lovske hiše, kjer je bila nekdaj grajska pristava. Se pred nekaj desetletji je bil ta kraj prijetno zabavišče topliškim gostom, kjer so pri mrzlem pivu in dobri kavi preživeli, mnogo veselih ur. Za lovsko hišo, kakih 30 korakov od deželne ceste, pelja steza k jami. Uhod v jamo zapirajo v skalo udclana vrata. Nekdanja soteska pivovarna je uporabljala to jamo za skladišče piva, za kar se uporablja še sedaj. Pred uhodom raste stara, košata bukev, ki vabi potnika v hladno senco, da se ohladi, preden se poda v podzemski svet. 10 Za vrati se razširja jama v malo in veliko dvorano. Velika' dvorana se zavija v ozek prehod, v katerem se blišči nebroj kapnikov. Tla v prehodu so mokra in polzka, pa vendar se ne sme Vhod v jamo pri Rožeku. obiskovalec ustrašiti, če hoče priti do konca. Po približno 60'" dolžine se konča jama v gladko, dimniku podobno votlino, v katero pa-ni možno priti brez lestve. Po tej votlini se pride po ozkem pre- li doru v veliko podzemsko dvorano, v katere j'- je vse polno najlepših kapnikov. Predor • v stranski s"teni j)eljo v končno manjšo dvorano. ' ' Josip Novak je 1.1875. prvi pfeiskal gorenji zadnji dve jami. Lansko leto sta preiskala vnovič profesor Hintner in vodja logarskega pada Pavel pl. Z k u b e r jami in ju imenovala M i n k i n in A1 b i n dom. Profesor A, B e 1 a r je meril lansko leto. meseca avgusta toploto, Zunaj v senci je bilo 22'4° C. v uhodu 19-3° C,, v prvi jami ii'-i° C, v drugi jami 9'4° C, na razpotju 10'5" C; zadnje imenovana toplota ostane potem po vseli prostorih jednaka. Z merjenjem toplote nabiral je tudi žuželke; našel je jamske hrošče, kobilice in mnogo drugih žuželk. Severno od Toplic leži Soteska. Čez M e n i-ško vas se dospe tja v 5/4 ure, čez polje v eni uri. V poletnem času je pot čez Meniško vas bolj priporočljiva, ker pelje večinoma ob gozdnem robu. Kdor se pa ne boji vročine, naj se poda čez Polje. Iz parka se vije steza po stelnikih in pašnikih ob levem bregu Sušice. V 20 minutah se lahko pride do mosta čez Krko. Kadar je voda majhna, je temno-zelene barve. Od Polja do Soteske se potrebuje 20 minut. . Soteski grad je bil sezidan v 15. stoletju. Kupil ga je 1. 1743. od grofa G-alenberga knez Auersperg. Grad je velika, štirivoglata stavba s stolpi na voglih. Na desnem bregu Krke nad žagami v gozdu so razvaline' starega gradu, katerega je 1.1458. razdejal celjski Ur.h. Nekdaj IS so tu stanovali roparski vitezi. Y gostilni zraven mostu, kjer je bila prej mitnica, okrepča se lahko potnik z dobrim vinom in svežim pivom. Od tu je pa tudi lep pogled na grad in cerkev, Soteski grad. Južno od Toplic, malo pred izvirom potoka Sušice, leži vas S u š i c e. Cesta se vije deloma po polju, deloma ob vodi. Struga je skoraj vse poletje a suha, le tu in tam je kaka z vodo napolnjena jaffla, v katerej je vse polno rib. Na več krajih je struga popolnoma gladka, drugod se vidijo večje in manjše razpoke in pragi. (Stoječ anlin in suh jez pravita potniku, da je v bližini vasi. Kakih 15 minut za vasjo je izvir Sušice; jame so podobne kraškim votlinam, iz katerih pribobni ob deževji toliko vode, da vselej prestopi breg. Pripoveduje se, da v teh jamah stanuje povodnji mož. Najlepša pešpot v Valtovas ali v Stražo na kolodvor pelje nad vasjo Gradišče, večinoma po gostem smrekovem gozdu, po hladni senci. Malo pred Valtovasjo se pride na polje. Ob gozdnem robu so razni nasipi, ki so služili nekdanjim prebivalcem v turških napadih v brambo. Napotimo se od Valtevasi čez Stražo proti gradu Lueg, ob izviru potoka Temenice. V 3/i ure dospemo do grajske pristave. Že se sliši šumenje potoka, in ropotanje mlinskih koles nam bije na uho. Nismo več daleč od gradu. Ta leži v kotu med strmimi, z bukovim drevjem porastenimi bregovi, sezidan v nekem posebnem, čudnem slogu. Mimo podirajočih se hlevov, v katerih se vidijo različne slikane podobe, ki pričajo o imovini nekdanjih grašcakov-, pridemo čez-obokan most pred-razpadajoči grad. Vrata so obita z železom in okrašena z raznimi grbi. V zidu se vidijo železni škripci, katere so rabili, kadar so hoteli vzdigniti most z nasipa v grad. Lueg so sezidali predjamski graščaki. Zadnji potomec te rodovine je umrl pri obleganju pred- 14 jamskega gradu na Notranjskem. Grad sam M sebi; nima i razim. romantične lege nič posebnega. Zidovi, kakor tudi. notranji hodniki so porasteni z divjo trto, sredi na dvorišču je vodnjak, na levej Strani še dobro ohranjena, krasno slikana grajska kapela. Prav pod gradom izvira iz kamenitih sten •že prej imenovana Temenica, katera precej pod izvirom goni mlin in žago. Grad loči od gorskih šten globok, g skalami napolnjen jarek. Takoj pod izvirom je daleč v kril} segajoča luknja, iz katere je najbrž izvirala prej Temenica, Pravijo, da je več ur dolga, in da v nje koncu se nahajajočih lužah stanuje povodnji mož. Ni pa znano, da bi bil kdo preiskal to votlino natančneje. Kake tri ure koda od Toplic proti jugu je Kočevska vas G r m o š n i c e. Cesta se vije čez P o d -t u r n in P o 1 j a n i c e. Na desni je strm gozd, na levi pa se menjavajo njive, senožeti in vinogradi. V poletnem času je struga črmošniškega potoka od Podturna do Poljanic navadno suka. Za Polja-nicami se zgubi potok pod zemljo. Grede ob potoku navzgor pridemo v Žage. Za kmetijstvo ta kraj ni ugoden, zato pa porabi marljivi Kočevar mali potočič, da ga redi in živi. Ob potoku je mnogo mlinov, pa se več žag. Voda je napeljana od žage do žage največ po lesenih, žlebovih, da se je ne izgubi preveč. Kočevski hribi zalagajo s svojimi debli daljne kraje s potrebnim lesom. Pri Crmošnicah se dolina zopet razširi; vas je proti hudim vetrovom zavarovana z visokimi hribi. Daljša, pa zelo zanimiva je pot k ledeni jami ..pri vasi Kunčen, v Kočevskem, ozemlju. Pelje so lahko z vozom do Podstenic, ali na drugi strani do Smuke; od tu je še l/i ure hoda. Ljubitelj narave pa ima največ užitka, če nastopi pot čez Podstenice, Kunčen k jami, .od tu čez; Bdeč-kamen. Toploreber. sv. Peter v Sotesko. Od Toplic čez Podturn do Podstenic pelje dobro uvožena cesta. Iz Podstenic proti Kunčen a m vije po aamotnom gozdu, med tisoč in tisoč smrekami in bukvami, hipa foictaa pot, Tla krije gost, zelen mali, sočna trava in nima gož.taf c-ve= tiee, ±sobi'0j dreves vmm starosti, velikosti in Razvaline gradu Kunoen, oblike, bele, % mahom porastent- skale, majhne se-nožeti s pisanimi cveticami okrajšajopotniku gozdno pot, Po uri koda @e zjasni gozd, in potnik ima razgled na daljne hribe, Ki več daleč JCnnčen, a Na ševeineni izhodu vasi se vidijo razvaline gradu' Kunčen, ki je bil last grofa Kunt. Iz Kunčen pelja pot po dolinah in jarkih, k ledeni jami. V bližini pašnika, ki nas ljubez- Ledena jama, njivo vabi k počjtkit in opominja, da še ohladinlO; je jama.. Ob robu stoječi zapazimo velika, naravno obokana vrata, skozi katera se vidijo globoko y iami skale in kosi ledu. Steza v jamo je zelo 18 strma in sladka, Cim globlje se pride, tem hladneje je. Jama je 10:1'" dolga, SO"1 široka in 57m globoka, O potresu 1. 1895 pob je veliko skalovja s stropa na tla in zamrznilo v led; najdejo se Ledeno jezero. tudi stara, z mahom porastla debla; med temi se bliščijo kosi ledu, tu pa tam se vidijo ledeni kap* niki. Na levej je lesketajoče se zamrznjeno jezero, V katerem leži mnogo debel, zadaj so na stmo 19 naslonjene različno ledene podobe in kapniki, m temi pa so sveti ledeni zastor, Za zastorom pelje majhna, ledena steza pod ledeno jezero. Tudi tukaj je med ledom veliko z zmrzlim mahom porastenih debel.■ Y poletnem času je v uhodu v jamo 19" C, v jami 7'6° C, 10"' daljo 3\5" C, ob ledenem jezeru 2° C, Vračajoč so iz jame, obrne se rado oko nazaj m to redko prikazen, da si jo potnik bolje utisno v spomin, Prišedšemu iz jame je treba ogreti na po] zjnrzlo ude, in jih pripraviti za pot nazaj, V nasprotno smer se napotimo domov, Po lepih gozdnih potih, mod zelenimi senožeti, dospemo v pol ure hoda do vasi E d e č k a m e n. Vas je dobila ime od rudečega apnenca, kateri se s svojimi kremenčevimi žilami lepo sveti. Po precej strmi, kameniti poti dospemo na T o p 1 o r e b e r, nad katero se na sv. Petra hribu vzdiguje cerkvica. Z nobenega dolenjskega hriba ni lepšega razgleda, kakor s tega. Xa severu se vidijo Julske Alpe in Karavanke s snežno belimi vrhovi, na zahodu Snežnik, na jugu in vzhodu štajerski in hrvaški hribje; pod nami se vije med zelenimi travniki in rodovitnim poljem lena Krka, Vidi se trii- Z u ž e m 1) e r k in mesto Eudolfovo. Od tu dospemo v 5/4 ure navzdol v Sotesko. Omeniti bi bilo še .izletov v vinske gorice Luben in K igel j, ter v Eog, kjer so največje žage s parno silo na Kranjskem. is* 20 Kako delujejo toplice na telo in zdravje. *) Navadna gorka kopel vpliva na človeško telo kaj raznovrstno, Ta vpliv' je v prvi vrsti odvisen od vodne toplote in od mehanične oblike kopeli; Važno je pa tudi, da se ve, koliko časa je treba ostati v vodi, Vodna toplota deluje na telo najmočnejše in najznamenitejše; kajti ona pospešuje oziroma zadržuje tvoritev ali oddajo telesne gorkote, po obodnih živčnih stanicah vpliva na splošno živčevje in njega delovanje ter urejuje slednjič oddajo obrabljenih ter vsprejem novih snovij. Kakor rečeno je pa tudi mehanična oblika kopeli.za uspeh zelo važna, Ce se človek v niirni vodi ne premika, če obdaja tedaj njegovo telo vedno ista vodna plast, postane nekako telesno potrt, truden in zaspan, žila mu bije počasneje. Ce se pa vodna plast v okolici telesa menjava, če je tedaj voda tekoča, začenja srce hitrejše biti, dihanje se pospeši, živčevje je kolikor toliko razdraženo, mišičje oživljeno: človek se čuti novo rojenega. Važna pripomoč gorki kopeli je pa tudi elektrika. Saj je dokazano, da se moč toka v gorki vodi zvekša, da deluje tedaj bolj na človeško telo, *) Po podatkih gospoda doktorja Alfreda Mahr. Si nego v mrzlej vodi, v tej obliki, najbolj razclraži obodno kožno živčevje. Posebne važnosti je, pa ogljikova Id slina, ktera so nahaja v vodi naših Toplic v ■ prav veliki množini. Radi te je voda, če se jo pije, posebno zdravilna: pri kataru dihal, kakor tudi.pri obistnik boleznih. Prav mnogo vpliva ima pa tudi, če se jo vdiha. Tudi kot mineralna kopel razvija svojo zdravilno moč, Gorka voda omehčuje tudi površno kožno plast, katera se v podobi luskin odloči, prepuščajoč potem važno delovanje kožnega dihanja , novim svežim močem. Seveda mora biti voda popolnoma čista, kajti le v takej se raztopi kožna mast. in postane koža volnejša, S tem smo povedali na kratko najvažnejše o delovanju toplic na telo. Naše toplice imajo navedenih dobrih lastnosti v najobilnejši meri. Njihovo uporabo je posebno priporočati, če je treba po občutnih živcih potoni odseva vzbuditi gibna središča v možganih, kakor na priliko pri obodnih in središčnih omrt-vicah, potem pri putiki, revmatizmu in pri izcedkih, tedaj pri boleznih, pri katerih se hoče na obodnih delih provzročiti polnokrvnost; slednjič, kjer je treba na oslabljeno živčevje tako močno vplivati, da se ga zopet okrepi. Pa tudi za z n o j n e kopeli se dajo naše toplice dobro uporabljati* ATsled gorkotc se namreč razdražijo zleze potnice ter izgubi potem kri vsled pota mnogo vode, kar je posebno želeti pri vodenici vsled Bright-ove bolezni- m Izkušnja nas uči, da vpliva gorka voda naših toplic samostojno ali pa v zvezi z masažo in elektriko na one, ki so potrebni počitka in ki so okrevali po težkih boleznih in operacijah ali pa izgubili mnogo krvi bodisi iz ran, bodisi ob porodu. Velike koristi jo kopolj pri motenji v hra-nitbi in hiravosti, malo- in bledokrvnosti, pri debelosti, putiki, škroMozi, sladoscčnosti, mrzlici itd., pri slabosti spojil in mokril, želodčnih, črevesnih in joternjh boleznih, za žensko posebno pri raznovrstnih boleznih v trebuhu, Opozarjati moramo na zdravilno moč vodo pri izcedkih v prsno in trebušno mreno, kakor tudi v sklepe; pri motenja krvnega obtoka, pri zlati žili in neprijetnostih, ktere so ž njo v zvezi; pri nepravilnej menstruaciji ali perilu, revmatizmu v mišicah in sklepih, raznovrstnih živčnih boleznih (ischias, medreberna nevralgija itd.\ slednje posebno v zvezi z elektriko in masažo; pri kroničnih kožnih boleznih, pri raznovrstnih boleznih središčnega in sbodnega živčevja, sosebno pri ozdravljivih ali vf:aj zboljšljivik boleznih hrbtenice in možganov, pri vnetju njihovih open ali pri krvnem navalu, pri vne"j'ihrbie:iic3 (Tabcs, skleroza), pri splošni živčni razdraženosti in živčni slabosti, s katero so v zvezi vrtoglavost, glavobol, zlasti migrena, onemoglost in utrujenost, duševna in telesna hitra oslabelost, nespešnost, raznovrstna strašljivost, tesnoba v prsih, pri krču in omrtvicah. Na. novo vpeljana je letos grezna kopel, katero je uporabljati zlasti pri raznih ženskih boleznih. &} Bolniki, kateri so božjastni, okuženi ali ostudni, slaboumni, katere je zadela kap, se ne sprejemajo. Ravno tako ne jetični in taki, kateri so akutno bolni in kateri imajo obširno srčno hibo. V obče je zdravljenje dovršeno, če se je kopal bolnik 21 krat. Vendar je pa večkrat potrebno večje število kopelij. Tudi se ne more splošno predpisati, koliko časa naj traja jedna kopel in kedaj naj se vrši. Način zdravljenja se ravna po bolezni in osebi, vsaka šablona in jednostranost je izključena. To je glavno vodilo tudi v naših Toplicah. Čeprav se uporablja lahko gorke kopeli ob vsakem letnem času, so naše Toplice iz krajevnih vzrokov vendar samo od konca aprila do začetka oktobra odprte in nima nobeden mesec glede na uspeh kako prednost pred dragim. £ ... M Gor. pijje , 'V - \ iS. ;farU 3. (Se-t-fte-o. Z.dravišce Toplice S. 7 S-uot***^. 9. . , 9ItvC£vte. fio. , , Si-fa-t. 11. , , cJ-u^tvič. 12. , , £vpa. <3- , 5a-6ot. m o s KODansGa, t v v Toplieiea. NARODNA IN UNIUER2ITETNA S KNJIŽNICA 00000172054 A00000172054A