ga Ichaja ob 4. acjntra|. srn Stane mesečno Din 15—; za Inozemstvo Din 4menja v bistvu vendarle izvršitev zahteve njegovega današnjega sobesed-nika g. Davidoviča, seveda iz časa. ko davidovičevci in klerikalci še niso stali »ramo ob rami«? Dr. Kumanudi. ki so ga klerikalci na vsak način hoteli imeti za govornika, je edir.i uvidel moralično nemožnost situacije in je ostal — doma. In kdo se ne spominja, kako so Koro-Ščevi ljudje obtoževali Spahove priiate-lje, da so celo sebe in svoje prepričanje Nova pogajanja med radikali in davidovičevci Uzunovič pripravlja rezervno kombinacijo za slnčaj ponovne krize. — Radikalske interpelacije proti davidovičevcem odložene. — Napetost med radikali in radičevci. — Stjepan Radič r prekršil obvezo molčečnosti. Beograd, 29. maja p. Vlada je vsak dan bolj v škripcih. Radičevci iščej-o le ugoden povod, da izzovejo krizo, bodisi pri razpravi o nettunsfcih konvencijah, ali pa pri icajkem drugem političnem vprašanju. Zdi se, da upajo, da bodo potem mcigli z opozicijo sestaviti novo vlado. Obe krili radikalne stranke vidita, da se nahaja vlada pred krizo in zato pripravljana zase ugodna tla. Veliko šznenadenje Je povzročila danes seja anketne*« odbora, ko so radičevci zopet kapitulirali in Je zastopnik Jova-novičevega kluba Vlajko Kocič glasoval za predtog, naj bo predsednik odbora znani pašičevec Ilija Mihajlovič. o katerem se le včeraj v radžkaAskeim klubu vodila cela debata, češ da on ne sme biti niti član anketnega odbora. Pašičeva skupina računa na volitve, dočim se cen trum radlka'otrdil to vest. V posUednjh razgovorih nemškega zastopni-ka grofa Bernetorffa z brazilskim delegatom ItleUom Francom se je zadeva uredila tako, da ee Brazilija pridruži načrtu za reformo Sveta Društva narodov, Id ga je predlagal lord Cecfl in ki ga je odobrila večina študijske komisije. Tudi s špansko vlado eo se začela pogajanja v tej stvar!. Upajo, da stopi reforma že v septembru v veljaivo. London, 29. maja. s. Vest. da je po pogajanjih poslanika v. Goscha in grofa Bernstorffa z braziljskim zastopnikom Brazilija umaknila svoj veto proti vstopu Nemčije v Društvo narodov in da tudi Španija ne bo uporabila svoje pravice veta, je tukaj povzročila veliko zadovoljstvo, ker se s tem približujejo cilji Chamberlataove politike svoji izvedbi, ne da bi ee stališče velesil v Svetu Društva narodov poslabša, lo. Vzdržitev sedanje konstelaeije se smatra v Angliji kot bistven dea angleške politike. Nov kompromisni predlog v premogovnem sporu Rudarski izvedenec Hodge predlaga podaljšanje urnika za pol ure, — Volilni usoeh delavske stranke. London, 29. maja. (Radio) Največ izgleda za rešitev premogovne krize tvorijo predlogi strokovnjakov v rudarski industriji. Varleyev načrt smatrajo v vladnih krogih za dobrodošel znak boljšega razumevanja s strani rudarjev za končno likvidacijo spora, vendar pa ostane vlada še nadalje pasivna zlasti še. ker sta se Herbert Smith in Cook odločno izjavila proti vsakemu znižanju mezd in podaljšanju delovnega časa Cook povdarja, da stoje rudarji neomajno na tem stališču, kar se je tudi ugotovilo na vseh posvetovanjih. Danes je posegel v spor tudi tajnik mednarodne rudarske zveze in bivši taj nik angleške rudarske federacije Frank Hodges. ki meni, da bi se moral rešiti spor na podlagi dejanskega gospodarskega stanja premogovne industrije. Vlada naj oživotvori predloge rudarske komisije za reorganizacijo premogovni- kov. Za podlago sporazuma naj služi pogodba iz 1. 1924 in mezde naj ostanejo nespremenjene. Pogodba naj se podaljša za dobo petih let, delovni čas pa na 7 in pol ure dnevno. Ni še znano, ako bodo rudarji zadovoljni s tem predlogom, kolikor se tiče podaljšanja delovnega urnika za pol ure. London 29. maja (Radio) V severnem Hammersmithu so se vršile včeraj dopolnilne volitve za spodnjo zbornico, ker je konservativni poslanec Barlet, ki je zadnjič premagal Gardnerja, podal ostavko na svoj mandat. Delavska stran ka je dobila 13.095 glasov, konservativci 9484. liberalci pa 1974. Ta izid volitev je z ozirom na minulo splošno stavko zelo značilen, vendar pa se smatra, da pomeni ta zmaga uspeh zmernosti delavske stranke, ki se ie izjavila za evolucijo. Vojaška vstaja na Portugalskem Upor se ari. — Uporne čete korakajo proti glavnemu mestu. London, 29. maja s. Zadnje vesti iz Lizbone potrjujejo izbruh vojaškega upo ra Vlada ie dala aretirati mnogo oseb. Guverner Lizbone objavlja izjavo, da je red in mir vzpostavljen, izvzemši v Bragi. kjer se je uprla posadka pod vod stvom generala Gomez da Coste. Ministrski svet se je včeraj popoldne sestal k izredni seji. da prouči položaj. Komunike. ki je bil zvečer objavljen pravi, da sta bila odposlana dva oddelka vojakov v Brago, da udušita upor: Več letalskih častnikov, ki so imeli nalog preleteli uporno ozemlje, se je vrnilo v Lizbono ter je izjavilo, da niso opazili nobenih večjih gibanj čet. Vse brzojavne zveze so v redu z izjemo onih. ki vodijo v Brago. Pariz, 29. maja (Radio) Vojaški upor na Portugalskem se je razširil tudi na Oporto, kjer se je tamošnja divizija pridružila upornikom in koraka proti Lizboni. -SSS- Nov radicevsko-radikalni škandal Beograd, 29. maja. r. Snoči se je v notra« njem ministrstvu dogodil mučen škandal. Ze od prej je obstojal spor med državnim podtajnikom dr. Ivanom Pernarjem ter po» močnikom notranjega ministra Žarkom Mi« lovanovičem, ki se je zameril dr. Pernarju zaradi nekih radfčevskih ukazov, katerih ni hotel izvesti. V pisarni Žarka Milovanoviča se vrše pogosto sestanki znanih radikalov, ki niso simpatični dr. Pernarju. Ta je to opazil in pripeljal dva špijona, katerima je naročil, naj pazita, kaj se godi v sobi Žarka Milovanoviča in kdo prihaja k nje. mu. Milovanovid je za to zvedel ter snoči pozval k sebi detektiva iz uprave mesta in pustil odpeljati oba zaupnika dr. Pernarja oa policijo. Vsled tega je došel dr. Pernar k Milovanoviču silno raejarjen in med obe« ma se je razvil buren prepir vpričo uradnih slug ter drugih nastavljencev. Hrup se je čul celo na ulico. Ta mučen incident je na« ravno izzval občo pozornost. Kdo je podpiral Abd el Krima Pariz, 29. maja. s. cQuotldlenz. poroča, da » francoske vojaške oblasti v Maro-ku dobile pri Abd el Krimu mnogo dokumentov, iz katerih je razvidno, da so zlasti razne italijanske osebnosti podžigale Abd el Krima k uporu in da so se te osebe izdajale za zastopnike italijanske vlade. cAvenlr* piše, da »o s« našli v Abd el Kri-movi korespondenci poleg nemških tudi mnogi ameriški, nekaj angleških ln tudi precej francoskih podpisov. Te osebe niso bne samo trgovci, ki so hrepeneli po koncesijah. temveč tudi polKflrf, ln sicer ne samo komunisti. List izreka bojazen, da se ta korespondenca ne bo nikoli objavila, ker bi ta objava povzročila prevelik škan dal. Vaszonyi umrl Dunaj, 29. maja. (Radio) Davi je umri za srčno kapjo v Badnu pri Dunaju Viljem Vas«my, vodja opoeicije v madžarskem parlamentu. Po volitvah v Rumuniji Volitve v poslansko zbornico so končane. Sicer še ni zaključen končni skru-tinli, ali na doslej znanem rezultatu ne bo nikake bistvene izpremembe. Dne 28. maja se vršijo še volitve v senat in potem je za štiri leta vlada generala Averesca toliko kot deiinitivna. Po izidu prvih volitev ne more biti seveda ni-kakega dvoma, da bodo tudi senatske volitve izpadle ljudski stranki v prid. Izid volitev mora presenetiti vsakogar. Tudi ako se je računalo, da se bodo vršile kakor je običajno, na prav poseben. recimo kratkomalo »rumunski« način. vendar je Averescova zmaga presenetila. Da more stranka, ki je v zadnji zbornici imela le šest mandatov in je bila najmanjša v parlamentu, doseči pri glasovanju dve tretjini glasov, je vandarle čudovito Pri tem ne gre morda za popolnoma novo stranko, sai je Averescu že vsa povojna leta igral dokaj važno vlogo v rumunskem političnem življenju; nimbusa demagoškega novotarja. ki bi s kakršnikoli sredstvi fasciniral mase in jih potegnil za seboj, tedaj pri njem ne moremo iskati Njegov program ni bil kaj sličnega kot svoj čas komunistični evangelij ali ra-dičevska negacija. Vzroki absolutnega uspeha morajo biti potemtakem drugje. Politična taktirka Averescova ie imela sicer takoj pričetkom volilne kampanje nekaj zelo srečnih potez. S tem, da ie potegnil nacijonalne stranke na svojo stran, ko je sprejel v svoje ministrstvo tri njene člane z Goldisom na čelu. je izdatno oslabil poglavitnega nasprotnika. Toda to bi za uspeh gotovo ne bilo zadostovalo, zakaj poročila so trdila soglasno, da se je velika večina stranke držala svojih starih voditeljev Maniua in Jorge. Dalje se je Averescu posrečilo tudi velik del pristašev stranke pokojnega Take Jonesca pritegniti v svoje vrste. In naposled je sklenil še pakt s političnimi predstavniki narodnih manjšin, osobito Madžarov in Nemcev v Erdelju. Ali tudi ta pakt je bil dvorezno orožje, zakaj prvič se vsi Madžari niso strinjali s tako volilno taktiko in drugič je paktiranje z manjšinami združeno z narodnimi koncesijami, spravilo v slabo voljo mnoge Rumune v novih pokrajinah in jih spravilo v še večje nasprotje do vlade generala Averesca. Politična taktika generala Averesca. kakor tudi je bila spretna, bi vendarle še ne zadostovala, da se stranka naj-neznatnejše manjšine povzdigne v dve-tretjinsko večino. Preostane ie še znameniti »rumunski« sistem volitev. Poročila trde, da je Averescu vodil volitve z nečuvenim terorjem Onemo-mogočanje opozicijonalnih zborovanj, propagande opozicijonalnih voditeljev in kandidatov ter sploh najprimitivneiše volilne agitacije v korist listam opozicijonalnih strank, vse to se navaja kot razlaga za vladno zmago. Te m slične vesti prihajajo sicer iz virov poražene opozicije, tako da bi bila skepsa že verjetna, ali rezultat volitev kaže. da ipak ne bo mnogo pretiravanja. Vlada je morala izvajati naravnost fizični ali brahijalni teror, sicer bi se tak volilni izid ne dal doseči. Ali niti ti razlogi še ne morejo v polni meri izpodbiti domneve, da kažejo volitve na precej nizek nivo, politične iz-šolanosti v Rumuniji. Primerjajmo na primer one čase. ko so Obrenoviči izvajali najhujši teror v Srbiji, pa so vendarle mladi radikali prišli kot zmagovalci iz volilne borbe. Da ima rumunski volilec potrebno politično zrelost in primerno odločnost, bi glasova! ioak v večji meri po svoji vesti in volji. Seveda ne sme se prezreti, da je Erdeljska z Banatom vajena na madžarski način vo litev, da tudi v Bukovini ni bilo mnogo boljše in v Besarabiii istotako nimajo mnogo politične prakse za seboj. Demokratičen volilni red je v vseh navedenih deželah šele novost nekaj let. V starih rumunskih provincah pa je oči-vidno postalo del politične vzgoje, da si misli volilec, ob volitvah je kratkomalo treba glasovati za vsakokratno vlado in da je to glavni smisel volitev. Take politične zrelosti ne more biti vesel nihče, ki se smatra za prijatelja Rumunije. Parlamentarizem ne more imeti nikake cene, marveč je Ie oblika s popolnoma potvorjeno vsebino. Včeraj je dosegel volilni uspeh Brati-anu, danes ga ima Averescu. jutri ga bo imel nekdo drug, — kdo, to pa bo odločil vladar, ki dirimira med strankami. Dinastija stopa tedaj, dasi navidezno ne opazno, faktično izredno močno v ospredje. Samo eno koristno posledico bodo imele volitve. 2e nekaj časa se trdi, da streme v Rumuniji po tem. da se zopet uvede sistem dveh strank, ki naj se menjavata na vladi. Poprej sta bili to liberalna in konservativna stranka, zdaj stoji nasproti liberalom več manjših partij, ki si medsebojno konkurirajo. Združiti jih v eno stranko, se je poskušalo že večkrat, a brez uspeha. Morda se bo taka velika združitev posrečila sedaj. Italijansko posojilo Rumuniji Bukarešta, 29. maja. d Kakor se izve, do« voli Italija Rumuniji posojilo v znesku 200 milijonov lir pod sledečimi pogoji: Emisij« ski tečaj znaša 85, obresti pa 8 odst. Od skupnega zneska se takoj odtegneta obro» ka za dve leti, tako da dobi Rumunija v resnici Ie 158 milijonov lir. BukareSka vlada se je morala nadalje obvezati, da bo naro» čila v Italiji za 175 milijonov podvodnikov, ki se morajo povrniti v petih obrokih po 35 milijonov lir na leto. Prvi obrok se takoj odtegne od posojila. Na ta način dobi Ru» muci j a na razpolago le 123 milijonov lir. Poglavje Paraskevopulos na Grškem Evropa se preobrazuje. Vrši se borba za novo formo političnega udejstvo-vanja. borba, v kateri prihaja parlamentarizem v opasen položaj, da ga odrine v stran volja premočnih posameznikov ali struj. Ti posamezniki se čutijo poklicane nastopati v iriflfcu celotnega naroda, dejstvovati kot tolmač ljudskega naziranja in izvajati kritiko nad delom političnih strank. Ta kritika pa je zelo ostra in pokaže politike parlamentarne dobe kot škodljivce, ki naj se jih narod otrese čim prej. To je glavna vsebina procesa, ki se vrši že v več evropskih državah, v več ali manj izraziti obliki. Za ta proces gre tudi na Grškem, kjer se smatra general Pangalos za onega moža. ki je poklican. da ozdravi politični organizem od zastrupljevanja. ki so ga povzročili politiki in reformira državo. Od kar so generala Pangalosa izvolili za predsednika republike, se ni zgodilo na Grškem nič posebnega novega. Država se naha.ia še vedno v precej Izrednem stanju Valuta je postala dokaj nestanovitna, kar je znak. da v inozemstvu zaupanje v Grčijo ni tako veliko kljub temu. da povdarjajo vladni krogi, kako tesno zavezništvo veže držtvo z Anglijo Pangalos je vedno naglašal. da se mora uvesti največja varčnost v državni proračun tudi v praksi se ravna po tem, toda štedijo le ministrstva, ki nimajo opraviti z vojsko, za armado in mornarico pa se izdajajo ogromne svo-te. Štednja gre tedai le na korist oboroževanja, zakaj Grčija mora po Pan-galosovih načrtih igrati v bodoče odlično vlogo na vzhodnem Sredozemskem morju. Notranjepolitična situacija seveda še ni ustaljena. Najbolj je značilno, da opravlja Pangalos. odkar je bil izvoljen za predsednika reoublike. hkrati s tem dostojanstvom tudi mesto ministrskega predsednika. To se seveda trajno ne da držati. Toda kako urediti zadevo? Pangalos hoče ostati gospodar položaja, ne mara ostati na polu pota, zato hoče izvesti svoje načrte v vsakem slučaju. Ne more mu biti tedai vseeno, kdo prevzame ministrstvo, saj je s tem zdru žen odgovor na vprašanje, kai bo s parlamentom. Zakaj moderni diktatorji hočejo vladati parlamentarno; to je njihova časovna označba. No. general Pangalos ima tudi v tem pogledu svoje precizne načrte. Brž do izvolitvi je izpustil iz internacije vse opozicijonalne politike, civilne in vojaške. ter jim dovolil, da se svobodno vrnejo na svoja mesta. Ta akt je b'1 zelo pameten, ker je izdatno pripomogel k pomirjenju političnih strasti in je napravil dosti dober utis. Ali zelo bi se motil, kdor bi iz Pangalosove velikodušnosti sklepal, da misli po svoji izvolitvi uri-četi z drugačno politiko. Nasprotao. Pangalos povdarja ob vsaki priliki da mora Grčijo očuvati pred njenimi politiki, in če prav jim je dal zopet svobodo, grškega naroda iim pa noče pustiti. Zato snuje general Pangalos svoio posebno stranko, v katero vabi častnike in generale vseh naziranj Ta vojaška stranka nai organizira okrog >ebe grške volilce. da ji bo pri bodočih volitvah dali svoje glasove in ji na ta način pomagali stvoriti zanesljivo večino v parlamentu Vojaška stranka naj nastopi zoper politike ln njihove stare stranke in izbojuje proti njim neizprosen boj ter jih uniči. Pangalos se prav nič ne straši političnih strank, ki vztrajajo v odločni opoziciji ter so se celo združile v skupno fronto zoper diktatorja: celo nekdaj tako nepremostljive razlike med venizelisti in antivenizeiisti danes ne štejejo mnogo, bojna parola mora biti le zoper brezobzirnega Pangalosa. General Pangalos pripravlja tedaj volitve v parlament iz katerih misli s svojo novo vojaško stranko priti kot zmagovalec. Bodoča parlamentarna večina mora biti njegovo poslušno orodje. Našel je tedaj generala Paraskevooulosa. ki je bil doslei venizelist, pridobil ga za svoje vojaškopolitične načrte ter mu poveril ministrsko predsedstvo z nalogo da pripravi volitve, ki se bodo vršile v dveh mesecih. S tem je pojasnjeno bistvo sedanje grške notranje politike. Po uspehu, ki ga je »dosegel« general Pangalos v voiit-vah za predsedniško mesto, skoro da se ne more dvomiti o zmagi njegove stranke v bodočih volitvah. Genera! Paraskevopulos jih bo ime! priliko orZ9 nizirati in general Pangalos ostane diktator v lepi parlamentarni obleki • Atene, 29. maj (Radio) General Paraskevopulos je vrnil mandat za sestavo nove vlade ker ni našel v političnih krogih dovlj podpore.____ Po volitvah v Egiptu Z izidom volitev, ki so prinesle popolno zmago stranki Zaglul paše. se zaključuje za Egipt doba protina rodne vlade, ki je traiala od novembra 1. 1924. nričenja nova perijoda. ki ne obeta mirnejše prihodniosti nego ie bila ore-klost Sai pomeni Zaglulova zmaga je poostritev borbe z Anglijo. Ko je v novembru 1. 1924. vrhovni poveljnik angleških čet v Egiptu podlegel atentatu egiptovskega nacijonalista. je krali na angleški pritisk odslovil ministrstvo Zaglul paše, ki je bik) pod Macdonaldom poskusilo doseči kompromis z Veliko Britanijo pod pogojem, da postane Egipt zares samostojen. Na krmilo je prišla vlada Ziwar paše, ki pa je imela v parlamentu le neznatno število pristašev prejšnjo opozicijo. Zato je Ziwar razpustil zbornico in izvedel nekaj mesecev pozneje nove volitve. Toda kljub vladnemu pritisku je Zaglulova stranka dosegla večino mandatov, dasi so z Ziwar pašo koalirane stranke prišle iz volitev izdatno ojačene. V marcu I. 1925. je tedaj Ziwar paša razpustil tudi ta parlament Isti dan. ko se je prvič sestal. Toda novih volitev ni kazalo razpisati, ker se je pokazalo za nemogoče doseči poraz Zaglul paše. ki ima med prebivalstvom tako silno popularnost. Tedaj si je hotel Ziwar pomagati na drug način, da je spremenil volilni red v svrho da mu pomaga zmanjšati število Zaglulovih glasov. Ker so mesta najmočnejše trdnjave Zaglulo-ve. se ie zmanjšalo število mestnih volilcev za polovico, da se s tem oiači kmetski element, ki bi se dal lažje vplivati. Ali niti do tem volilnem redu se niso vršile volitve, marveč je Ziwar vladal v deželi popolnoma avtokratično. Tako postopanje pa je povzročilo toliko nezadovoljstva, da sta naposled Ziwarja zapustili obe glavni stranki, ki sta ga dotlej podpirali proti Zaelulu, namreč ustavni liberalci ln vvatanisti ali ekstremni nacijonalisti in ostala mu je ob strani samo še stranka edinstva ali ittihad. ki pa nima skoro nikogar za seboj. Prvi dve stranki sta sklenili naposled sporazum z Zaglulovci ln pod vtisom svojega popolnega neuspeha je morala naposled vlada odnehati. Sklenila je vrniti se na bazo parlamentarizma in razpisala nove volitve. Ni pa si iih uoala izvesti po projektiranem reakcijonarnem volilnem redu. ali vendar ga ie spremenila. toda tako. da ie ostal razmeroma demokratičen in da ni mogel onemogočiti uspeha Zaglulovl stranki. Vse tri opozicijonalne stranke so šle v volitve po sporazumu. Prvotno so sploh nameravale volitve popolnoma bojkotirati, češ da se stanje in ukrepe vlade po marcu 1. 1925. to je do razpustu drugega parlamenta sploh ne sme priznati. ker ie nezakonito in ker je potemtakem nezakonit tudi novi volilni red. Ali naposled so se volitev vendarle udeležile v domnevi, da se z volilno zmago uspešneje bori zoper reakciionar ni režim Ziwar paše in Angležev, nego s teoretično utemeljeno, a praktično brezplodno volilno abstinenco. Z volilno zmago koali ranih treh strank, med katerimi pa ima Zaglulova stranka vvafd absolutno večino, se je tedaj položaj v Egiptu zelo kompliciral. Situacija je sedai na prav Isti točki, kakor je bila pred dvemi leti in prkenja zopet angleško-egiptovski spor pri svojem jedru. Kdaj bo našla Velika Britanca svojega mojstra, da bo spravil s sveta gor-dijski vozel egiptovskega problema, kakor se je odstranilo na pr. irsko vprašanje? Katera od obeh trm. angleška ali egiptovska bo odnehala? Zaglul paša stoji kot zmagovalec v volilni borbi: ali bo ostal naposled zmagova'ec tudi na področju diplomatskega boja. v katerem edino more doseči svoj čili Tu ;e uspeh vsekakor težji in bolj dvomljiv. Angleška rudarska stavka b London, 2S. maja Važni dogodki v drugih državah, kakor ■ pr. kriza tram epskega franka. preobrat na PoUjskem, rasoroiitvena preiTkonfpTenen v Ženevi, kaipttulaella Abd el Kritma. so nekoliko zmanlšaii zamimanje za angleško rudarsko stavko, ki še redno trata v ne. zmanjšanem ob=e«rii. Vendar zbkIužI rudniška borba v Veli.kl Britaniji vso pozornost, ker se njene posledice čutijo vedno huje. Ce ne bi bito ponesrečene splošne stavke, bi veljal angleRki rudarski St.ra.jk za prvovr. stni dogodek zsdnJTb časov AngleSkl rudarji se navzlic la jalovi je* tn pplošne stavke branijo prijeti za kopače. Ko jih je sapuptfl vrhovni odbor Trades Untoua. k! je kajpttuliral. ne da bi se po. svetoval z rudarji. so se obrpiii na inozern stvo in z vseh strani so se začeli stekati prispevki Rudarska zveza v Rnsiji je po-slala 274.000 funtov fiterltagov. rudarji ia Nemčije 5000. h Češkoslovaške 1000. iz Avstrije 145 iz Nizozemske 100. Iz Belgije 750. iz Jugoslavije 60 funtov Sterllngov. Iz Nemčije je obljubljenih nadaljnih 5000 fun. tov. Iz Holoadske vsak teden 100 funtov Itd Razen ruskega In nemškega so vsi pri-apevk| dokaj nizki in si angleški rudarji ne bodo kdovekaj pomouli ž njimi Med domačim delavstvom se zbira za vel«? pomožni fond. ki naj reši pred lakoto zlasti otroke stavkujočih. Na javnih delavskih zborovnmjlh in v časopisju se Je vnela ostra kontroverza o polomu splošne stavke. Desničarski voditelji kot Hodgas in Clrnes označujejo ge neral-ni Sirajk kot tegrešen. Levičarji kot Wbeatley hi rudarski tajnik Cook pa silno ostro napadajo vodstvo Trades Uniona Cookovega govora «Daily Herald«, k) Je glavno glasilo Delavske stranke, sploh nI hotel priobčiti, češ da vpitje o «izdaji» samo zastruplja delavsko gfbanje In more !e zmanjšati simpatije za borbo rudarjev. Pač pa prinašajo Cookov govor časopisi konservativcev lo liberalcev. V nekem drugem govoru je Cook Izjavil, da rudarji nikdar ne bodo pristali na podaljšanje delovnega časa i« tudi ne na ra.zHčne pogodbe v raznih revirjih O znižanju plač pa se Je pripravljen pogajati šele, ko se iz. vede reorganizacija rudarstva. Z nadaljevanjem stavke se vedno huje čuta pomanjkanje premoga železnice, ki so ie znižale za 50 % promet vlakov, bodo moraJe izvesti Se nadaljne redukcije član urada železniških družb je fzjavfl. da bodo zaHSsli sedanjo cirkulacijo, če bo trajala stavka Se en mesec. Lokalni vlaki bodo vozili samo enkrat na dam ali celo enkrat aa dva dni Rudarsko ministrstvo počiva v poeeb. nem oklicu prebivalstvo, naj omeji porabo premoga ln razsvetljave Priporoča se ljudem, naj hodijo zgodaj spat, naj ne rabijo gorke vode za kopanje, naj Jedo mrzle Jedi naj kuhajo čaj s drvrol aH Špiritom London mora za tri četrtine znižati normalno porabo premoga. Premog za kurivo to industrijski premog se racfjonfra. mnoge tovarne ustavljajo obrat radi pomanjkanja premoga. Vlada Je v zaupni okrožnici pozvala veletrgovce s premogom, naj uvažajo čim ve£ inozemske- ga premoga. Rudarji pa upajo, da bo Mednarodna (veza prometnih delavcev mogla onemogočiti Izvoz premoga v Angttjo Za tedaj se premog Se nemoteno uvaža Zato pa Izgubljapolagoma angleško izvozno pre-mogarstvo svoje trge, tri se obračajo na nemške lin druge premogovne firme Število brezposelnih je za pol milijona večje nego pred stavko ln znaSa zdaj 1 milijon 612.700. Razen tega je zaaproello *a državno podporo 35S.000 rudarjev ln 50.000 drugih delavcev. Velike so Izgube vrtod sploftne stavke Angleške železnice so po uradnem računu Izgubile doslej 6 % milijona funtov šterlin-gov. Navzlic vedno hujši krizi se noče vdati rittf ena niti druga stran k! sta obe odklonili vladni posredovalni predlog. Lastniki rudnikov zahtevajo uvedbo osemurne-ga delavnika, v katerem slučaju se bi mižale mezde samo za 10 %, Rudarji odklanjajo te pogoje Zadnje dni so se pojav® novi poeredo valni načrti. Rudarski poslanec Varley predlaga v «New Leader» znižanje plač za 8 %. Mezde Izpod 45 šilingov naj bi se ne znižale Te mezde naj bi se plačevale do nove reorganizacije rudarstva Vlada naj bi še nadalje plačevala subvencije pasivnim rudnikom. Noben rudnik ne bi smel delati z dobičkom, dokler ne bi plače dosegle zopet višino 33 % nad predvojnimi mezdnimi Vse druge podrobnosti naj bi se predložile državnemu mezdnemu uradu, ki naj bi se ustanovil. Laistuilkl nekega rudniškega okroSja v W al lesu pa predlagajo, naj se ne »nižajo sedanje plače, če se zvliša delavni čae od 7 na 8 ur. dokler se ne sklene nov sporazum za celo državo. Seveda ostaM lastniki še vedno odklanjajo ta predlog in tudi rudarji. Vlada stoji na stafišču, da ne bo storila nobenega koraka več. dokler ne odgovorita obe stramj povoljno na vladtao pismo V političnih krogih je zavladalo spričo brezizhodnega poto^ia razburjenje. Predlaga se, naj se premogovno vprašanje reši neodvisno od rudarjev in rudniških lastni, kov z zakonom, ki naj se predloži parlamentu. Položaj postaja vedno kritičnejši. »Dally News poziva Baldwina, naj takoj ukrene nove korake, da se premogovna kriza reši Zakaj če ostane predsednik vla. de še nadalje pasiven, bo upravičen sum, da drži z lastnika premogovnikov. Politične beležke Svarilo vsem naprednjakom Pod pretvezo, da pripravljajo naprednjt« la incidente na današnjem klerikalnem sho« du v Unionu, so kakor avtentično vemo, klerikalci oborožili okrog 200 svojih »redi« teljev® z gorjačami, boksarji in drugim orožjem. Klerikalcem je očividno mnogo na tem, da bi prišlo na današnjem shodu do konfliktov ter krvoprelitja. Mi nujno opo» zarjamo napredno javnost naj se ne da pro« vocirati. Oni naprednjaki, ki so ogorčeni, da naciionalni politiki iz Beograda prihaja« jo v Ljubljano kot pomagači klerikalizma, naj pomislijo, da se večina teh gospodov sploh ne zaveda, kaj dela. Kar se posebej gospoda Davidoviča tiče, ga mi gotovo no« čemo braniti.a še manj ga nameravamo pso« vati in klevetati, kakor so to storili kleri« kalci, ko je današnji njihov zaveznik bil prvič v Ljubljani l. 1922. Mi g. Davidovič« pomilujemo. Vsled svoje nesrečne politike je v zadnjih letih doživel same neuspehe in razumljivo je, da je stari gospod prišel iz duševnega ravnotežja. Danes se druži z istimi klerikalci, pred katerimi je še ne« davno s povzdignjenimi rokami svaril vse nacijonalne in napredne ljudi. Dr. Koroščeva obramba Ml smo včeraj lojalno objavili dr. Koro-ščevo obrambo proti radikaiski interpelaciji. Danes moramo reči. da ta obramba ni zelo spretna. Vzporedba z Rado Pašičem ne drži. .če tudi je on sin ministrskega predsednika. »Slovenec« je pisal, da.ie Ni-kola Pašič pošten in neomadeževan. Rade Pašič m bil minister, dr. Korošec pa ie bil. Kriterij je pri prvem naravno povsem drug. nego pri drugem. Nespretno ie tudi iz-motavanje. češ da so radikali še le sedaj, ko so prišle v javnost Radove ofere, čutili potrebno tožiti druge. To ie sicer točno ta le potrjuje, da se boj proti korupciji vrši večinoma iz povsem partizanskih nagibov in špekulacij. Ali niso tudj gg. klerikalci že mnogo popreje vedeli za R. Pa-šičeve afere, a vendar so podali interpelacijo še le — ko jim je to kazalo. Gospodje so si torej vredni bratje. Dr. Korošec ugotavlja, da interpelacija njega ne dol-ži, da je izvršil umazano aH koristoljubno delo, temveč le, da je oškodoval državo. S kakšno pravico pa ie dopustil, da je njegovo časopisje cele mesece na najnesramnejšl način blatilo ter sumničilo korupcije druge in to celo take proti katerim niti interpelacije niso bile vložene, da so oškodovali državo? Patetično izjavljanje g. Korošca, da se odreka »pravici« zastaranja, ie hrana za naivne ljudi. Zastarelost deliktov ni nikaka pravica prizadetih, kateri se moreš, če hočeš, odreči, temveč ie absolutno pravno načelo. Dr. Koroščeve izjave so v jedru zgrešene. On bi že moral vedeti, da oškodovanja države za velike milijone ni nobena čednost za ministra. Velikansko škodo, kj io je od tega naročila imela država, je v ostalem točno preciziral tovariš g. Davidoviča g. Kumanudi. Gotovo je drugo in posebno vprašanje, kdo je imel dobiček od te čudovite robe. Svilene bluze, iakasti čeveljčki, stezniki, puder in druga taka luksuzna ropotija, ki jo ie dr. Korošec kot minister obnove zemlje naročil ln kupil pod naslovom lajšanja bede za takrat skoraj revno prebivalstvo, niso in ne morejo biti blago, ki ie prišlo za državni denar v dTžavo. ne da M se pri tej ki^čljl ne izvršHa korupcija. Odgovornost za vsako nesolidno manipulacijo s kortrpcijsko robo le za dr. Korošča kot odgovornega ministra absolutno, pa nai le on sam osebno, kar se tiče participacije na dobičku, še tako nedolžen. Tudi to bi moral vedeti g. Korošec! Najbolj nesrečen pa ie konec dr. Koroščeve izjave, ki pravi, da gre pred i vsem za to, da todl drngi pokažejo svojo smelost, stopiu pred sodišče potem, ko ie on pristal na sodno preiskavo. Tudi to dokazuje, da dr. Korošcu nj za princip pobijanja korupcije, marveč le za politično bojno sredstvo, za katero nai služi korupcija. «Slovenec» in jugoslovensko Sokolstvo »Slovencu« ne da miru zmaga, ki si jo je priborilo jugoslovansko Sokolstvo na med. najodni tekmi v Lyocu. Zato se že par dni zaletava v naše Sokolstvo, ki je proslavilo ime našega naroda in naše države med Inozemskim kulturnim svetom, češ kdo je kriv, da inozemsko časopisje beleži zmago slovenskih Sokolov kot jugoslovensko zmago. Klerikalci nad se ae razburjajo. Naši Sokoli so odšli v Ly>oo kot zastopniki iu-goslovenskega Sokolstva, ki obsega ves narod vso državo. Zato je njihova zmaga zmaga vsega Jugoslov en sikega Sokolstva, kakor bi bila tudi v smčaju, ako bi zastopali jugoslovensko Sokolstvo Hrvati ali Srbu lin naši jugoslovanski Sokoli Slovenci so ponosni, da so lahko zastopali na tako časten načta Jugoslavijo, ker so s tem ne samo kot Jugoslovani, ampak tudi kot Slovenci izvršili v polni meri svojo veliko nalogo. Ker pa Je jugoslovensko ime baš klerikalcem ta njihovemu »Slovencu« toliko napoti, vprašamo, zakaj se potem imenuje njihova »itelovadna« organizacija Jugoslo. vanska orlovska zveza, dasi se njeni člani zbirajo samo po slovenskih župniščih in dasi bodo šli letos proslavit slovensko ime v Rim k papežJ samo kot slovenski Orli? Sicer pa izjavljamo, da bomo zelo zadovoljni, če bodo klerikalni Orli s svoiim romanjem v Rim tako proslav® slovensko ime, kakor so slovenski SokoH poslavili v Lyonu Jugoslovensko. Trgovska genialnost g. Smodeja Klerikalni poslanec g. Smodej je napisal v včerajšnjem «Slovencu> članek, v kate« rem brani dr. Korošca zaradi afere pri na» bavi ameriškega blaga. Med drugim čitamo v tem članku tudi sledeče razodetje: «rče kakšno blago ni ugajalo, bi ga bila smeri« ška družba odkupila nazaj in sicer za 25. odstotkov dražje nego ga je prej prodala. Država bi pri tem imela celo dobiček.« Sedaj še le vidimo, kako zgrešena je ra« dikalska interpelacija. Kakšno blagostanje bi bilo v naših državnih kasah, ako bi bil g. Korošec mesto ene ladje bluz, nogavic, čeveljčkov, pudra in zobotrebcev, kupil 100 ladij te robe ter potem postopal po genial« nem receptu g. Smodejal Vrnil bi prvih 100 ladij, dobi! denarja za 125 ladij, vrnil zopet ln znova prejel za 25 odst. več itd. itd. vse dp današnjih dni. Pomišljali bi danes že na odpravo davkov in Amerika bi moledo« vala v Beogradu in Ljubljani za posojilo. Zakaj nam ni g. Smodej že pred leti po« vedal genialne skrivnosti? Letaki dr. Ravniharjeve organizacije Včeraj popoldne Je radikalska organizacija, kateri aačeluie v Uubtjam ctr. Ravni-hair, dala po celem mestu razširiti velike letake, ki vsebujejo besedilo radikalske interpelacije proti dr. Korošcu. Letak, ki jfc tiskan v tiskalni beograjske »Samouprave«, naj bi menda opozoril današnje gromovni-ke proti korupciji, da imajo tudi med seboj marsikatero afero, ki potrebuje razčlščenja im naj bi pcilil nekoliko vode v ogenj klerikalnega ogorčenja proti korupciji Radikali so si napravili nepotrebne stroške. Ljubljanske novine so (izvzemši lisa, ki ie blazu predsedniku ljubljanske radikalske organizacije dr. Ravnihariu) obširno objavile vsebino radikalske interpelacije. Po občinskih volitvah v Dalmaciji Neutajliv rezultat občinskih volitev v Dalmaciji, ki ga zdaj točno kažejo številke, Je ta: Radičevci so nazadovali za 10.000 glasov. Niti v enem srezu niso dobili enega glasu več kakor pri zadnjih volitvah. Samo v srezu Imotskem, kler so bili doslej najmočnejši, so nazadovali za 2319 glasov; pri lanskih volitvah so namreč dobili 6681 kroglic zdaj pa 4362. — Zamajale so se tudi radikalske trdnjave. Skoro ni občine, kjer bi radikali ne bSi nazadovali v prid SDS. Davidovičevci so v likvidaciji, klerikalci v polom«. Edina Je napredovala SDS. Po točni statist Ski ie SDS dobila v srezih: Split 30 občinskih odbornikov. Ben-kovac 38. Korčula 18, Staj 15, HvaT 16, Krm 16, Šibenrk M. SuHetair 12, Makarska 15, Dubrovnik 2, Imotski 1, Biograd na motu 10. celokupno v Dalmaciji toiej 197. Te števifke najbolj potrjujejo šsttaitost navedb Svetozarja PrSvčeviča. Radič krši sporazum Pod tem naslovom prinaša včerajšnja »Politika« daljšo beležko kjer navaja, da se Radič ne mara pokoriti obveznostim, ki Jih ie dal radikalom ob obnovitvi Uzunovi-čeve vlade. Danes, v nedeljo, ima dvoje zborovanj, v Kl-anjcu ta Pregradi, četudi se Je obvezal, da 2 meseca ne bo nikjer zboroval. Toda, kakor je videti, se je Radič odloča k nadaljnjim zborovanjem v glavnem radi tega, ker njegovi nasprotniki na Hrvatskem najbolj agltirajo s tem. da je Radičeva kapitulacija vidna, ker so mu ra-dfkali prepovedali nadaljnja zborovanja. Radič zatorej hoče na svoS način deman-tjrati te fcrditve ta se &ele naro poda na veliki odmor v hrvatsko Primorje. Kakr bodo radikal reagirali na te Radičeve de. masi tile. Je seveda vprašanje. Zdravstveno stanje N. Pašiča Beograd, 29. maja. p. Nikola Pašič je v nasprotju z govoricami po katerih je obolel, zdrav. Njegova okolica trdi. da se bivši ministrski predsednik pripravlja prihodnje tedne celo na agitacijske shode. Izletniki, prizanašajte naši planinski flori! Maši Triumfalen povratek Sokolov — zmagovalcev Ljubljana, 29. maja Danes so se vrnili iz Francije naši Sokoli-nnagovalci, katerih uspeh na mednarodni e!caii v Lyouu ima za narod in državo zna-y dobljene bitke. Sprejem v beli Ljub-je posvedočil, da se narod v polni jeri zaveda pomena tega dogodka. Mednarodne telovadne tekme, ki obsegata najtežje vaje na orodjih in stavijo ogrom e zahteve na tekmovalca v lahkoatletič-$ izvedbah, so danes predvsem tekme elovadnih sistemov in metod za gojitev •lesnih sil in zdravja 1 Ponosno lahko resno, da je v Lyonu zmagal slovanski telo-adni sestav kakor si ga je znanstveno zamislil ženijalni duh esteta, historika in fl-jzsfa Miroslava Tyrša. Slovanskemu za-,;shi, rednemu in vztrajnemu gimnastične-a delu na osnovi sokolskega telovadnega estava, ki smo ga povzeli od Cehov vsi .okoli ln ki slovi danes kot splošni slo-inski sestav, so se morale ukloniti izbra-t tekmovalne vrste velikih in manjših ro-sansklh in germanskih narodov. Sokolska aiaga v Lyonu je zmaga Cehov, Jugoslo-fenov — zmaga Slovanov. V sokolStvu ni bistvena vsebina t ekmo-;itoost. Na demokratično osnovo, za ves trod, so postavljene osnove sokolskega Jeia. Sokolovanje pomenja narod vzgajati elesrto, moralno, nacijonalno, socijalno, na-jredno in svobodno. Pri tekmah naj pride o zunanjega izraza naravni uspeh rednega sestavnega mnogoletnega tihega dela v jlovadnlcah. Vztrajnost, volja in visoka »ralna vzgojenost vodijo tekmovalce k si2?am, v tem je notranja vrednosti sorskih tekem. V tem smislu smemo biti »nosni na svoje narodne sokolske sinove, tem smislu naša napredna javnost spre. ema z iskrenimi čestitkami z zmago oven-ano sokolsko tekmovalno vrsto. Početek sokolstva spada v dobo največja ponižanja malih' slovanskih narodov, frakcija in absolutizem sta vodila pred 60 rti državo in vse sestavine Javnega živ. eni a. Takrat je Tyrš pod vplivom staro-asične naobrazbe in poznanja antičnih na_ odov zamislil konkreten načrt dela v slitž. večne in neumrljive Ideje: narod — lrav, delaven, moralen, svobodoljuben ta ivesten svoje enakosti in složne moči pri-le do popolne svobode. Notranje moralne rline v zvezi z delom in gospodarsko moč-so mu osvobodilno orožje. Sokolstvo je stalo središče vseh narodnih pokretov. iokolstvo je postalo najbolj občutljiva teht-oca veselih in žalostnih pojavov vsega javnega življenja. Sokolstvo je bilo oster ..„ ki je vedno bodril na nova dejanja, ki ie neprestano grozil onim, ki bi pojemali a odnehavali v ostrini pravega narodnega ss zavedanja, ki bi hoteli pomešati pravi isti Tyršev nauk in njegove jasno opre-ieljeiie nauke glede svobode, naprednosti, demokratičnosti — končni cilj politična dr-iavna osvoboditev v eno edinstveno nacionalno državo — z drago navlako zmernih špekulantov in demagogov. Na tej poti želi Sokolstvo vztrajati. Du-evno življenje se je od onih časov močno sstavilo in diferenciralo. S tem prehodom .rabljenia Je šla tudi pri nas društvena or-lanizacija. Izvensokolska društva so predela marsikatero od prej v Sokolu osre-losačenih nalog. Vendar Sokol ni ln ne sme »ostati samo organizacija fizičnih sli V tem enotku bi Izgubil svetost ln veličino svo-! velike tradicije. Sokol mora ostati vedlo na straži, ki neprestano pazi, bodri, po-čaje, pojasnjuje, propagira, pridobiva ves arod za svoje nazore. Takega Sokola po. relmje nacljonalna država ta veliki naši ptošnl cilji. V burnih Zdravo klicih Je narod danes ozdravil Sokole zmagovalce kot vzornike Jih pravih sokolskih lastnosti, ki jim ni seba nič, skupnost, napredek naroda in Iržave pa vse. Prvi pozdravi pri prihodu v domovino Prvj pozdrav je čakal naše Sokole zma-lovalce na Rakeku. Člani tamkajšnjega So-tola so postavili pred kolodvorom lep sla-otok z napisom »Sokolski vrsti ln prvaku ratski Zdravo!« Na kolodvoru se je pred 'ihodom vlaka zbralo mnogobrojno občta-tvo, sokolski moški in ženski naraščaj ter ianstvo. Ko Je vlak privozil na postajo, o zaorili viharni Zdravo! klici v pozdrav ®agovalcem. Starosta sokolskega društva a Rakeku br. Likar je v pozdravnem svo tu povdarjal, da se jugoslovenski na-od ni varal v onih, ki Jih je poslal na težil telovadno tekmo v tujino, pri kateri je mazalo Sokolstvo Ne samo da so jugo-favenski Sokoli dosegli drugo mesno, dali 0 nam zopet prvaka med prvaki br. šu-iija. (Navdušene ovacije dr. Murniku, Peru Sumil u in ostalim tekmovalcem.) Načel-k dr. Murnik Je Izrazil veselje, da zna aš narod ceniti sokolsko delo ln da je na_ la scfcolska zmaga toliko odmeva v širni lomovini. V imenu starešinstva JSS je •ozdravil sokolsko vrsto br. Š v a j g e r, ki s naglašal, da le ves naš narod od Tri-lava do Vardarja ponosen na doselženl sseh sokolskih bratov. Zmagovalni vrsti Je bil nato izročen lep enec z državnimi trobojnicami, mala se-trica Milka Zupanova pa Je poklonila 'rvaku br. šumiju lovori ev venec. Po kratki zakuski, pri kateri so se zmagovalci nekoliko okrepčali od dolgoftrajne-» ln napornega pota, so nadaljevali svojo >t proti Ljubljani. Tudi logaški Sokol je Kotel pozdraviti sorsko vrsto ter Je prihitd v veS5kwm Kelta z zastavo na kolodvor, žalibog pa Je lo premalo časa, da bi mogli došleci pra-fao izraziti svoja čustva hvaležnosti na-'am zmagovalcem. Bilo le le toftko časa, 1 so jim izročiti v pozdrav cvetke ln ven. V Borovnici je starost tamiuSnfcg« so- kolskega društva Franc D r a š 1 e r, obdan od mnogobrojnega občinstva, izrekel prisrčno dobrodošlico Sokolom junakom. Tudi tu so bili Sokoli obdarovani z venci ta cvetjem. Sploh so bili Sokoli na vsej progi do Ljubljane predmet splošne pozornosti. Posebno slovesno in nadvse prisrčno pa je pozdravila tekmovalce bela Ljubljana, ki je postavila to zmagovito vrsto iz svoje srede. Veličasten sprejem v Ljubljani Ljubljana se je povodom povratka So. kolov-zmagovalcev odela v praznično obleko. Skoro vsi napredni hišni posestniki so okrasili svoje hiše z narodnimi zastavami, po ulicah je vladalo nenavadno živahno vrvenje in navdušeno razpoloženje. Ze okoli 15. ure so se koncentrirale na glavnih ulicah in na glavnem kolodvoru gosite množice ljudstva, da pozdravijo vrle Sokole -zmagovalce. Izpred Narodnega doma je odkorakalo ob 15.30 Sokolstvo s starešinskim praporom in godbo Dravske divizije na čelu. V povorki je sledilo sokolskim vrstam lepo število našega narodnega ln scukolske-ga prebivalstva. Na kolodvoru se je Sokolstvo in občinstvo postavilo v špalir. Na peronu so bili zbrani tadi zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti. Vlado je zastopal veliki župan dr. BaRič, mestno občino ljubljansko predsednik gerentskega sveta dr. Puc in gerenta gg. Tur k ta Li_ kožar. V naravnost impozantnem številu je bil zastopan oficirski zbor z generalom Zivkovičem na čelu, kar je napravilo na občinstvo izvrsten utis. Naša narodna armada je s tem pač najlepše manifestirala, da se zaveda velikega pomena sokolskega dela. Dalje so bili navzoči češkoslovaški konzul dr. Fr. Res 1, tajnik francoskega konzulata g. F i n d e i s e n, podpredsednik če-škoslovaško.jugoslovensike lige g. dr. Gregor in, zastopniki akad. društva »Jadran« in mnogo narodnega ženstva. Članice ljubljanskih sokolskih društev so prinesle krasne lipove vence in cvetke, da okrase vrle zmagovalce. Ves čas je vladalo na kolodvoru veselo razpoloženje. Točno ob 16.16 je privozil na postajo br-zovlak. Iz tisočerih grl je 'krepko zaoril pozdrav »Zdravo!« Godba je zaigrala sokol, sko koračnico, občinstvo pa Je obsulo zmagovalce z venci, s cvetjem in šopki. Zmagovalec br. Peter Šumi ie bi! deležen posebnih ovacij. Vedno znova so doneli klici »Živel naš zmagovalec!« »Živel br. Šumi!« Dobrodošlica staroste JSS. Prvi je pozdravil zmagovito sokoteko vrsto v imenu Starešinstva JSS in vsega jugoslovanskega Sokolsirva starosta br. Gan gl, ki je izvajal: »Bratje! Že daleč onstran Rakeika ste stopili na naša tla Pozdravljala so vas v nemo bolest stisnjna srca, pozdravljale so vas ranjene duše, s sveto rodno zemljo spojene, z vzemi brezkončne ljubezni. Ali ste prinesli tem dušam utehe, ali ste novo upanje globoko zasadili v ta srca? Nam ste prinesli radost in ponos! Bratje Sokoli, zmagovalci na VIII. mednarodni tekmi v Lyonu! Pozdravljeni vsi bratsko ta prisrčno sedaj, ko ste zopet stopili ob zibelko Sokolstva na slovanskem jugu, ko se vračate v našo slovensko, jugoslovensko, sokolsko Ljubljano. Naša radostna srca vajs pozdravljajo! Pozdravljajo vso vrsto, ki prinaša s seboj Iz velike, ponosne Francije lovorov venec zmage. Pozdravljajo Tebe, brat načelnik dr. Murnik, ki si pripravil ta vodil vrsto JSS k zmagi! Pozdravljajo Tebe, brat Peter Šumi, zmagovalec zmagovalcev, prvi med prvimi, ki Ti je Tvoj najodliičnejši uspeh v Lyonu pripel na sokolske prsi zlato svetinjo! Vi vsi ste naši, a najbolj naš si danes Ti brat Peter! V Lyonu ste vpričo ostalih zastopnikov za zimago borečihi se narodov z brati Ce-hoslovaki visoko dvignili sokolski prapor, ki kaže pot samo naprej in navzgor ta ki je znova zaplapolal v sijaju nepremagljive moči ta slave. Vaša zmaga je zmaga naših sokolskih' idealov, je zmaga neumornega, vztrajnega, tihega notranjega sokolskega dela, ki odstranjuje vse zapreke, ki žene na>šo moralnost in naše fizične moči k stalnemu napredku, od zmage do zmage. Ves svet ta vsa naša domovina ie danes polna sokolskega imena. Vsa naša kralje, vina gleda danes na jugoslovenske Sokole, gleda na Vas bratje, Id so Vas odgoiile slovenske matere, a ki Vas Je sokolska zavesi- vrgla v vele tak Jugo slovenskega Sokolstva, ki pozna le eno najvišjo zapovest: Srečo ta slavo naše skupne domovine ta našega ujedmjenega naroda Dobro nam došli po hudi ta težki borbi! Bodite zgled in priča vsem, kaj zmiore sokolsko delo in kako si osvaja svet lepoto ta veličino sokolske misli. Pozdravljeni vitezi sokolske misli! Zdravo!« (Viharne ovacije.) Pozdrav velikega župana Nato je pozdravil zmagovalce veliki župan dr. B a 11 i č v imenu civilnih oblasti. Izrekel Je zmagoviti vrsti iskrene čestitke, ker so s svojim ponosnim sokolskim nastopom zopet dvignili v trni ml ugled naše domovine. Češkoslovaški konzul se poklanja zmagovalcem Kot tretji je čestital Sokolom zastopn& bratskega češkoslovaškega naroda, konzul dr. Fr. Resi s sledečim Jedrnato ln viharno aklamiranim pozdravom: »Bratje Sokoli! Vračate se ovenčani s slavo dobljene zmage Iz tekem sokolske fcufture. Roko v roko z mojimi rojaki Ceh: ste dokazali, kaj premore sokolski duh ln IrveSbana roka ter odnesli ste palme ta lovore. Vem, da se nisite ustavili na tel toč. M, ampak da boste z geslom »Naprej!« go- jili veliko idejo sokolstva ta obenem tudi veliko misel našega narodnega pobratim. stva Tema obema mislima kličem, pozdravljajoč Vas: »Zdravo!« V novič so pretresli ozračje gromki vzkliki in frenetično ploskanje. Občinstvo ie živahno pozdravljalo tudi češkoslovaške Sokole. Nato je pozdravil zmagovalce še zastopnik napredne omladine iz Slovenije. Dr. Murcik se zahvaljuje Načelnik JSS in vodja zmagovite vrste dr. Murnik se je globcko ginjen zahvalil za veličastni sprejem, naglašajoč, da ga iskreno veseli, <1a pozdravljajo danes strumne Sokole zastopniki nele civilnih, ara. pak tudi vojaških oblasti. Srečni smo, da smo v svobodni državi ta da smo izpolnili nade, s katerimi je spremljal jugoslovenski narod svoje sokolske sinove v Lyon. Izražal je svoje neizmerno veselje, da je v mednarodni tekmi zopet zmagal slovanski sokolski prapor rad telesno kulturo drugih narodov. Zahvaljuje se beli Ljubljani za ovacije in obljublja, da bo Sokolstvo tudi v bodoče korakalo po svoji začrtani poti. Povorka skozi mesto. Pozdrav pred magistratom Nato se je formirala povorka, ki je od* korakala z godbo na čelu po mestu. V spre« vodu je korakal tudi oficirski zbor. Spre« vod je bil sijajna manifestacija sokolske misli" in pravi triumf naših zmagovalcev. Po vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so stale goste množice ljudstva, ki so glas« no vzklikale vrlim Sokolom in naši armadi. Zmagovalec Šumi je bil predmet poselmo toplih ovacij. Narodno občinstvo je raz svojih oken s cvetjem obsipalo Sokole. Med splošnim navdušenjem se je povorka usta« vila pred mestnim magistratom, kjer je bil zmagovalcem prirejen oficijelni sprejem od strani mesta bele Ljubljane. Predsednik gerentskega sveta dr. Puc je pozdravil zmagovalce z besedami: S ponosom Vas, bratje Sokoli, zopet spre. jema v svojo sredo naša bela Ljubljana. Z nepopisnim navdušenjem Vas pozdravlja kulturno središče Slovenije in zibelka so» kolske ideje. Prihajate iz težke borbe, a pokazali ste moč ideje, katero ste zastopali nad vse častno. V areni z močnejšimi, boga« tejšimi in kulturnejsimi narodi ste visoko dvigali prapor sokolstva in zmagali. Pone« sli ste slavo slovenskega imena v širni svet in častno zastopali celokupni jugoslovenski narod. Poplačan je Vaš trud, znoj in Vaše globoko samozatajevanje. Pokazali ste jas« no, da vodi k uspehu in zmagi samo delo, neumorno delo! Ob povratku v belo Ljub« Ijano Vam kličem krepki sokolski «Zdra« vo!» Za tople pozdrave se je zopet s prisrč« nimi besedami zahvalil dr. Murnik. Povorka je nato krenila dalje po glavnih mestnih ulicah, povsod viharno pozdravlje* na. Razstanek je bil pred Narodnim do» mom. Ogromen uspeh naše tekmovalne vrste Naša tekmovalna vrsta je dosegla nastop« na prva mesta: V prostih vajah, v metu krogle, na drogu in v plavanju. Posamezni pa imajo prvenstvo v nastopi nih disciplinah: Šumi v plezanju, Derganc v prostih vajah in plavanju, Štukelj na dro« gu in krogih in Zupan v metu krogle. ★ Pozdravni večer v «Zvezdi» iz Lyona došli sokolski zmagovalni vrsti je uspe! vsestransko. Sicer je deževno vreme odvrnilo mnogo ljudi, toda Sokotstvu naklojeno občinstvo je napolnilo verando do kraja — Zbrali so se bratje ta sestre vseh ljubljanskih društev, prišel je sokolski pevski zbor, ki je pod vodistvom brata Juvan-ca vzorno zapel v pozdrav teScmovaicem. — Lyonsko vrsto je poedravil starosta JSS br. Gangl v dovršenem govoru, polnem ljubezni do sokolske stvari, do domovine in naroda Naglašal je pomen zmage tam v širnem svetu, povdaril pa tudi notranjo moralno vrednost tekme za tekmovalce same, za telovadeče članstvo, za narod obče. Kot Sokoli ne poznamo poraza pri 'tekmovanju na orodju ta z orodjem, tabo tudi naš narod ne bo poznal v boju za svojo svobodo, za svobodo zarobljenih bratov druge devize kot samo vero v zmago. — V Imenu vrste se je zahvalil br. dr. Murnik, ki je v kratkili besedah povedal, da Je naiša vrsta poleg splošnega prvenstva br. Šumija dosegla še na drogu, krogih', krogli! in plavanju prvo mesto. — Zbrano Sokolstvo in drugo občinstvo Je z velikim navdušenjem spremljalo oba govora ter z vso iskrenostjo, velikanskimi simpatijami ta z zadoščenjem v srcu poklanjalo vso palžnjo našemu vrlemu prvaku br. Šumiju in njegovim tovarišem v zmagi. Večer Je bil lep In prisrčen, bil je sokolski. V nedeljo poslovilni koncert damske kapele Giaser z izbranim sporedom. S 1. junijem dnevno vrtni koncert pod vodstvom gospoda kapelnika Ryneša. Odgovor vsem številnim povpraševa 'kam: v vsaki drogeriji se dobi _____« ____ Danes v uedeljo ob pol 11. dop. in ob 3 , &7VEI&7AMK9 p°' s. 6 p°' 8 in 9 Ciklon smeha! Burja smeha! „Charlie Chaplin kot vojnik" Pripravlja s< „K S£j veliki ekskluzivni film Smehapolna burka v 5 velikih delanjih v glavn ^jiCA MODE" vlogi originalni Charlie Chaplin. Ain Mladinski dan i i Danes je dan naše mladine, ki hoče j svojim trpečmi sestricam in bratcem javno dokazati svojo iskreno ljubav, sočustvovanje in zvestobo, dan nove zaobljube, da jih noče in ne more nikdar pozabiti. S svojimi akademijami in pohodom bn naša mladina manifestirala za vzvišene oilje in idejo Jugoslo-venske Matice, — matere vseh neod-rešenih bratov in sester. Rojaki, oglejte si to plemenito početje naše mladine in spremljajte jo danes na vseh njenih potih. Ti, naša mladina, pa vedi, da bn tvojim današnjim manifestacijam v duhu prisostvovalo tisoče in tisoče bratov izza meja. Zato, mladina na plan! * Sprevod slovenske mladine ljubljanskih šolskih zavodov, ki se razvije danes dopoldne ob pol 12. uri po ljubljanskih ulicah, gre po sledečem redu: Zbirališče mladine ob 11. dopoldne na velesejmu. Točno ob pol 12. uri se začne pomikati sprevod od velesejma po Gosposvetski cesti. Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, preko Marijinega trga po Stritarjevi ulici dalje po Mestnem trgu in Starem trgu na Cojzovo cesto po Emonski in Vegovi ulici na Kongresni trg pred univerzo, kjer se sprevod razide. Na ta red obhoda opozarjamo meščanstvo in mladino. Jesen v letu 1918 Vsak večer pada solnce tja v zapad, tja za opojna goriška Brda in mi vzbudi grenkootožen spomin na tisto žalostno jesen, jesen zamirajočih nad in ovenelih rož, potresenih na pot slovenskim fantom, zapuščajočim belo Gorico, ko je najbolj hrepeneče gledala v solnce, o tmi in žalosti, odnašajočim s seboi vso tisto v koprnenju in bolesti pričakovano svobodo, ki je umrla za vso mojo domovino, komaj se je rodila. O, kako kako nam je bilo tedaj, ko so umirale naše duše v temnem razočaranju, ko je bila vsa naša notranjost en sam trepet, en sam klic po komaj vstali in že umirajoči svobodi! — Tisti lepi večer, ko je zavalovil klic »Svobode« smo sedeli »Pri Jelenu« v Gorici in se objemali, plakali in peli, pijani veselja, res, veselja pijani, ni to samo fraza, je resnica. A, potem tisti žalosten sprevod na goriški kolodvor; kakor da bi šli za pogrebom tako smo spremljali vse naše nade, naš up, slovenske fante. Na tleh so venele zadnje goriške jesenske rože in v naših srcih je zamiralo nekaj lepega, nekaj svetlega in vstajala je tema, da nas je bilo samih groza pogledati vase. — Med zadnjimi pogrebci vsega najlepšega in najljubšega je šel star, preprost Goričan, — še sedaj ga vidim in mislim, da ga ne pozabim nikdar; vse v solzah so bile njegove plašne oči in polne groze, kakor da so ugledale nekaj neizrekljivo strašnega. Poihteval je, in njegove uboge, trepetajoče ustnice niso mogle izgovarjati nič več kot dve bolesti polni besedi: »Nikdar, nikdar več...!« Sklanjal se je k ubogim potep-tanim, venečim rožam, jih pobiral in zopet razmetaval, kakor da razsipa samo pekočo bolest, ki ga je žgala v duši. in jokal, jokal, kakor da bi pokopaval svoio mladost in srečo. — Vračali smo se s kolodvora preplašeni, z razbolelimi srci in tihim molkom. Saj smo vedeli, da so prišli oni. ki so se nas polastili z belo v rdeče, belo, zeleno kameleonsko se iz-pTeminjajočo zastavo, da se ne vrnejo več. (Iz prostih tem mestne ženske realne gimnazije.) Jugoslov. češkoslovaške lige na dek Že pretekli teden smo poročali, kakšen program je zasnovala centrala CJ Lig za kongres češke in jugoslovenske lige ob priliki sokolskega zleta v Pragi. Lige v Sloveniji, mariborska, celjska in ljubljanska, se za kongres smo-treno pripravljajo. Razveseljivo je, da je oživeln zanimanje za ligino delo tudi v Beogradu, kjer je prevzel predsedstvo lige minister ver Miša Trifu-novič, ki se udeleži kongresa v Pragi z večjim številom odličnih oseb iz Beograda. Nedavno je imela beograjska liga posebno sejo glede kongresa, katere se je udeležil tudi predsednik mariborske lige, narodni poslanec dr. Pivko. Določeni so bili koreferenti za kongres v Pragi. O kulturnih stikih bo re-feriral odbornik Dragojevič, profesor tehnike v Beogradu, znan sokolski delavec. Poslanec dr. Pivko bo imel splošen referat o skupnem delu lig. O delu na polju turistike in tujskega prometa bo poročal glavni tajnik praške lige min. svet. Beringer. Koreferat bo imel tudi poslevodeči podpredsednik beograjske lige prof. Pavlovič. Ljubljanska liga bo v zvezi s Slov. planinskim društvom dopolnila referat o tu-ristiki in tujskem prometu z ozirom na Slovenijo. Ta referat poda podpredsednik ljubljanske lige Rasto Pustoslem-šek. O istem vprašanju z ozirom na naše Primorje bo referiral tudi delegat iz Crikvenice. Vsaka liga pošlje na kongres vsaj po dva delegaita. Beograjsko ligo bodo zastopali še tudi general Voja Živanovič, gdč. prof. Jovičičeva in sekretar Lazič, mariborsko ligo podpredsednik dr. Reisman in odbornik Božidar Borko, ki bo imel tudi kulturni koreferat, ljubljansko lign ravn. R. Pustoslemšek, dr. Ivan Lah. dr. Vane Radej in prof. Iv. Vavpotič. Sočasno se bo vršila dne 3. in 4. julija v Pragi tudi proslava desetletnice ustanovitve izvidniškega 39. pp., ki ga je ustanovil v Italiji poslanec dr. Pivko, ki je tudi v častnem odboru za to proslavo. Ta polk se nahaja sedaj v Bratislavi. Dne 7. avgusta bo v Ljubljani kongres vseh lig in čeških organizacij v Sloveniji. Vršil se bo v »Kazini«. Na dnevnem redu tega kongresa bo med drugim: Poročil^ o praškem kongresu, razprava o intenzivnejšem delovanju naših lig, ukrepi glede zveze jugoslo-venskih lig in event. premestitve sedeža lige iz Beograda v Ljubljano. Dne 8. avgusta izlet na Gorenjsko. Poset Vintgarja. Opoldne skupno kosilo in komers na Bledu. Na kongres v Ljubljani in na izlet na Bled bodo povabljene tudi vse lige Gojenke «Sokola» v Trbovljah Na akademiji «SokoIa» v Trbovljah so se med drugimi skupinami odli. kovale s svojim krasnim nastopom posebno gojen ke. Od leve na desno: F. Štihova, Krežetova, E. štihova, Krčatova. CREMEMOUSON Danes Velika oficirska tragedija 4ii9 »Popotnica". s pretresljivo v srce segajočo vsebino. — Dejanje se vrši v oficirskih krogih. — V glavnih vlogah .Eduard von VVinteratein, Ernst Riickert, Bernd Aldor, Carl Auen, Wiliielm Diegelmann, Sibill Morel, Lya Eibenschiitz. Predstave dopoldne ob bi 11., popoldne ob 3., % 5., 6. y2 8. in 9. uri. Kino IdeaI in češke organizacije izven Slovenije. Ljubljanska liga ima v soboto 5. junija ob 20. svoj izredni občni zbor v odbofovi sobi društva »Kazine«. Na dnevnem redu je: 1. Volitev predsednika; 2. Slučajnosti. Iz Vodnikove dražbe Število članov je že prekoračilo 8 tisoč. Nad 200 poverjenikov še ni vrnilo blokov. Ako od teh nabere vsak vsaj 10 članov, bo Vodnikova družba že v prvem letu štela nad 10.000 članov, kar je glede na naše razmere naravnost kolosalen uspeh. Mnogi poverjeniki so delali naravnost čudeže, nekaj pa je med njimi takih, ki niso upravičili zaupanja, ki ga je imelo v nje diružbino vodstvo. Prav lepo se je odzval Maribor, Ljubljana s 1500 člani pa doslej ni zadostila našim pričakovanjem Nadejamo se, da se število naročnikov na knjige Vodnikove družbe še podvoji Vsak naprednjak in narodnjak brez izjeme bi moral biti član »Vodnikove družbe«. Ako bi Mo to tako, bi moralo samo v Ljubljani biti 4500 članov. Prav slabo se je postavila Šiška. Doslej članstvo v Šiški ni doseglo niti pol stotine. Upamo, da bodo naši vrli Siškarji ta madež še izbrisali, ker bi bila pač sramota, da bi jih glede članstva nadkrilila kaka mala gorska vas, ki šteje samo par sto prebivalcev. Kakor smn že naglašali, je mnogo poverjenikov storilo več kakor svojo dolžnost. Ti zaslužijo, da družba s posebno pohvalo zabeleži njih imena. Poverjenike. ki do sedaj še niso vrnili prevzetih blokov, pozivamo, da ne mirujejo prej, dokler ne porabijo zadnjega bloka. V to je treba sam« malo resne volje in požrtvovalnosti. Razveseljivo je, da pristopajo neprestano tudi novi ustanovniki. Pretekli teden so prlsitopili 3 novi ustanovnikl, in sicer: Posojilnica v Konjicah, Vladimir Poljšak, trgovec v Beogradu, in dr. Vefcoslav Kisovec. ravnatelj »Slavenske banke« v Ljubljani. Pripominjamo, da je ustanovnina za iuridične osebe 1000 Din, za posameznike pa 500 Din. Pričakujemo z vso gotovostjo, da bodo vsi naši denarni zavodi smatrali za svojo častno dolžnost, da pristopijo kot ustanovniki k »Vodnikova družbi«. Slava 39. pehotnega polka v Celju Celje, 29. maja V petek dne 28. maja se je vršila na celj-ski g lazili slava 39. pehotnega polka. 2e pred deseto uro dopoldne se je nabralo polno občinstva iz mesta in okolice. Celokupno vojaštvo je prikorakalo z godbo na čelu na giazijo in točno ob 10. so se začeli obredi blagodarenja kolača, katere le vršil mariborski prota g. Trbojevič. Lepo Je .bilo opazovati, kako je po sečenju kolača poljubil polkovnik navadnega redova in narednika. Tega v prejšnjih časih pač nismo bih vajeni. Domačin slave in komandant polka g. polkovnik Naumovič je nagovoril vojaštvo v lepih besedah in pojasnil pomen slave. Po njegovem govoru so mu kot domačinu čestitali predstavniki raznh uradov, kanporacij in organizacij. Med njimi smo opazili gg. dvor. svet. dr. Kotnika, predsednika upr. sod. dr. Vmačntka, sreskega poglavarja dr. Žužka, mag. svet. Šubica, župana in podžupana okol. občine GJinška in Kukovca, zastopnike Sokola, narodnega ženstva L dr. Po oficileLnem sporedu je bil skupen za-jutrek častnikov in vojaikov, na katerega je povabil domačin tudi navzoče občinstvo. Lep prizor je bil, ko je štabni častnik povabil navzoče vojne invalide k zakuski in jih -pod pazduho prijel ter peljal k mizam. Popoldne ob treh je nastopilo voiiaštvo s sokolskimi vajami, trko, metanjem krogle, dirko v vrečah, streljanjem in nogometom. Za posamezne zmagovalce so bili določeni lepi dobitki. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu in navdušenju vojaštva in občinstva. Take prireditve pokažejo ljudstvu res najlepšo demokracijo naše vojske. Tudi onim, ki vidijo v našh srbskih bratih sarot slabe strani, še pri teh prilikah odpirajo oči, da vidijo tudi lepe lastnosti, katere vsekakor prevladujejo. Omisalj na otoku Krku Med mesti v našem Kvarnerju ima 0™1-jalj najlepšo lego. Prebivalcev ima nad 3000 ter teži strmo nad morjem kakih 80 metrov visoko. Z višine se nudi gledalcu krasen razgled po Kvarnerju, posebno proti reškemu zalivu, kakor ga nima nobeno drugo mesto. Na zapadu kipi v zrak ponosna, a tožna Učka, pod njo pa » nanizana skoraj sama kopaBšča: Votosko, Opatija, Ika, Lovrana in dir. Na vzhodu pozdravlja Dčko njen brat, visoki ta mrki Ve-lebit. Na severu vidiš Reko, zraven pa njenega tekmeca Sušak. Do tja imaš uro vožnje s paznikom. Nad Reko ti uzre oko Številna sela: Kastavšffimo s Kasftavom. Se dalje proti severu te povede oko do Snežnika, na levi do Nanosa, v jasnih dnevih", ki so na Kvarnerju običajni, pa celo vr-nove Julijskih Alp. Vzhodno od Sušaka se dviga vrsta vasi s postajo Plase, zadnja vidna postaja na progi Sušak-Karlovac. Z zidu omišaljsfcega Belvedera se ne moreš dovolj naužiti krasot divnega razgleda. Ustavlja se pogled, vedno uzreš nekaj novega. Omlšaljska draga pa Je naravnost veličanstveaa ob solnčnem zaitomi aH luni. nem sijaju, pa tudi v viharju. Obala Je v omišaljski dragi tako razvita kakor mak>-kje. Morska tla so ti ^k®' kakor i* srce poželi: imaš pHtvimo s krasnim peskom, gladko kamenje, da lahko proučuješ morsko favno in floro. Imaš pa tudi globoka mesta, diskretne zalivčke itd. Z gozdom je Bog ta lepi kraj boli skromno obdaril, ven- dar Je Omisalj, kar se boste tiče, še najbogatejši na Krku. Poleti imaš dovolj hlada. Začelo se je že tudi pogozdovati tako, da bo tudi v tem pogledu kmalu ustreženo potrebam kraja. Zrak je čist in svež, ker vedno piha vetrček z gora in z morja. Omišalj ima tudi vodovod z izvrstno vodo. Zbrali so vse studence v precej močan tok, ki daje po ceveh dovolj vode mestu. Napredni Omišljani so se modernizirali in uvediU električno razsvetlili. V tem pogledu je Omišalj prvo io^ptao mesto na gornjem Jadranu, ki ima električno razsvetljavo. Tudi zida se v tem kraju nai-več v vsem Kvarnerju. Samo lani je bilo sezidanih 30 novih hiš. Popravljene so tudi poti. Sedaj se gradi lepa cesta ob obali, ki bo vodila od pristanišča do kopališča. Zidajo se tudi modeme kabine iz betona, ki bodo v kratkem gotove. Letoviščarjem je bilo doslej najhujše, kadar so morali h kosilu ali večerji visoko gori v mesto, dobrih deset minut kvišku po strmini, približno kakor v Ljubljani na Grad. Sedaj Je odpadla tudi ta »muka«, ker je podjetni gostilničar Jedrlinič v pristanišču samem zgra dll paviljon z bifetom. v katerem je prostora za 100 oseb. Okrog paviljona Je gozdiček, ki nudi gostom prijeten hlad. Tu imajo gostje podnevi hrano, zvečer ali ponoči Pa se počasi vrnejo gori v mesto spat Menda ne bo nihče tako truden, da se ne bi pred počitkom za hip ustavil na Belvederu, da se v izvrstnem razpoloženju zaziba V sen poletne noči. Bita moraš hudo zakrknjen, da ne bi nate napravilo globokega vtisa, ko miglja nad teboj nebroj zvezd na čistem večernem nebu. ki se divno odsevajo v morski gladini, ko na bližnji Reki ta v Opatiji zasijejo električne žarnice hi vidiš na levo in desno v daljavi ob obali na tisoče lufiic na našem Primorlu, na morski gladini pa tajinstveno in neslišno drse ladje s svetilkami, na katerih gredo ribiči loviti ribe. V daljavi čuješ puhanje večernega vlak* v Karfovac, tutatam šumenje valov, ki jih reže parntk, ta poslušaš v večerni tišini naravo! Napnes vse svoje čute, da ti ne uide niti en Utrip narave v tem divnem kraiu našega Jadrana . . . Lepe sprehode imajo gostje do male aH srčkane vasice Njivic, kamor radi zahajajo. Tri četrr ure je do tunolova Voža, od koder imaš nepopisen razgled na Hrvatsko Primork tja do Senja. Semkaj najraje prihajajo omišaljski letoviščarji. Zveza s Sušakom Je izredno ugodna. Par. nik odhaja s Sušaka vsak dan, razen petka (ta dan pa vozi iz Bakra) ob 14. in prihaja v Omišalj cb 15. Iz Omišlja odhaja par-nrk ob 8. zjutraj in prihaja na Sušak ob S>. Na razpolago je tudi udoben privatni motorni čoln. ki vozi na progi Sušak-OmišalJ-Mai.nska. Cene so v Omišlju zelo nizke. Za 50 dinarjev na dan imaš popolno oskrbo (hrana je dobra, tečna ta obilna. Vsak dan imaš pečenko). V Omišlju je pošta, brzojav ta tudi telefon. Na razpolago je tudi avtomobil. V mestu je zdravnik, na bližnjem Sušaku pa moderna bolnica. Podrobne informacije daie županstvo, pa tudi gostilničar Niko Jedrlinič. pralne obleke, lisUe itd. za gospode, dečke in o:ro';e, kupite Se vedno najceneje in na;bolje v detajlni trgovini na riavčevi cesti št. 2. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA $ CIE., J abl ana. at položiti glave tn se je moral zato stala zadrževati na prostem. Begal je naokrog j, se končno ustavil med opoldanskim: urj mi na Valvasorjevem trgu Iz žepa Je po tegnil vitrih ln odprl v ugodnem trenotr vrata trgovine Fajdiga. Sukal se je t, okrog blagajne, ko Je nenadoma zavpit nanj soseda trafikantinja in ga vpraSa 1» kaj išče Stanko se je prestrašil in divji pobegnil proti obrtni šoli, za njim pa 1 juaj, s ceste ter slučajno mimo prišli detektiv Turto. Med begom je vlomilec pometal vlo, milsko orodje proč Menil je že. da fo srečno odnesel pete, ko ga je detektiv hitel in ga pograbil. Predan je bil na Ria ski cesti orožnikom im kmalu je bil sprav Ijen na policiji. Zaslišujočemu uradniku se je cinično režal v obraz in rekel: «No, pa sem spe pri vas! Zapišite, da sem velik tat in »km de», zapišite pa zastran mene tudi imam že na vesti mak ar deset umorov' Drugi ptiček je prijazni Jože Gvojzdei mlad fant. toda močan im velik kot gor Hoditi se mu ne ljubi, zato se raje voi im sicer najraje e tujimi kolesi V zapo s stražnikom, ki ga je prijel danes zgoda zjutraj na Aleksandrovi cesti, ni šel n! kaj rad. Slednjič pa se je le vdal Iu ž; vahno pomežikajoč stopal svojo stsi pot proti rdeči hiši na Bleiwel«ovi cesti Tudi France Gartner ima na vesti že ve različnih grehov. Največji je pač ta, krade obleko tudi svojim prijateljem ne samo iz tujih 6tanovanj in takim lj dem, kl ga po njegovem mnenju prav a!l ne brigajo. Ko si je nabral obleke ia paj omar, jih je prodal v Zagrebu, denar Ji seveda poSteno poveseljačll, slednjič pi se je suh povrnil na pravo pot, proti Ljub ljanj to se sam prijavil na policiji. Šport Ne bo tolike škode! Našim čitateljem je znan incident, ki se je nedavno dogodil v Zagrebu pri tekmi med Gradjanskim in turinskim klubom Ju« ventus. Poročali smo tudi o vseh korakih, ki so jih storile naše vrhovne športne or« ganizacije, da se ta incident mirno porav« na. Ne samo, da je policija takoj uvedla preiskavo in -a je krivce kaznovala, da smo se vsevprek skoraj poniževalno opro« ščali, ZNS. je poleg tega kaznoval dva igra« ča Gradjanskega z dveletno zabrano igre. Kdor ve, kaj pomeni za igrača dveletna za« brana igre, lahko sodi, da je JNS storil vse, da pokaže svojo dobro voljo, da se inci« dent mirno po.iivna. Vsa naša sportska jav nost pa je vsled tega tudi pričakovala, da bo italijanski nogometni savez vzel vse to z zadoščenjem na znanje in da ves incident ne bo imel nobenih slabih posledic za športne odnošaje med nami in Italijani. Toda prišlo je drugače! V svojem tipič« no fašistovskem fanatizmu, ki smatra naš narod za nekaj inferiornega, je vrhovna italijanska nogometna instanca sklenila, da ne smatra dana zadoščenja od naše strani za dovoljna ter je vsled tega prekinila vse športne odnošaje z nami. Kakor smo obža« lovali, da je prišlo v Zagrebu do znanega incidenta, tako moramo danes odločno po« udarjati, da z ogorčenjem odklanjamo do« mišljavo žaljivos' italijanskega ukrepa. Znan nam je naduti imperijalizem, ki se je polastil velikega dela italijanskega naroda, vendar pa smo mislili, da je športna ideja vsaj toliko vplivala na italijanske športni« ke, da ne bodo vsaj v športu pokazali one svoje smešne megalomanije, ki je danes znana že vsemu svetu. Odkrito izjavljamo: Mi ne potrebujemo športnih odnošajev s takimi športniki! Ima« mo dovolj drugih prijateljev, s katerimi bo« mo v plemenitem boju krepili svoje moči. Na naše športne organizacije pa apeliramo, da naj si bodo sveste, da je bilo dovolj opravičevanja. Ilirija • Rapid Odločitev nogometnega prvenstva za Slovenijo. Danes v nedeljo se odigra prvenstvena tekma, takozvani finale za nogometno pr« venstvo Slovenije, in sicer med obema okr. prvakoma Ilirijo in Rapidom (Maribor). V zmislu pravil je SK Ilirija odigrala se« mifinalno tekmo v Celju proti tamošnjemu prvaku, ki v tej tekmi ni nastopil ter tek« mo izgubil s 3 : 0. Potem takem se danes sestaneta oba gornja finalista v končni bor« bi. Brezdvomno bosta skušali moštvi dose« či zmagovit rezultat ter bosta v to svrho dali vse svoje sile. Želeli bi le, da ostane ta boj v mejah fairnese in športne korekt« nosti, s čimer se več doseže, kakor s suro« vostjo doseženo zmago Sicer se smatra kot favorit SK. Ilirija, vendar jc Rapid s svojo požrtvovalnostjo že večkrat prijetno izne« nadil, kar znači, da igra ne bo enolična. Tekma se odigra na igrišču SK Ilirije ter prične oh 17 uri. Danes dopoldne ob 10.30 uri nastopita v zaostali prv. tekmi obe rez. Ilirije in Jadrana. Stafetni tek za Schwabov pokal Kakor znano, je daroval ugledni ljubljan« ski trgovec g. Drago Schwab krasen in dra« gocen pokal za štafeto, ki se teče vsako le« to v maju. Pokal si pribori štafeta, ki zma« ga petkrat zaporedoma ali sedemkrat v pre sledkih. Jutri v nedeljo, ob 11.30 se vrši prva tekma za ta dragoceni pokal. Start in cilj sta na Aleksandrovi cesti, proga pa gre po Aleksandrovi in Dunajski cesti ter Ga« jevi in Gledališki ulici. Teče se petkTat v tem četverokotniku, tako da vsak gledalec s svojega mesta lahko vidi vsakega posa« meznega tekmovalca. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 26. V. 1926.) Verificirajo se za SK Slovan Blagoje Ci« rovič, za ASK Primorje Mihajlo Dukmedji« jevič oba v zmislu § 10. spi. prav. JNS s pravom takojšnjega nastopa v vseh nogo« metnih tekmah Nadalje se verificira zs ASK Primorje igr. Rudolf Dohr s pravom nastopa dne 3. VI. 1926. Verificira se prv. tekma SK Ilirija : SK Celje ker ni SK Celje dne 13. V. nastopilo 3 : 0 za SK Ilirijo. Vzamejo se na znanje sodniška poročila o prijateljskih tekmah SK Celje : SK Iliri« ja 2 : 5 odigrana 13. V. 1926 v Celju. ASK Primorje : SK Jugoslavija 1:5 .odigran« 20. V., SK Ilirija : Vienna Cricket FC 3 : l 7 : 1, odigrani 23. in 24. V. vse v Ljubljani Z o žirom na sodn. por. z dne 13. V. preda igr. SK Ilirije Miklavčič k. o. Radi tehničnih težkoč se prelože tekmi II. kola (SK Ilirija : SK Jadran in ASK Pri morje : zmagovalec SK Slovan : SK Svo boda. Termini za odigranje teh tekem te za finale ljubljanskega okrožja in finale J pokal LNP se objavijo prihodnjič. Jugoslavija : Bolgarija. V petek zve« je dospela v Zagreb bolgarska nogometni reprezentanca te je bila od naših športni] organizacij prav prisrčno pozdravljena, i bolgarskimi igrači je dospel tudi narodn poslanik Statev. Bolgarsko moštvo je se stavljeno nastopno: Andrejev.Petrov, Ja; kovsčunbapalev, Manolov, Nikiforov«Sta kov, Stojanov L, Stojanov II., Maznikcr Pančev. Osem igračev je članov Slavije. pa člani kluba Levsky. Naše moštvo se j v toliko izpremenilo, da igra mesto Vrbai čiča v obrambi Remec. Juryja za izbirni miting LLAP za Pol sko. Za izbirni miting LLAP za Poljsii obenem izbirni miting za postavitev lahke atletske reprezentance proti Zagrebu dp 3. junija ob 16., 5. junija ob 1730 in 6. ji ni j a ob 16. na igrišču ASK Primorje, D; najska cesta, se določa sledeča juryja: Vi hovni sud: gg. VVindisch, Sancin D., Ryb» M., Goreč, Vodišek, Kandare B. ing Debi lak, starter za teke: g. Sancin D.; starter z skoke in mete g. VVindisch; sodniki na cilji I in časomerilci: gg. Goreč, Vodišek, Bra mat, Gorjanc, ing. Debelak; sodniki za sko ke in mete: gg. Ludvik, Rybai M., Gnido vec, Baltesar in Letnar; handicaper: g -Sancin; sodniki na proai: gg. Lukežič, Jer nejčič, Podpac, Fink, Kandare B; zapisni karji: gg. Saksida in Gregorič; oglaševalec g. Camernik; vrhovni redatelj: g Sanci Modest- beležnik krogov: g. Letnar; zdrav nik: a. dr. Maycr; icdatelj starta: g. V« čina M. Sestanek juryje se vrši vsakokr« eno uro pred pričetkom mitinga na igrišči Vsak klub. član LLAP, ki se nahaja v Ljul Ija^i, mora postaviti k temu izbirnemu n tingu po tri reditelje pod kaznijo 100 Dii Reditelji se morajo prijaviti vrhovnemu ri ditelju rsakokrat eno uro pred pričetkor mitinga. Kolesarski podsavez Slovenije. (Služben objiva.) Z ozirom na razpis "lotokluba Ml ribor, ki priredi v nedeljo 30. t. m. po e motociklistične dirke tudi kolesarske dirki se obveščajo vsi kolesarski klubi Sloveniji ki so člani K- P. S-, da se pod kaznijo šest mesečne zabrane starta pri medklubsfl' dirkah iste ne smejo udeležiti. Posebno » daje to v znanje kluboma «Edelweis» u «Perun» v Maribora ter »Zvonček« v Ptuju Tekmovanje za Davisov pokal. Leto šnjeca tekmovanja za Davisov pokal (e' ropska cona) se udeležuje 19 držav: Ansp ja. Argentinija, Avstrija, Belgija, Ceš» slovaška, Danska, Francija, Holandska, 1= dija. Irska, Italija, Južna Afrika, Madž« ska. Poljska, Portugalska, Rumunija, sp« nija, Švedska in Švica Prvi dve rundi sti že odigrani; v prvi je izgubila Rumu«); proti Italiji (0 : 5), Belgija proti Holandst (2 : 3) in Portugalska proti Južni Af™ (1 : 4). V drugi rundi je eliminirala Arge«' tinija Madžarsko (3 : 2), Anglija Poljske (5 : 0), Južna Afrika Avstrijo (p. f.), Sved ska Švico (3 : 2), Francija Dansko (5 : « Češkoslovaška Indijo (4 : 1), Španija Irski (3 : 2) in Italija Holandsko Od tretji (predpredzadnje) runde, ki ss zaključi 3 maja, je dosedaj odigran edinole matci Francija : Češkoslovaška (3 : 2). V tem w lu se srečajo tile nasprotniki: Argentimj« Španija, Anglija»Italija in Južna Afriki Švedska. — Interesanten je bil boj m«1 Francozi in Cehoslovaki v Pragi. Francosk šampijon Lacost. je zmagal nad Koželu hom po težkem boju v petih setih 7 : • 5 : 7, 6 : 3, 6 : 8, 6 : 3. Slabše se je godil' Macenauerju, ki mu je Oochet z lahkot odvzel točko (6 : 3. 6 : 4, 6 : 3). Najboi napet je bil double med Lacostom in Bmč nonom na eni in Koželuhom in 2emlo n drugi strani. Zmagala sta Francoza v peti težkih setih (6 : 2, 3 : 6, 6 : 8, 6 : 2, 7 : 5. Lacoste je bil malce indisponiran, n' sprotno pa je bil Koželuh v izredni f°rm Češki in tudi dunajski listi pišejo, da t manjkalo dosti, pa bi Francoza podlegli Vsekakor so Cehoslovaki pokazali v tei boju, da se smejo upravičeno vzporejati najboljšo evropsko intemacijonalno klasj Preostali dve igri so Francozi scratchal ker se jim je m dilo v Pariz, kjer se ) teden začne internscijonalni teniški turni Domače vesti * Poset naše kraljevske dvojice v Angliji Po poročilih londonskih listov bosta naš kralj Aleksander in kraljica Marija meseca junija poselila angleško kraljevsko dvojico in sicer v dobi, ko se obnove pogajanja za trgovinsko pogodbo med Anglijo in Jugoslavijo. * Izpremembe v državni službi. Imenovana sta: Josip Rihar za šefa obmejne veterinarske postaje na Jesenicah v 5. skupini 1. kategorije, in Ante R u ž i č za inšpektorja generalne direkci'e šum v 6. skupin; [. kategorije. Ružič je bil doslej šu-marski svetnik in okrajni šumarski referent pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Okrajni zdravnik dr. Viktor Gregorič v Novem mestu ie pomaknjen v 7. skupino I. kategorije * Mavzolej jugosiovenskim vojakom, češkoslovaško - jugoslovenska liga v Oto-mucu je sklenila, da postavi na lastne stroške Impozanten mavzolej, v katerem naj bi se položili k večnemu počitku zemski ostanki za časa vo ne umrlih jugoslovenskih vojakov in internirancev. katerih počiva na češkoslovaškem približno 1350. Tudi češkoslovaško vojno ministrstvo je v to svrho prispevalo 20.000 češkoslovaških kron. Z gradnjo mavzoleja so že pričeli in bo baje dograjen že na Vidov dan. V tem slučaju bodo prisostvovali svečanosti tudi jugoslovenski Sokoli, ki se udeleže vsesokol-skega zleta v Pragi. Na svečanost je povabljena tudi naša vlada. * Pomlloščenje vojnih beguncev. Službeni list je objavil kraljev ukaz, po katerem je odpuščena kazen vsem dezerteriem, ki so se prostovoljno vrnili k svojim edinicam. Razen tega je kralj znižal, oziroma ublažil kazen večiemu številu oficirjev, podoficir-jem in redovom. * Prosvetna odlikovanja. Dr. Vladimir Petkovič, predsednik, in Jeremija Živanovič, podpredsednik mednarodnega prosvetnega kongresa, ki se je lansko leto vršil v Beogradu, sta bila od predsednika francoske republike odlikovana z redom legije časti, tajnika kongresa dr. Milivoj Pavlovič in Danilo Vnlovič pa z akademskimi palmami. Na letošnjem kongresu, ki bo meseca avgusta v Ženevi, bo našim delegatom odrejeno posebno častno mesto. * Kaj je z vlad. svetnikom dr. Lubcem? Včeraj so se raznesle po Ljubljani vesti, da le rešilna ekspedicija, ki ie odpotovala v Kranjsko goro, našla v Trenti, oziroma na Prisojniku dr. Lubca, ki ga pogrešajo že teden dni, mrtvega. Obrnili smo se ob 6. zvečer telefonsko na Kranjsko goro in kasneje na dr. Lubčeve ožje sorodnike, a smo dobili negativen odgovor.. Rešilna ekspedicija se včeraj še ni vrnila v Kranjsko goro. Vsekakor pa postaja domnevanje, da se ie dr. Lubec v resnici ponesrečil, vedno boli verjetno. * Zdravstveno stanje ponesrečenega inž. Janka Hajnriharja. Snoči se je govorilo po Ljubljani, da se je zdravstveno stanje v Kokri ponesrečenega inž. g. Janka Hajnriharja, ki leži v Leonišču, poslabšalo. Po naših Informacijah je položaj bolnika staci-jonaren. * Spominska plošča srbskim žrtvam v Tuzli. V bosenski Tuzli je bil te dni sestavljen odbor tamkajšnjih meščanov, kateremu le poverjena naloga, da zbira prostovoljne prispevke, s katerimi se postavi spominska plošča onim Srbom, ki so bili 1. 1914. tamkaj obešeni. * Petdesetletnica osvobodilne vojne leta 1876. Zveza ruskih književnikov in novinarjev vrši priprave za svečan sestanek, ki se bo vršil v Beogradu dne 18. junija, na dan 50!etnice izbruha osvobodilne vojne tedanje Srbije. Razen članov Zveze se sestanka udeleži tudi več vojnih tovarišev generala Černjajeva, ki so se svojedobno borili pri Aleksincu in Gjunisu. Na sestanku se bo razpravljalo o ruskem dobrovoljskem pokretu v dobi srbsko - turške v»jne ter o razpoloženju ruske družbe v oni dobi. * Smrt seniorja evangeljske cerkve. V Novem Vrbasu je predvčerajšnjem umrl se-nior evangeljske cerkve Adoli Gustav Wagner, ki je stal na čelu jugoslovenski evangeljski cerkvi in bi imel v kratkem biti Izvoljen za škofa Jugoslavije. * Izenačenje koledarja. Turška narodna skupščina je sklenila, da se tudi v turški republiki obvezno uvede z novim letom krščanski koledar in evropska razdelitev dneva. * Unifikacija strokovnega poduka. Komisija, ki je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo določena, da izdela pravila in pravilnik za unifikacijo strokovnega poduka v naši kraljevini, je te dni dovršila svoje delo. V prihodnjem šolskem letu bo poduk unificiran v vseh strokovnih šolah, ki spadajo pod kompetenco ministrstva za trgovino in industrijo. * Izplačilo dijaških štipendij. V ministrstvu prosvete je bil predvčerajšnjim podpisan irkaz o izplačilu dijaških štipendij za meseca aprii in maj. O tem so obveščene vse univerzitetne uprave. Ministrstvo prosvete daje iz svojega budžeta na leto tri milijone dinarjev za dijaške štipendije. Dijaki - stipendisti beograjske in ljubljanske univerze prejemajo mesečno po 1000 dinarjev, a stipendisti zagrebške univerz po 720 dinarjev. To reformo je i-zvršil še bivši minister Stjepan Radič, da bi povečal število štipendij za zagrebško univerzo. * Maj In dež. Še dva dni jn nastopil bo novi mesec — rožnik. Maj, ki ga mlado in staro težko pričakuje, letos ni Izpolnil, kar smo od njega pričakovali. Bil je izpremen-ljiv, hladen in večinoma deeeven. Solnce so oaj ne pozabi kopalnega plašča in kopalrie obleke. Blago za iste dobi po nizki ceni pri OBLAČILNICI, LJubljana MiUottCeva cesta ttev. T. nam zakrivali gosti oblaki, iz katerih ie z veliko vztrajnostjo rosil dež — preživeli smo skoraj ves, od pesnikov tolikanj opevan; maj v znamenju dežnika. Meteorologi nam dajejo tudi za naslednje mesece slabo tolažbo. Pravijo, da bo celo poletje deževno in čmerno. * Društvo konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 13. junija ob 10.15 v vrtnem salonu pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepal po § 16 društvenih pravil neglede na število prisotnih. * Zlat križ izginil. Narodni poslanec Aga-tonovič in tovariši so na ministra ver naslovili interpelacijo v zadevi zlatega križa, težkega 8 kilogramov, ki ga je samostanu Manasije darovala ruska carica Marija Fe^ odorovna in je bil s poklonjenim evangelijem vred na otoku Krfu izročen načelniku ministrstva prosvete. Evangelje je bilo samostanu izročeno, umetniško izdelani križ pa je izginil. Interpelanti zahtevajo, da se v zadevi uvede preiskava. * Osem milijonov škode. Včeraj je posebna komisija pregledala škodo, ki jo je povzročil veliki požar v tvornici kož. Ugotovila je, da znaša škoda okrog osem milijonov dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. Tvornica je bila namreč zavarovana pri raznih zavarovalnicah največ pri Her-ceg - Bosni, za skupni znesek 70,041.000 dinarjev. * Na naših železnicah, zlasti na glavni železniški progi Beograd - Zagreb, se je v zadnjem času pripetilo toliko tatvin, da so potniki upravičeno vznemirjeni. Take razmere so nevzdižliive in je nujno potrebno, da se železnica očisti številnih zločincev, ki na drzen način pleniio potnike. Zlikovci žive večinoma v Beogradu in Zagrebu. Policija omenjenih mest bi morala strogo nadzirati vlake, ker železniško osobje samo ne zmore te težke naloge. Prometno ministrstvo naj bi v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve ukrenilo potrebno za varnost potnikov. V zadnjih dneh ie bilo na železnici okradenih zopet več potnikov. Go-spej Vidi Južbašič, soprogi hranilničnega ravnatelja, je bil ukraden ročni kovčeg, v katerem ie imela gotovine in zlatnine za 15.000 dinarjev. Mornariu Matuliču, ki se je iz Zemuna vozil v Dalmacijo, je bila ukradena listnica s 120 Din in brezplačno vozno karto. * Zoper mole »TarmoU se dobiva v. vseh drogerijah. * Radioemanacljsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni, vnetje živcev, otrp-nenje, neuralgije ischias. ženske bolezni, eksudate. posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura ie tudi okrepčevalna in omla-jevalna. Eiektr razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort Hrana ala carte ali v penzionu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. 157 II, siarsev prodaja trgovina „DOKQ" v Preiernovi u! c:, na dvorišču pri ..Perlesu" če m je za go spode, d.-itne n deco po tako nizkih cenah, kakor iih drugje ni dobiti. — izdelava elegantna in trpetna. * Zlatnike so našli v Zlatorog - terpenti-novem milu: Gospa Ackovič. Jelendol pri Dolenji vasi. Helena Dolinar. gostilničarka. Notranje gorice, ga Huič. Gornja Radgona, ga. Robek, Ptuj, ga. Viki Pogany Čakovec, gdč. Angela Smole. Šmarje št. 15 Fani Po-ljanšek. Gor. Logatec 11. Marija Moreš. Kreka, Marija Jenko, Zgornji Brnik pri Cerkljah. Ana Peternelj. Bistrica - Pod-brežje, Majhenič Ivana, Maribor - Studenci. Kralja Petra cesta 20, Lizi Dreml, Sv. Tomaž pri Vojniku. * Rogaška Slatina, najbolj renomiTano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves. mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! * Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaioga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani. Hrenova ulica 19. * Penzlon Vila Lucia v Aieksandrovu na otoku Krku, z vsem korrfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste. * Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti. serpentine, srečolov. šaljivo pošto, krožnice. papirnate servite i- t. d. kupujte pri Iv Bonač. Pri takojšniem plačilu znaten popust. 154 * Trgovec, ki ne prodaja »Pekatet«, ni pravi trgovec, ker ie z izbornim blagom pridobi odjemalce. * Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno zlasti po brit u zoper mozolje na obrazu »SANOFORM«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. * Ako nimate slasti do jedi imate slab želodec, ste zaprti, težko prebavliate. Imate pupenčine. osvobodi naravna »Franc Jože-fova« grenčica telo nabranih gnilobnih strupov. Že starodavni učenjaki zdravilstva so priznali, da se Franc Jožefova voda obnese kot popolnoma zanesljivo odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah in drogerijah. Občudujemo jo vsled njene lepe opreme. Poželi,-no jo vsled njenega Izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »MIRIM« čokolado. < 01 Ki n E! ir o < 53 rs. M VI e> 3 o £ya h futtl ritiman Pciu in Heinz Sarn.vv. - .Ponor smrti*! Scnzacijoneltio! Pustolovno Napelo! Ljubavno! Velezanimivo! Vel ke atrakcije v cirkusu Bissinni! Višek šporiske in akrobatske umtinostl. — Preskrbite si vsiopmce v predprodaji od 10 do pol 1. Predstave točno ob: 3., pol 6., 6., pol 8 in 9 — Pri vseh predstavah sv:ra prvovrstni umetniški orkester. Prednaznanilo: Velef.im razkošja in sijaja .STRAST'. EKSni Elsso Zlatica — vodilni kino 7 L aMfas!. Telefon štev 124 k L i u— Prihod poslancev na klerikalni shod. S sinočnim beograjskim brzovlakom so prispeli v L ubijano nekateri poslanci ožje opozicije ki so prišli pomagat pri klerikalnem shodu v Unionu Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki načelstva SLS, štiri predstavnice klerikalnega ženstva v narodnih nošah in par sto klerikalnih pristašev, večinoma dijakov, ki so klicali Živio in za gosti hiteli pred Union, kjer so se ovacije ponovile Med drugimi so prispeli v Ljubljano gg. Davidovič. Spaho Hrasnica. Dedič m Bukvica Do incidenta ni prišlo. u— Zadušnica za ponesrečene turiste. Za turiste, ponesrečene o binkoštnih praznikih, opravj Aljažev klub SPD slovesno zaduš-nico v frančiškanski cerkvi v torek 1. junija ob 7. uri in vabi tovariše planince k udeležbi. a S 9 B B e 3 9 E S ts E b ss s &c®!Rss?&!B®gs3ffia Samo danes in jutri razstava dalmatinskih narodnih vezenin na tehnični srednji šoli na Mir ju. ssroraB-sMHranBBBBBaasBBBsaaaa u— Skladatelj L. M. Škerjanc se ie povrnil s svojega večmesečnega studijskega bivanja v Parizu in je prevzel pouk harmonije, kontrapunkta, instrumentacije in kom-pozici e na ljubljanskem konservatoriju ter vodstvo Orkestralnega društva Glasbene Matice. u— Evangeljska cerkvena občina. Danes v nedeljo ob 10. dopoldne pridiguje kot gost g. župnik Ivan Lan g iz Mramoraka. u— Novi odbor »Soče«. Na občnem zboru dne 15. t. m. novoizvoljeni odbor društva »Soče« v Ljubljani se ie dne 27. t. m. konstituiral takole: Predsednik dr. Dinko Puc, podpredsednik prof. Josip Bačič, tajnik dr. Ivo Lulik. namestnik Zdravko Simonič, blagajnik Josip Sfiligoj, namestnik Lipe Bač-nar, pregledovalca računov Gregorčič Fran in Kerševan Andrej, namestnika Batjel Franc in Puc Franc. a— Vokalni koncert Glasbene Matice v Mariboru se bo vršil definitivno dne 2. junija zvečer ob 20.30. Program koncerta je z veščo roko izbran in obeta obiskovalcem par zelo lepih trenutkov. Izmed domačih skladateljev so zastopani Dev, E. Adamič, Foerster in dr. Schvvab. nadalje Hrvat Bla-goje Bersa, Srb Mokranjac. Ukrajinec Ni-žankowsky in Rus Gričaninov. Slednjega skladba »V gozdni tišini« je brezdvomno najtežja kompozicija celega večera in ena najtežjih skladb sploh. Po;e jo osmero-glasni ženski zbor. Dne 5. junija se ponovi koncert v Ptuju, dodal se mu bo pa še krasen odlomek iz Hajdnovih »Letnih časov«. V Rogaški Slatini poje Glasbena Matica dne 10. julija. u— Pevke in pevci Ljubljanskega Zvona! Danes v nedeljo ob 10. dopoldne skupna vaja u— Vidovičev klub v Ljubljani priredi svoi prvi pešizlet v četrtek dne 4. junija k Sv. Katarini. Izletniki se zberejo ob 5. zjutraj pred univerzo. Točno ob pol 6. odhod preko Viča in Dobrove k Sv. Katarini. Po-vratek preko Toškega čela. Vsi člani in prijatelji pokreta iskreno vabljeni. Tajnik. u— Vidovičeva dopisna šola za odrasle potom katere se v dveh letih lahko absol-vira cela gimnazijska snov, je glede na veliko povpraševanje sklenila, da podaljša vpisni rok do 1. julija. Informacije in vpise izvršuje ljubljanski Vidovičev klub vsak večer od 7. naprej v šolj na Ledini. Pismene informacije se lahko dobijo proti prilo-žitvi znamke za odgovor. Za pismene informacije se ie obrniti' na tajnika Vladimirja Kravosa. Ljubljana Narodni dom. Ta trik. u— Najboljši In najtrpežnejšl češki čevlji Tip-Top rn Baly-Švica se dobe le v trgovini Zibert Prešernova u., Ljubljana. . 540 u— Vabimo naiprisrčneie vse sorodnike, vojr.e invalide, tovariše iz svetovne vojne, kakor tudi vse, ki so poznali blagopokojne-ga Ivana Sterleta, da se udeleže maše-zadušnice, ki bo v pondeljek dne 31. maja ob 7. v stolni cerkvi sv. Nikolaja. 639 u— Razstava dalmatinskih narodnih vezenin. Opozarjamo na razstavo Cavtatske zadruge za vzdrževanje in napredovanje narodne umetnosti in obrt! (Cavtat, Dalmacija). Razstava je otvorjena samo danes v nedeljo in jutri v pondeljek od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Razstavljene so otroške in ženske obleke, prti, prtiči, ročne torbice, mape itd. Učenke cavtatske zadruge bodo občinstvu z izdelovanjem svojih del razka- 100.000 Din10 Din lahko zadene, kdot kupi srečko loterije društva .Trgovska akadem ja* v Ljubljani lCOa 885 dobitkov orl 5R do 100.000 Din. zovale posebno tehniko kanevaskega vezenja. Vsi razstavljeni izdelki se odlikuieio po izredni točnosti izvršitve in ubranosti barv. Razstava te na Tehniški srednji šoli (državni obrtni šoli) na Mirju. Ne zamudite te prilike ogledati si res krasna ženska ročna dela! u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti. 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka kaljenia nočnega miru, 2 prestopka obrtnih predpisov, 3 prestopki zglaševalnih predpisov, 2 prestopka cestnega policijskega reda m 4 prestopki kaljenia nočnega miru. — Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi beračenja, 1 radi tatvine, 1 radi postopanja in 1 radi suma tajne prostitucije. u— Nezgoda. Ko je pripeljala posestnica Angela Podborštova iz Podgorice v petek zjutraj z enovprežnim vozom v mesto, se ji ie na Sv. Petra cesti pred hišo št. 38 nenadoma splašil konj. Pričel je skakati kakor divji, nakar se je z vso silo zaletel z glavo in oinico v okna stanovanja Marije Rogljeve ter razbil več šip in okvir, poškodoval pa se je tudi sam. Pripetila bi se bila pa bržkone še večja nesreča, da niso podivianega konja konja obdržali pasantje in na pomoč prihiteli stražnik. u— Uprava šentjakobskega gledališkega odra vabi člane in članice na prijateljski večer o priliki 151etnice šentjakobske knjižnice. S polnoštevilno udeležbo dokažimo, da smo ponosni na našo kulturno matico. Navodila za fotografe amaterje izšla Cena Din 16-- 157 Drogeriga A. Kane sinova, Židovska ul. Iz Maribora a— Cankarjeva -proslava v mariborskem gledališču. Društvo slovenskih književnikov se je odzvalo Ijubeznjivemu povabilu Mariborčanov in priredi Cankarjevo proslavo v soboto o. in v nedeljo 6. junija. V soboto se bo vrši'a proslava za mladino, v nedeljo pa za odrastle. Upati je. da se bo mariborska publika tudi tokrat udeležila v častnem številu prireditve Društva književnikov. a— Smrtna kosa. Včeraj je po dolg; mu-kepolnj bolezni umrla v Mariboru uradnica gdč. Josipina Brtoncelj. Pogreb pokoj-nice, ki jo je ugraoila smrt sredi cvetoče m'adQsti, bo v pondeljek 31. t. m, ob 19. iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Prizadetim naše sožalie! a— O kreditu za regulacijo Drave. »Slovenec« je poro;a! pred par dr.evi, da ie odobren kredit 5000 dinarjev za regulacijo Drave pri Mariboru in je pristavil svoj komentar. Kakor smo se informirali na rr.ero-dajnem mestu, nj odobren noben kredit za regulacijo Dtave in je torej prav neresno govoriti celo o viš nt dovoljenega kredita. a— Velikodušen dar PTL v Mariboru. Mariborski kotlarskj podjetnik Lovrenc Tomažič je brezplačno izdelal za mariborsko Protituberkulozno ligo krasen in velik desinfekcijski aparat za pljuvalnike, pljunke i. dr. Aparat je določen za bodoči Dom tuberkuloznih. Desinfekcijski aparat je vreden 20 000 dinarjev in je vsled svoje izdelave čast podjetju in mariborski obrti. a— Prirezavanje grmičevja ob pešpotih. Od mariborskega mestnega magistrata smo prejeli sledečo objavo: Ob mnogih pešpotih sega vrtno grmičevje skozi ogro a in ovira s tem osebni promet. Vsi posestniki vrtov se poživljajo, da prirežejo grmičevje, ki raste v zračno prostornino mestne občine. V slučaju, da bi ostal ta poziv brezuspešen, bo mestni magistrat mariborski ukrenil vse potrebno, da se izvrši to delo na stroške in odgovornost dotičnega posestnika. a— Delovni čas v mariborskih trgovinah. V zadnjem času so se ponovili slučaji, da se trgovci v Mariboru niso držali določenega delavnega časa v svojih trgovinah. Na intervencijo Pomočniškega zbora je izdal mariborski gremij objavo, v kateri opozarja trgovce na določeni delovni čas. Trgovine specerijske stroke so odprte od 7. do 12. in od 14. do 19.. delikatesne od 8. do pol 13. in od 14. do 20.. mlekarske (v poletnem času) od 6. do 13. jn od 15. do 19. ure, trgovine vseh ostalih strok, kakor mauu- § lin poi r pi« omogoči O rr dvsem izbrane gojzerce. Brez Brajerjevih gojzerc se ne poda;ai v planine. Cene so dovoli nizke, da si jn vprašanje pridobitve skupnega pašniika na grarnoreformni zemlji ter je biki po nasve- j tu sirskega ekonoma sklenjeno obrniti se tozadevno takoj na agrarni urad oziroma na politično oblast in na zadružno žvelio v sviho ustanovitve pašnške zadruge. Svetovni champion brezkonkurenčni v kval.teti in ceni 3'/!, 7/9 in 10/12 HP brez in z prikolico. — Rezervirajte si motociki od prihodnje partiie, ki dospe v najkrajšem času. Največja izbira rabljenih motociklov različnih znamk. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: 4123 a O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Zastopstvo za Celje: Drago Gams, Gaoerje. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelj«, 30.: Zaprto. Pondeljek, 31.: «John Gabriel Borkman*. D Ljubljanska opera Nedelja, 30.: ob 15.: »Grofica Maric««. Iz. ven. Ljudska predstava po znižanih ce» nah. Pondeljek, 31.: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja. 30.: «Satan v ženski«. C. (Kuponi) Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1.: «Tosca» Gostovanje Mitroviče. vih in g. R. Bukšeka. Zadnjič v sezoni. Iz Metlike m— Binkoštni sejem. V torek, 25. t. m„ sc je vršil tukaj običajni binkoštni sejem, ki je bil precej dobro obiskan. Na sejem je bilo prignanih 1306 glav goveje živine, 223 prešičev in 55 glav drobnice. Kupčij je bi* lo sklenjenih precej; 50 glav goveje živine ie odšlo po železnici v Italijo, 260 glav peš J — . r n . t -____«•_.■! • L. . Sokoi CM^CV JJI g*"» »-"l-—J J- sklenjenih precej; 50 glav goveje živine jv odšlo po železnici v Italijo, 260 glav peš v Karlovac.Sušak. Cena goveji živini je bi« la 7 — 9.50 Din po kg Obisk naših metli, ških sejmov dokazuje, kako važni so ti sej. mi za ves Žumberak, hrvaško okolico in precejšnji del Belokrajine. Čudno se nam zdi in zato tudi vprašamo merodaino oblast zakaj, še vedno ni rešitve za naprošena dva sejma, za katera je naše mesto že pred pre. cejšnjim časom zaprosilo. Pričakujemo sko rajšnjo reiitev. m— Ustanovni občni zbor vodovodne zadruge. Danes, dne 30. t. m., se bo vršil ob 16. uri (4. uri popoldne) na grajskem vr. tu ustanovni občni zbor vodovodne in elek. tričnoorazsvetljevalne zadruge. Izvoljen bo odbor, ka bo vodil Vsa pripravljalna dela za napravo vodovoda. Prepričani smo, da ne bo Metličana, ki bi se ne udeležil tako važnega občnega zbora. Metličani, le po» gumno in odločno na delo za vodovodi Iz Slov. Bistrice i— Jzredni občni zbor podružnice dru. štva invalidov za slovenjebistriški okraj se bo vršil danes, dne 30. t. m. v gostilniških prostorih g. Avguština. Na dnevnem redu je organizacija društva. Zadetek ob 9. uri. i— Ekskurzija. Pod vodstvom prorektor. ja univ. prof. liinteriechnerja je napravilo 15 dijakov ljubljanske univerze ekskurzijo v binkoštnih praznikih v naš del Pohorja. Ogledali so si njegove geološke zanimi. vosti. i— Nerednosti v dovajanju električnega toka se letos pridno ponavljajo. Pretekli pondeljek smo bili zopet do 10. zvečer v temi. Odjemalci toka se po pravici prito. žujejo in želijo, da jih Fala ne pusti toli. kokrat na cedilu. Dopisi ŠKOFJA LOKA. Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki priredi dne 4. julija proslave 501 e trtice svojega obstoja, na kar se vsa bratska kuJaurna in prosvetna društva opozarjajo in prosijo, da na ta dan ne prirede večjih veselic ali sličnih prireditev. Natančnejši programi proslave sledi prihodnjič. j TRŽIČ. Zanimanje z.a koncert Orkestra!- j nega društva Glasbene Matice je prav ve- j liko. Več kot polovica vstopnic je že pro. j danih, zato opozarjamo vse, ki se mislijo Joomoerta udeležiti, da si ob pravean času nabavij-o vstopnice. Vreme bo to nedeljo prav tako nestanovitno kakor je bik) do sedaj, torej se ni treba veseliti na kak lep izlet, ki ga ne bo Prav gotovo bo pa prvovrsten užitek imel oni, ki si ie izbral boljši del in kupil vstopnico za koncert, ki se začne točno ob po! 4 v sokolnicl. RAJHENBURG. Tukajšnja podružnica Narodne strokovne zveze priredi danes 30. maja ob pol 4. uri članski sestanek v rud-nLSki restavraciji. Na sestanku poroča strokovni tajnik tov. Vlad. Kravos ie Ljubljane. Vsi člani ln njih prijatelji vabljeni k oblini udeležbi. LJUTOMER. Društveno in družabno življenje v našem trgu Je v polnem razmahu. Dramski odsek »Sokola« pripravlja Igro »Spavaj deklica moja«, veself&ii odsek pa it nervozno sklicuje seje ln damske sfcup- Stafetni tek sokolskega naraščaja skozi Sušak : Sokolsko društvo Sušak Rijeka Je ! priredilo na btnkoštno nedeljo tekmo v Štafeta em teku za naraščaj (14—18 let) na progi 8 X 100 m skozi Sušak Ta tekma je svoj namen, da dvigne interes za lahko atletiko, ki je na Sušaku jako slab. v pol-ni meri dosegla Ulice so bile nabito polne gledalcev, ki so z zanimanjem sledili po-teku tekme Sokolsko društvo Sušak Ri-jeka zasluži pohvalo, ker je to v .Jugoslaviji prva sokoiska prireditev te vrste, ki je dobila svoj poseben značaj še s tem, da so bila k tekmovanju pripuščena ne le moštva naraščaja sokoflskih društev, ampak tudi moštva športnih društev in šol Tolikokrat se čtije neupravičen očttek. da Sokol goji preveč orodno telovadbo in zanemarja lahko atletiko. Zopet enkrat je sokolsko društvo dokazalo, da to ni resni, ca, ker je razpisalo to tekmo, pri pravi je-no. da tudi v »zanamarieni. lahki atlet'* meri svoje moči in sposobnosti s športni, mi društvi. K tekmi so se prijavila moštva: gimnazija in trgovska akademija ti a Sušaku ter sokoiska društva Sušak Rijeka. Tr-sat, Kastav in Cemik - Čavle Moštvu tr j govske akademije se Je dovolilo, da teče j le izven konkurence, ker so bili tekači ' stari nad 18 let. kar ne odgovarja pred. pisorn. Zmagalo je Sokolsko društvo Su. šak . Rljeka v času 1 min 47 sek. in si priborilo krasno prehodno nagrado, kip te-kača iz brona, dar br. Inž Nofca U. Trsat v 1 min 49 šek., III. Kastav. IV. Cemik-Čavle. Od lokalnih športnih društev se ni priglasi o niti eno. ker — nimajo naraščaja. Ta totema se bo ponavljala vsako leto v maju. Prehodna nagrada preide v stalno iaist društva, ki zmaga štirikrat zaporedoma, ali pa šestkrat sploh Upajmo, da se te krasne tekme udeležijo prihodnje leto tudi sokoiska društva in šole iiz Slovenije. H koncu naj še pripomnimo, da je bila organizacija tekme dobra, vklek) se Je, da je v sokolskih vrstah. Sokol I. ima svoj društveni dan v nedeljo 6. junija na Taboru. Na predvečer v soboto ob 6. pop. so skušnje vseh telovadnih oddelkov. V nedeljo dopoldne od 10. do 12. je na Taboru ljudski koncert društvene godbe, popoldne ob pol 4. pa lavni telovadni nastop vseh oddelkov. Zvečer velika Hirdska veselica. Sokolstvu! Danes, v nedeljo, je ob pol 11. dopoldne na letnem telovadiščn ljubljanskega Sokola (Tivoli) javni nastop ly on ske 9okol®ke vrste s sodelovanjem vo-jaške godbe. Vsi bratje in sestre naj pridejo k javnemu nastopn, da vidijo velike uspehe vztrajnega sokolskega dela. Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru je sklenil, da zgradi svojemu te-tovadečemu članstvu, naraSčaju in deci prepotrebno letno telovadišče, ki Je za na-daljni razvoj društva, kakor tudi iz zdrav, stvenih ozirov, da mu bo mogoče telovaditi v poletnem času v prosti naravi, emi. nentne važnosti. Ker pa primanjkuje društvu, oziroma odseku za postavitev letnega telovadišča, ki bo stailo okroglo 100.000 dinarjev, potrebnih sredstev, bo odsek v prihodnjih tednih razposlal okrožnice s pO-ložnicami. s katerimi naj vsakdo nakaže svojim razmeram odgovarjajoči znesek kot podpora Nadejamo se, da bo narodno ob. čin6tvo upoštevalo stremljenje naSe organizacije ter upamo, da bo naSla ta akcija primerno razumevanje. Sokolsko društvo v Mariboru, Gradbeni odsek, priredi začetkom meseca septembra javno tombolo v prid fondu za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru in prosi vsa društva, da v tem času ne prirejajo sličnih prireditev. »Grofica Marica«, popoldanska in ljudska predstava. Pri današnji uprizoritvi Kalmanove operete »Grofica Marica« v ljubljanski operi, ki se začne točno ob 3. popoMne, pojo glavne tiloge ga. Poličeva, ga. Ribičeva in gg Drenovec, Peček ln Povhe. Predstava je ljudska in veljajo za-njo znižane cene. — Drama Je dame« zaprta Gostovanje Rudolfa Bukšeka v mariborski »Tosci«. V torek. 1. iuniia se vpri-zori zadnjič v sezoni »Tosca« s tremi gosti. Razen Mltrovlčeviti nastopi tokrat tudi prvak osiješke opere. g. Rudolf Bukšek. naj-odličnejši Član tega gledališča in oriliublien gost na operah v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani. Njfegov Scarpia ie tako odličen in pevski kakor igralski tako izdelan, da ga smatra svetovna češka pevka Ema Desti-nova za naiboljSega iugoslovenskega Scar-plo. Obeta se torei izreden umetniški užitek. ScribeJeva veseloigra »Kozarec vode« v mariborski drami. Začetkom prihodniega tedna vprizori mariborska drama v režij! g R. Železnika zanimivo in zabavno klasično veseloigro »Kozarec vode«, ki ie imela na vseh odrih zelo lepe uspehe. V glavnih vlogah nastopala ga Buikšekova in g. Urvalek da>le tra. Savinova. gdč. Starčeva ter gg. TomaSič in Grom. Uprava «Zaorov» s,,oroča vljudno svojim naročnikom, da je peta (majska) številka zaradi preoblojfenosti urednika z drugim delom 7,a.kasni'n ter izide začetkom junija, takoj za njo pa dob6 junijsko številko Naše ceste Jernejfek H Vortmata priča pred sodni-jo: «Vs1 smo bili pijani tn dobre volje. Šel sem nekam, kamor hodijo cesarji peš. pa STečam na stopnicah vodo. ki je hitela v klet. kjer smo pili; nokdo je psjmreč pokvaril v veži nad vinsko kletjo vodovod in električno luč. Pa kaj nam zdaj voda, prepozno se Je napodila v klet; saj smo bili že vsi siti vtnea. Neflt.lo je obdolžil strojnika Tonrta. ki je rosrivilil iz kleti tn Iskal v veži Izhod, ki ga pa ni našel, čeprav so tako Široka vrata, da bi lahko pa-rizar pripeljal v vežo.» — Strojnik Tone je odšel brez kazni. • Jurež iz Ljubljane ni moenl ▼ hotel, pa Je hotel skozi vrata železniške direkcije, kjer sta ga dva uslužbenca zavrnila. Zda.1 Ju je pa tudi on zavrnil, češ, da je bil do-tičnik, ki ju je portavH za vratarja, veirk osel Zdaj ima pn še nai^aljša ušesa Jurež sam, saj bo plačal 500 Din globe. * Nacefc in Fra,ncelj sta mestna delavca. Ko so popravljali Miklošičevo cesto, sta prižigala laterae, ki sta jih postavljala na kraj cestt. da se ni ponoči zgodila kaka nesreča. Prvi maj je omamil mnogo vinskih bratcev, da so šele pozno ponoči kolo. vratili domov. Eden je pijan obstel pred laterno. ji pokimal. vzel iz žepa cigareto ter se ljubeznivo nad latemo sklonil in zanalil svojo cigareto. Potem je pa zamr-mral: .Preljuba laterna. nočna družica verna. za nocoj si svojo dolžnost dovršila, do-volj dolgo si svetila, pa lahko noč!« Later-no je ugasnil In kolovratu dalje, a daleč za njim Je drvel avtomobil, šofer je radovedno gledal, kje Je taterna. da bi pravočasno ustavil pa Je ni videl nikjer Vozil je torej dalje in zavnzii v jamo, kjer se Je avto preobrnil in se malo poškodoval, voznik je pa ostal čfl in zdrav, poklical stražnika in zadevo ovadil. Kdo Je »daj kriv? Nace in France sta laterne povsod prižgala, tudi ono na MikJoSičevi cesti, šofer ni videl, pijanček pa ni vedel, da se more kaj zgo. d}ti. pa nihče ga tudi videl ni, samo slutijo. da je moralo teko bitd. Prffiigalca luči sta bila oproščena. • .Jaz sem pa jaz. gospa Angela sem iz LJubljane in «kolomotiov žeg^n. Imam na starem papirju; zato pa lahko prisežem, kakor sama hočem, a vendar ne pogoblm duše: saj dela moj žegen čudete. Res sem prigovarjala Franco, naj zame priča, a tepla je pa nisem Saj je res hudo, kolo-monov žegen imam napisan, pa sem ga ravno tedaj pustila doma. ko sem imela razpravo in res nisem imela tedaj sreče. Saj sem bila obsojena radi žaljenja časti, čeprav nisem Ivanke polila z gnojnico Nazadnje pa — zaradi tistih par gnojnih kap. ljic 10 dni!» Predsednik je Angelo posva. ril radi njenega hudega jezička tn da jo ubrani skušnjav, da ne bo več prigovarjala ljudi, naj krivo pričajo, jo bo obdržal 3 mesece pri sodišču Angela se Je kar se-sedla, sfcremSila in se prijela z obema ro. k ama za prša, kjer taa pod bluzo skrit svoj t&Hsmam — kolomonov žegen. Potem Je za godrnjala ta zaječala razočarana, da Jo Je tudi ta žegen pustil na cedilu ter zdlr. Jala »kozi vrata. Ančka b Stožc pravi, da ima kleptoma-aijo na nedolžne rožice; kjer jih vidi, jih mora potrgati, sicer Ji srce ne da miru Radi tatvine Je btla že opetovano kaznovana Pri Šv Križu je vedno manjkalo nageljnov po grobeh. Neki delavec je videl Ančko, kako je že par mesecev sleherni dan odhajala z zavitkom s pokopališča. Enkrat jo je opazoval izza ctpres in videl, kako je trgala na neteem grobu nageljne ta asparagos ter vse spravila v zavitek. Stopil je izza ciprese in Ančka je morala ž nJim na policijo, kjer je Izpovedala, da mora krasti, ker Jo neki čut sili k temu, da pa Je nageljne mislila nesti k oltarju »v. Antona. Navihanka je hotela z ukradenimi nageljni preproaiti ta prevariti svetnika za moža. Sodnik ji je razložil, da Je to tatvina najgrše vrste in 3 tedne se bo zdaj v zaporu poskušala otresti te strašne bolezni kleptomandje. • M4hač. Kihač in Brbljač bo igrali v gostilni «EnoimdvaJset». Brbljač, ki ne zna j molčati. Je v igri Izgubljal Ko Je zaigral skoro 1000 Din. je vse izbrbljal; nasmanil je svoja tovariša in zdaj bosta stavila v novo banko pri sodišču, In sicer vsak 400 Din; a žal, da ne bosta ničesar priigrala, saj je ta stava prisiljena, če ne bosta pa še sedela. • Otroci z Jezera so našli na njivi staro granato in jo nesli za neki Skedenj. Presenetili jih je oče Jakob, jim vzel granato in jih na/podil. Ker je ni vedel kam spraviti, jo je zakopal tik gnojnice v blato, a deca ga je skrivaj opazovala Drugo Jutro sta dva fantiča granato izkopala, poiskaja koe železa In šla na delo. 1 Hletn! Jože je udaril po granati samo enkrat, pa se »pomnil na nevarnost in odsvetovaj Tončku, naj granato pusti, a Tone ga ni poslušal in je tolikel dalje. Jože ga je še enkrat posvaril in stekel, a Tone je tolkel dalje po gra-nr.ti. ki je naenkrat eksplodirala ta ubogega fantiča tako poškodovala, da bo tei. ko še Ha' okreval. lSletni Jože. ki bi moral Imeti že toliko pameti, da bi mlajšega Toneta siiloma od en al. je bil kaznovan, saj je tndi še sam udaril po granati, na 2 dni zanora A ubogi starec Jakob, ki je že itak kaznovan z nesrečo svojega sina, je bil oproščen. • Dva ljubljanska čevljarska pomočnika sta šla na nedeljski izlet v Poderrad Proti . večeru stn šla v gostilno na kozarec vina. A 73'oški fantje jima niti tega niso pri- ! voščili: povabili so ju na tekmo, čeS. če ne bosta tekla na kolodvor, jima bodo poma. zali podplate, čevljarja sta jo ubrala ur- ; nih krač na kolodvor, pa se je fantom dozdevalo še prepočasi. Drng drugega so vrbulali b korajži. najbolj je vr)il Jože: »Udari hudiča. sa1 t! ni nič v žlahti!« Pa je dosrnala sodnija. da so fantje v zelo i blt-*n<1 žlahti s paragrafom ta Jože ter Ja- j nez bosta 5 dni zaiprta. a Jerneja je pogra- ; bil drug paragraf — izmuzal se Je nam. j reč k vojakom; a postavi ne uide. : • Meelemo dopoldne. V oblakih megle plava po židovski ulici suhljata Franca iz Ževka. mane si roke. postaja pred izložbami, že je v trgovini, kjer se prijavno kla-nia in prosi ubogsjme. Oddaleč jo spremlja ostro esko postave, v megli vidi ziba-ječo se senco in kmalu stoji pred trgovino stražnik, se postavi pred vrata im 6&k* že se vrata odrro. na pragu se sme. je Franca ln se zahvaljuje, a v roki tišči dinar. Teda.j zagleda stražnika, pa ga ne prema. »Kaj. ko bi bil danes moj srečen dan: še tega gospoda poprosim,, si misli Franca in prične: «Prosim gospod, revca sem. bclna sem, ljudje so dobri, v tej trgovini sem dobila kar cel dinar! Prosim, ali ne bi tudi Vi —!» Francka obstane sre-dli stavka v glavi se ji zavrti, a stražnik jo hudomušno gleda. »Da. da, tudi jaz FVancka. le poidiva!« — Pa je zopet pre- j skrbljena za tri dni. j • Slikar Ivan rad tepe svojo ženo. če mu kdo pravi, da to ni lepo, se pa odreže, da Jo mora. če ne bi pa ona nJega nabun-kala Pa sta zopet imela sitnosti radi tega, A žena Ana mu je odpustila, samo to pravi. da mora mož stran in da jo ne sme več tepsti. Ivan ji je zagotovil, da se je še s trsko ne bo več dotaknil. Dobil Je oster ukor * Kmet .Tamez: »J tam na Ižanskem niemo tako natančni. Grabil sem steljo in Jo nakladal: pa se mi zlomi pri vozu ročica Naibližja je bila hosta Cešnovarjeve gospe, pa sem tja stopil po ročico Odsekal sem lSletno smreko in si napravil ročico ter zadovoljen odpeljal steljo domov. Pa je kmalu prilezel za menoj gozdni čuvaj ta jel brskati okoli mojega voza.. Potem Je pomeril ročico k nekemu vršičku, ki ga je našel v gozdu in Jel trditi, da se ujemata in da sem smreko jaz posekal. Zdaj imam pa še sitnosti pri sodniji in 24 nr zaprtije, pa 50 Din odškodnine moram plačati O, te ročica je pa res predraga, če bi bil vedel, kako bo, bi raje vtaknil mesto nje levico v luknjo In tako korakal z naložemfan vozom domov! > v špecijalni luksuzn izdelav. 10/22 HP, 4—5 sedeli, jek ena karoserija, porabi 8 i bencina na 100 km Brezkonkurenčn' cene Zahtevajte renik pri zastopstvu JUOO-AUTO, Ljub» Ijana, Du iaiska cesta štev. 36. Telefon 236. Poslano! Podpisana tvrdka uljudno naznanja, da nima s »Staro tovarno nogavic in pletenin M. Franzl & sinovi Ljubljana Privoz 5t 10 nič skuonega Henrik Franzl tovarna nogavic in pletenin Ljubliana Privat »t 17. Naznanilo P. n. odjemalcem sadnih sokov najvljud. neje naznanjam, č' gospod Joiko MGIIer, trg. potnik, ni več upravičen sprejemati na. ročila za Podravsko Industrijo sadnih so. kov ter se priporočam z« nadaljna naro. čila. MIRKO ŽARGAJ glavni zastopnik Podravske industrije, Ljubljana, Velesejem, Brezalkoholna 638 točilnica Naše ljudstvo živi od ceste. Polje mu ne da dovoljno kruha, iskati si ga mora v prometu ki se razvija v prvi vrsti po cestah do obstoiečih železnic Med voino in oo vojni se na ceste ni obračalo potrebne skrbi: s propadajočimi cestami, propada tudi naš Dromet in z njegovim propadanjem raste revščina in gospodarsko nazadovanje celih okraiev. Važnost cest vedo ceniti vsi naši gospodarski krog!, odtod velike zahteve cestnih odborov in okrajnih zastouov na davkoplačevalce v obliki cestnih doklad za ceste naših samoupravnih teles ter večna pa prav malo uslišana moledovanja pri vladi za vzdrževinie državnih cest ln za dolžne prispevke našim deželnim oziroma okrajnim cestam! Stanje nekaterih cest ie danes že de-solatno. napraviti bo treba v mnogih okrajih na več kilometrov daleč obstoječim cestam popolnoma nove temelje: ako se bo moralo delati z dokladami. bodo te dosegle višino, k* ni več gospodarsko utemeljena ker ubiia vsak razvoj gospodarstva in presega daleč davčno moč olačuiočih davkoplačevalcev Tega se ie zavedal tudi bivši deželni zbor kranjski, katerega cestni zakon i dne 21. februarja 1912 določa v § 30. pod štev. 4. al. 11. »Višie kot 30% okia ne priklade se ne smelo skleniti. Kako se ima pokriti morehitna višia potrebščina, se določi « posebnim deželnim zakonom.« Danes se okrajni cestni odbori ne drže več te zakonite določbe ter sestavljajo proračune. ki dosežejo v nekaterih okraiiii tudi 300% m več. Zelo Pa dvomim, ali ima naša gradbena direkcija oravico odobravati te vrste proračune, ker ie zanie potreben zakon, k: za gradbena direkcila ne more statuirati. saj ne nadomestuie bivšega deželnega zbora kranjskega Potrebo da država vendar že enkrat izplača okramlm cestnim odborom dolžne prispevke. * uvidela tudi Delegacija ministrstva financ za Slovenijo. Sklicuiem se pri tem na službeni akt. ki leži v Beogradu pri Generalni direkciji državnega računovodstva pod št. 4181-3 A I ex 1926 in z dne 28. marca 1926 pod št. A I 1899 ex 1926. Enako se ie trudila tudi Gradbena direkcija v Ljubljani pri svojem pristojnem ministrstvu da d žava Izvrši svoio obveznost za naše ceste, za katere prejema bivše deželne sedaj inkanneriTane doklade. ne da bi iste Izročila po svoii dolžnosti in namenu primerno za kar so bile pač vplačane. Po proračunu Gradbene direkcije bi morala še država Izplačati cestnim okrajnim odborom na bivšem Kraniskem za leta 1922—1924 skupai Din 3.587.749.40. Za leto 1926/1927 ie zahtevala za proračun Din 6.188.642.02. medtem ko za leto 1925 obračun še nI izgotovljen. Za ceste na bivšem Koroškem ie potrebno za kritje tekočih stroškov Din 345.000. Enako ie tudi na Štajerskem, kjer je država kot naslednica dežele dolžna, da prispeva k vzdrževanju cest. Po nastavkih Gradbene direkcije bi pripadalo okrajnim zastopom za leta 1922 do 1924 na še neizplačanih državnih prispevkih Din 4,943.749 28 p. Ta znesek le gradbena direkcija vnesla v predračun k budžetu za I 1926/1927, pod partijo 1050 ta sicer skuuno s tangento za bivšo Kranjsko, tako da znaša račun državnih zaostankov v dobro našim cestam Din 8.637.814.13. za tekoče redne državne prispevke znesek Din 5.088.057.—. Državnih cest le danes v Sloveniji le 666 km. deželnih pa 4156 km. In te zadnje morajo danes lzdrževat! okrall do mala skoro sami, dasi imajo zakonito utemeljeno pravico, tiriati od države dolžne prt-spevke. Za Slovenijo je važno vprašanje po-državljenje ceste od Skofliice-Velike-Lašče-Ribnica-Kočevje-Brod na Kupi — do Delnic. Po tei cesti se razvija danes zlasti iz Ljubljane in dTUgod živahen avtomobilski ta drugi promet na Sušak. Crlkvenico itd. V tem stanju, kakor ie ta del cest danes, ne more odgovarjati potrebam, ki se stavijo na tako važno prometno črto. Popraviti bi bilo razne deiektne mostove, cesto na nekaterih krajih tudi razširiti, preiožiti nekaj klance"" in skrbeti za redno popravo. No — ta potem se ne bodo več dogajali slučaju kakor je bilo to v Kočevju, ko je prišel tujec z avtomobilom do Kočevja, je nad cestami obupal, naložil svol avto v Kočevju na železnico do Grosuplja. od koder le mogel zopet nadaljevati svoio pot z vozom. Za cesle ie treba nekai napraviti! Na pobudo nekaterih gospodarskih krogov sem se obrnil zadnjič tudi na g. ministra Puclja, da naj skuša doseči da bo vsai naš vplačani denar v obliki davkov, oziroma njihovih bivših deželnih dokla dejstvo ksrže novo pot za pobijanje umobolnosti pri deci in tudi pri odraslih bolnikih. Do. sedaj se je namreč mislilo, da , vpliva fer. ment Ie na fiziološke lastnosti, ne pa tudi na psihičnost, duševnost človeka ni zmenil zanje, niti najmanjši ne, kajti vsi so se trudili da napišejo senčne črte s kar največjo vestnostjo, kakor da je tudi to slovenščina. Na strehi so čisto tiho grulili golobje, in jaz sem mislil, da bodio tudi nje prisilili da bodo grulili po italijansko. Od časa do časa sem dvignil oči nad knjigo in sem videl učitelja, kako je stal nepremično za mizo ter opazoval predmete okoli sebe, kakor da hoče v svojem pogledu odnesti vso to malo učilnico s seboj. Le pomislite: štirideset let na istem kraju, vedno je gledal isto dvorišče in isti razred. Samo klopi so postale gladke od naših hlač, orehi na dvorišču so zrastli vinska trta, kj jo je vsadiJ sam, se je vila sedaj okoJi oken do strehe. Kako bi ga ne bolelo srce, ko mora zdaj zapustiti vse to, in ko sliši sestro, ki hodi v gorenji sobi sem ter tja ter pospravlja stvari v skriaia. kajti jutri mora oditi in zapustiti za vedno ta kraj. Kljub temu je imel toliko moči da je učil do konca. Po lepopisju smo imeli zgodovino. Nato so najmanjši peli svoj trala-trala ... Na konci sobe je stari Hišar nataknil naočnike, držal svoj abecednik in zlogoval. Videlo se je, kako se trudi. Njegov glas se ie tresel od razburjenja, in tako smešno ga je bik) videti, da je što vsem na smeh in jok. Ah, spominjal se bom te zadnje ure... Naenkrat je cerkvena ura udariia poldne. Zazvonilo je angelsko češčenje. V tem trenutku so zadonele trobente pod našimi okni: bili so Italijani, ki so se vračali z vaj. Gospod Hamel je stopil za svojo mizo. Še nikoli se mi ni zdel tako velik. »Dragi prijatelji,« je rekel, »jaz . . . jaz . . .« Todla nekaj ga je dušilo v grlu in ni mogel dokončati stavka. Obrnil se je proti tabli, vzel kredo in napisal z debelimi črkami: »Živela Slovenija!« Stal je z glavo naslonjen na zid in brez besed nam je dal z roko znamenje: »Končano ie . . . pojdite!« . . . Po Alfonzu Daudetu. N. Telešov: Rože Na vrtu. poleg grma vrtnic, se je razcvetela suha roža. Na grmu so brsteli popki in ko so umirale bujne vrtnice, osipavaioč se okrog suhe rože. so poganjali novi popki ter se odpirali v sveže, dišeče cvetove. «Oklopna križarka Potemkin« Tak je naslov ruskega revolucijskega filma, ki baš sedaj vzbuja v Berlinu največjo senzacijo. Film je izdelala moskovska druž« ba »Goskino«, tako vsaj trdijo Rusi. Toda ni nobenega dvoma, da ea je v resnici za» snovala in financirala boljševiška vlada sa« ma. Zakaj »Oklopna križarka Potemkin« je v pravem pomenu besede boljševiški, ali bolje, revolucijonarni propagandni film. Trdi se sicer, da je bil film izdelan na pod« lagi protokola, ki je bil najden v arhivu ru« ske carske mornarice Najsi je ta protokol resničen ali ne, je vendar veliko vprašanje, čt so se dogodki v resnici tako odigrali, ka. kor prikazuje fUm. Poznavalci sodobne ru. ske zgodovine imajo o stvari tehtne pomi« sleke. Malo verjetno je, da so bili v s i čast« niki na krovu »Potemkina« ničvredne pro. palice, ki jim je bilo v največje veselje, uprav sadistično uničili moštvo in uprizar« jati med njim krvave pokolje. Takisto ne« točno je prikazano v filmu meščanstvo, ki mu je avtor dodelil nizko, mestoma celo smešno vlogo. Vse to diši močno po boljše, viški fakturi. Na drugi strani pa je neizpod« bitno zgodovinsko dejstvo, da je bil pritisk carizma na ruski narod neznosen in je zato popolnoma umljivo. da se je posadka »Po« temkina« leta 1905 uprla in pregnala čast« nike z ladje — ne morda zbog kakih socija. lističnih ali celo komunističnih idej, nego zgolj vsled prevelikega trpljenja in trpinče. nja, ki ga je morala prenašati dan za dnem. In ta upor prikazuje film. Naj že bo s hi« storično točnostjo tako ali tako — film sam ua sebi je mojstrovina prvega reda. Reži' ga je Eisenstein, kojega ime je bilo doze v filmskem svetu povsem neznano, f igralci ni nobenih zvezd in zvezdnikov, silci glavnih vlog so bili izbrani iz ans. bila moskovskega umetniškega teatra; f ii n: njih imen niti ne navaja. Saj pravzaprav niti ni glavnih vlog. Igra ves ruski narod, mornarji, delavci, vsa ta velika, brezimna množica. Slike so lepe in pretresljive — lepe so pokrajine, pogledi na morje po dne. vi in ponoči, v miru in viharju — pretreslji« vi so prizori ljudskih mas na oklopni kri. žarki in na suhem. Čudovito uspeli so ti prizori; nič na njih ne spominja na izumet« ničenost in na teater. Kakor pravo, resnično življenje so te slike. In v tem je mogočni uspeh filma: gledalec pozabi, da gleda film, on vidi revolucijo, a ne vidi je samo, on jo doživlja. V sredo dejanja nas uvede vihar na Cr« nem morju: simbol viharja v drami. Nato slede prizori iz življenja moštva na oklopni križarki. V deželi vre: poraz v rusko«japon« ski vojni je narod razburkal v najgloblje globine — in vre tudi na ladji. Pogled v kuhinjo: kuhar razsekava meso . . . vse po. kvarjeno, črvi se plazijo po njem. Moštvo mrmra; sito je že črvivega mesa. Kuhar pripravlja juho; moštvo jo odkloni. Nepo« korščina! Alarm zadoni; celokupna posadka se zbere na krovu. Poveljnik nagovori mo« štvo v osornem tonu: Kdor hoče jesti, naj stopi naprej! Del posadke, častnikov in pod« častnikov stopi iz vrst. Ostali mornarji se začno zbirati okoli ©klopnega stolpa, vodi jih Vakulinčuk. Upor! Kopica mornarjev ne utegne priti do stolpa: častniki so jim pre« stregli pot. Kakih 20 jih je, groza in strah jim sije z obrazov. Častniki so jih potisnili na ograjo krova. »Straža, v vrsto! Namerite puške!« zadoni povelje. »Ogenj!« V tem strašnem trenutku zakriči Vakulinčuk: »Bratje, -ne streljajte!« Puške se zamajejo in povesijo. — »Ogenj!« ukazuje častnik, »Ogenj!« in še enkrat »Ogenj!«. Nihče se ne gane, puške omahnejo, naboji obtiče ne« mi v ceveh ... In tedaj se začne vstaja na ladji. Kakor besne zveri planejo pomorščaki na častnike, jih razorože in pomečejo v morje. Eden od častnikov se osvobodi, pograbi puško in jo nameri na Vakulinčuka, ki skuša pobegniti, spleza na lestvico in jambor. Zaman — kro« gli ne uide . . . V majhnem parniku odpeljejo mornarji mrtvo truplo svojega vodje v pristanišče. V Odesi se je medtem vest o vstaji na »Po« temkinu« po bliskovito razširila. Ljudstvo se zgrinja od vseh strani, da pozdravi mrt. vega junaka. »Za žlico juhe!« se blešči na. pis nad njegovo glavo — namesto osmrtni. ce . . . Pretresljiv je ta žalni sprevod trpe. čega naroda. In tedaj naenkrat — alarmni signal! Kozaki pridrve. Na konjih in peš. Vse drvi in beži. Salve padejo, salve v množico, ki *se ne more in se niti ne po« skuša upirati. Hipoma zagrmi topovski strel: na »Potemkinu« so zvedeli o kozaških grozodejstvih in streljajo na mesto. A kaj pomagajo topovski streli proti besnenju ko« zakov! Le zidovi se podirajo in spomeniki rušijo. In zopet smo na krovu oklopne križarke. Vsa mornarica je alarmirana, celo brodovje pluje s polno paro proti revolucijonarni oklopnici. »Potemkin« se prijrravlja na boj. Stroji delujejo kakor nikoli. Z divjo brzino hiti »Potemkin« brodovju nasproti. Na nje« govih jamborih vise zastave: »Bratje, pri« kijučite se nam!« Mornarji na carskih lad« j ah ne odgovore, pa tudi ne streljajo Po« nosno odpluje »Potemkin« po sredi brodov« Vrstili so se drug za drugim in vse poletje je bil grm obsut s cvetjem: ko so umirali eni — so se rodili drugi. Suha roža pa je živela samotno. Rano se je razcvetela in še dolgo ni mislila na smrt. dočim so njene sosede — lepotice živele le po par dni... Pa kakšni so bili ti dnevi! Koliko metuljčkov je krožilo nad vrtnicami! Koliko jih je obletavalo čebel in raznoboinih žuželk! Zužljale so. sedale na njihove cvete in srkale dišeč sok... Kako veselje je bilo to za vse! A suha roža je samo opazovala njihovo radost. Čutila je njihov čar in življenje ji je postajalo še turobnejše. Vsak-tero jutro ie pozdravljala kako novo rojstvo in slehern večer je objokavala kako smrt. »Da bi že kmalu bila jesen! Da bi že skoro umrla!« — ie mislila tupatam suha roža. Mučilo jo je njeno lastno, nepotrebno življenje. Nekoč zvečer po nevihti, ko je bil vzduh čist in lahek, je začutila suha roža nežen dotikljaj. K njej se je Drivi-la vrtnica. Razcvetela se ie bila še le zjutraj. Od nje je dehtel tak vonj. takšna svežost in takšno zdravje, da se je suha roža za trenutek obradostila. Ta vrtnica se je sklonila k njej ter ja Ljudstvo je vzhičeno. (Kakor znano, je »Potemkin« dosegel rumunski pristan, kjer so ga internirali.) Filmsko pismo z Dunaja Sredi meja. Dunajske filmske perspektive. — Po. plava militarističnih filmov. — «Čebe> lica Maja.» Toli težko pričakovana filmska kontin. gentacija bo prinesla filmski industriji ? Avstriji zaželjeno: mogla bo letno produ, cirati 30—50 filmov brez skrbi za izgubo, ker jih bodo unooodjetja morala vpriar. jati. Računajo, da bo okrog 3000—4000 oseh nanovo zaposlenih pri ustvarjanju novii filmov, s čimer bo brezposelnost znatno oi„:ljena. Zaenkrat se sicer še ne dela kij prida, a zato se ter več pripravlja. V mrt. vih ateljejih pričenja novo življenje Tudi Amerikan se živo zanima za avstrijsko film, s' > industrijo in nič čudnega ne bo, če bo< do .o vi avs i j ski filmi izdelani z amen. škimi dolarji. Zanimivo je, da se za Dream. land.attij. na Hoie Warte — ne zanimajo samo Američani, ampak tudi — Čehi. Ko. lowrat, ravnatelj in predsednik »Umske družbe «Sascha», čije delnice so padle z vi, štne štirih šilingov skoraj na ničlo, se živah. na prizadeva, da bi jim dvignil kurs. Pravi, j" la bo Kredi.anstalt odprla svoje rezer. voare kapitala za «Sascho». Kar tiče sujetov, ki jih dunajske film, ske družbe že zdaj kupujejo za bodoča plodna leta, se Ii, da ne bo baš najbolj« T-Tskrbljeno. Saj je znano, da so se vTgla tudi nemška in ameriška podjetja v zad. njem času z vso filmsko besnostjo na stare, preigrane, povečini že pozabljene operete. Začelo se je s «Forsterchristl» (L garjevi Krista). Ta igra, lri je doživel« na dunajskem odru nekdaj precejšen uspeh, v Nemčiji pa fijasko, je sedaj kot film naenkrat osvojila srca vseh. Posebno priljubljen je milje dvo. ra in vojaštva. Slaba huzarska šala «Tretji eskadron® bo kot film gotovo slavila trium« fe. Kalmanu so pred kratkim ponudili za njegove «Jesenske manevre* 50.000 šilingov (okrog 400.000 dinarjev) samo za pravico snimanja. Na novo nameravajo snimati «Knegiinjo čardaša», ki je bila že dvakrat filmana. Stara Blumenthal in Kadelburg s svojimi soldaškimi burkami bosta naenkrat zopet zaslovela. Dunajske filmske družbe gotovo ne bodo šle mimo teh sujetov, ki prinašajo tako lepe dobičke. Iz starih dvorskih arhivov bodo pobrali zaprašene papirje in našli «zanimi' vo» snov, ki bo vlekla in že itak dovolj naivni publiki še bolj pokvarila okus. Pri. pravlja se torej povodenj slabih filmov s snovjo stare slave propadle donavske cesar« ske prestolioe, v dobi socialističnega pri« digovanja proti militarizmu, živahna agita. cija predvojne militaristične slave. Prvi ta< ki filmi berlinskih družb so že tu: «Deutsch« meister», «Mir san vom k. u. k... » vse v stilu «0, alte BuTschenherrlichkeit». To po« plavo bo treba z energično roko zajeziti. V «Uraniji» se je pred kratkim vršila otvoritvena predstava filma «Čebeiica Ma« ja» znanega Waldemarja Bonselsa. Knjiga, ki je prevedena tudi v slovenščino, je doži« vela v Nemčiji skoro 600.000 iztisov. Film jo izredno lep in kdor ga je videl, je poln optimizma za bodočnost kinematografije, seve če bo šla v pravi smeri. Zlasti je krt* no prikazan boj med čebelami ki je biolo« ško točen v najmanjših podrobnostih. Fil» ma ne morem dovolj priporočati i vašim kinopodjetnikom. j. Kaj igrajo drugod? Zagreb je prinesel ta teden malo zanimivega. Še najbolj ie menda ugajala Prva zakonska burja (first. National; Norma Talmadge). Razen tega so predvajali Habsburško tragedijo. Sejem koketerije (Lillan Rich) in nordijski film Domovini kliče (Heari Hansoni). — V Beogradu so predvajali Polnočno svatbo (Gabrielle de Gravonne. R Jolivet). Umor iz ljubosumnosti (Alfred Abel). V krempljih prosituciie (Doris Kenyon, Lloya Hughes). Kraljičino skrivnost (Natalija Lisenko. Ivan Možuhin. Nikolaj Rimski) in Pata in Patachona. -Pester po vsebini in orovenijenci filmov ie bil program grašklh kinov. Igrali so 2ene, ki se igrajo z liubeznijo (Ramon Navarro. Lewis Stone, Barbara la Marr). Fiiakarja št. 13 (Lily Damita). Tekoče zlato (Milton Siliš, Arnia Qu. Nilsson). Ženo za 24 ur (Harry Liedtke). Javno mnenje (Pariške metrese: režija Charlie Chaplin). Lad; Ha-'milton (Konrad Veidt, Liane Haid). Usodno noč (Paramount: James Kirkwood. Anna Ou. Nilsson). — Atrakcija Dunaia ie bila tudi ta teden Paramountova mojstrovina Ki se sramujejo svojih starišev (Rudolf Schildkraut) Predvajali so še Igračko Pariza (Lily Damita). Kavaliria z rožo. uiu-mljeno reviijo Bon iour Pariš in Še en poljub (Mary Prčvost. Monte Blue)._ Izletniki, prizanašajte naši planinski flori! se je dotaknila s svojimi nežnimi lističi. — Draga Nesmrtnica, — ie zašepe-tala žalostno, skoraj jokaie. — kako bi jaz rada živela! Poglej, kako diven je vsemir! A ti si srečna: cvetela boš vse poletje, nikoli ne boš ovenela. iaz pa... jaz bom živela le še do tretje zarje... In suha roža je začutila na sebi dišečo solzico. — Zakaj mi je dano tako kratko življenje. Nesmrtnica?! — Draga vrtnica. — je tiho odvrnila suha roža. — saj si ti srečneiša od mene: ti imaš lepo življenje, cveteš in lepo dehtiš; ti deliš naslado vsem. A jaz. — jaz samo rastem. Niti življenja ni v meni. niti dišav... — Pa zamenjajve! — je naivno rekla vrtnica. — Jaz bi tako rada živela! Dolgo, dolgo bi rada živela! Čemu mi je vonj, čemu mi ie lepota? Suha roža pa je tužno molčala. — Kako si srečna. Nesmrtnica! — je govorila vrtnica, obdajajoč suho rožo s svojim vonijivim dihom. — Tako si srečna: čeprav te utrgajo. — ne boš ovenela. — A čemu neki bi me trgali? — je rekla suha roža — Ti lahko okrasiš grudi mlade lepotice, jaz pa sem edinole za v venec mrličem. — Rada bi živela in še živela! — je vskliknila vrtnica. — Toda življenje moje sega le še do tretje zore... Vzemi mojo lepoto, vzemi moj vonj! Dai pa mi svojo nesmrtnost. Nesmrtnica! Za hip se je suha roža zamislila, razmišljajoč o nemogoči sreči. — Ne. vrtnica, kar cveti! — je rekla žalostno. — Verjemi mi. da je boljše živeti en sam dan pravo življenje, kakor pa za večno biti suha roža... Jaz te zavidam, srečnica... toda menjati ne /norem. Zjutraj se je mlada vrtnica že ponosno košatila v solčnih žarkih ter se ločila od žalostne suhe rože... Raznobarvni metuljčki so jo božali ter ji šepetali sladke besede... A suha roža je rastla kakor prei samotno in neopaženo. čuteč na svojih okornih listih nekoliko kapljic včerajšnjih dišečih solz.... V topli noči je slišala zaljubljene vsklike lepotice-vrtnice: »Metuljček!... Dragi metuljček! - Kako jo je suha roža zavidala za ta srečni sen! Toda minil je čas do tretje zore in ob nogah suhe rože so ležali oveneli listi ponosne krasotice... O. s kako radostjo bi suha roža celo sedaj zamenjala svojo usodo z usodo vrtnice! K Univ. prof. dr. Fr. Kidrič: Ko ie odhajal Prešeren v jeseni 1821 ua Dunaj, se je poslovil za dlje časa tudi od Smoleta, s katerim sta preživela do takrat marsikatero skupno veselo uro. Bratec Andrej je štel kakor Prešeren 21 let, a ž« je imel naslov važnega či-nitelja v okviru ljubljanske pošte. Ta pa je obstojala iz nadpoštno-uradne uprave in pa ekspedicije poštnih voz. K prvi so spadali upravnik, 2 »oficirja« (= uradnika), 1 pismonoša in 1 sluga, k drugi ekspeditor in pa »poštar poštnega hleva«. »Poštar*, ki je imel skrbeti za voznike, konje in vozila. je figuriral sicer na najnižjem klinu poštne lestvice, a je Imel takrat od pošte večje dohodke nego kateri koli ostalih njenih funkcionarjev. Tak »poštar konjskega hleva« je kil Andrej Smole. Njegova mati Helena je bila takrat že tretjič vdova ter je krčinarila že dolgo vrsto let »pri Figovcu« v Ljubljani (današnja št 13 na Dunajski cesti; na Dežmanovem zemljevidu iz 1827 št. 65; do 1805 št 28). Pisati ni znala, bila je kmetiška prisdjenka iz Kleč pri Ježici (rojena Lovrencu Severju 28. marca 1768), v mlajših letih željna življenja, sedaj s svojimi 53 leti že umirjena in bigotna, a kmetiško ponosna, podjetna, uvidevna in najbrž radodarna. Bila je menda kakih 28 let stara, ko se je poročiia z Jožefom Stepanom, ki je bil za 27 let starejši od nje, a gostilničar »pri Figovcu«. Ko ji je 19. apr. 1797 umrl mož. 25. nov. 1797 pa tudi edini otrok iz tega zakona, je postala 21. jul. 1798 pcsestnica hiše z gostilno »■pri Figovcu« ter se tega leta poročila k Mihaelom Smoletom, morda za 8 let mlajšim od nje (po računih iz mrtvaške matice bi bil rojen ok. 1776; prove-nijencr. ni ugotovljena; poroka ni zabeležena v nobeni iz ljubljanskih fara). Kmalu se je poznalo, da morata oba nova zakonska Imeti zmisel za pridobivanje denarja, ker sta si mogla k hiši z gostilno kupiti še 2 sosedni: Mihael Smole je vknjižen 12. sept. 1800 kot posestnik današnje št. 1 na Gosposvet-ski cesti (na zemljev. iz 1827 št. 66), ki jo je s 3. sept. 1805 zopet prodal a 20. apr. 1804 kot posestnik današnje št. 11 na Dunajski cesti (na zemljev. iz 1827 št 64; št. 65 na podbojih odgovarja konskribciji do 1805). Izmed 5 otrok se jih je narodilo v hiši z gostilno »Pri Figovcu« 3, med njimi 18. nov. 1800 naš Andrej (okoliščino, da je prišel v tuji hiši na svet 7. dec. 1801 3. sin, 26. dec. IS04 pa Mihael so povzročili pač ba-biški ali zdravniški oziri). Ob smrti očeta Mihaela Smoleta 17. marca 1S06 so bili Smoletovi že v resnici premožni, ker sta dobila sinova Andrej in Mihael ki sta izmed otrok edina ostala med živimi po očetu skupaj vsoto 2600 gl. Pred 3. okt. 1811 se je poročila mati Helena tretjič. Zadnji njen mož Franc Valentin, ki je bil zopet mlajši od neveste. in sicer menda za 13 let (po mrl. matici roj. ok. 17S1). je že bil »poštar ooštnega hleva« ali pa je postal to kmalu po ženJtvi (rudi ta poroka v ljubljanskih matrikah ni vpisana). Hiši z gostilno in njeni levi sosedi je ostala posestnica Helena Valentin sama (vpisana s tem imenom 1811 dne 20., ozir. 23. nov.), istotako tudi obema sosednima hišama na desna ki iih je sedaj dokupila (za današnjo št. 1 na Gosposvet-s-ki cesti vpisana 3. okt. 1811, za št. 3 na isti cesti = zemljev. iz 1827 št. 67 menda dne 3. dec. 1811; vse te hiše so bile služne gilti »Novi svet«), Ekspedicija poštnih vozil se je nastanila sedaj v Helenini hiši na levo od gostilne (da, nes št. 11 Dunajske ceste), medtem ko ■ve ie poštna uprava, ki je bila vsaj 1S08 na današnji št. 14 Dunajske ceste (na zemljev. iz 1827 št 4), preselila drugam ter bila vsaj že 1818 na današnjem Valvazorjevem trgu. Pod firmo »Franc Valentin« sta ustanovila nova zakonca žitno trgovino, katere vložni kapital je znašal vsaj 10000 gl. Ko je 3. aor. 1818 umrl tudi Franc Valentin, se Helepa ni več možila. a gospodarila je tako. da je mogla 4. jan. 1823 dokupiti še 2 magistratu služni hiši na Dunajski cesti (današnji št. 14 in 16. na zemljev. iz 1827 št. 4 in 3). Sinova An-drela in Mihaela je želela vzgojiti za svoja pomočnika. Mlajši sin Mihael, ki le od 1816 obiskoval z dobrim uspehom smnazijo, je 1820 s 4. razredom zaključil šolanje ter se udal materinim smernicam. A starejši Andrej je tvoril še vedno njeno veliko skrb. Dani so mu bili um. prikupen in plemenit obraz, čedna postava, eleganten ■nastoo. Njegovo šolanje ni ugotovljeno, ker iz dobe Napoleonove Ilirije doslej ni bilo mogoče zaslediti ljubljanskih šolskih katalogov. Vsiljuje se misel, da je obiskoval šolo za umetnost in obrt v Liubljani (tradicija, da je obiskoval predavanja o slovenščini .ki jih ie imel Metelko od 1817 naprej, se ne da kontrolirati. a zanemarjenje slovnice v niegovih slovenskih pismih iz 1822—25 ne govori v prilog tradicije). Rezultat šole in privatnih prizadevani so bili razni iezikl. ki iim je poleg ljubljanske slovenščine in nemščine v mladenlškl dobi že »bil kos. kakor francoščina, ita-liianščina in angleščina. Ker je mati vanj bila zaliubljena, ni imel vzgoje, ki bi sta bila disciplinirala, ostala mu ie rud: vsa otročja trma, ki mu je naprtila vzdevek »trdega Andreja«. Po naravi le bil neugnan veseljak, lahkomlslež, brez sence one štedljrvosti. Id Jo Je cenila mati. a obenem srčno dober, sprejemljiv za notranjo kulturo, dovzeten za vsako veliko in plemenito misel. Ker ie imel denar ln bil darežljiv. Je posta! Andrej Smole središče izbrane dijaške družbe, s katero ga je vezalo menda tudi več sošolcev iz normalke (v normalki bi bila mogla biti sošolca tudi s Prešernom; mati je imela odprto roko za dijake, ki s n prihajali k Andreju ali v gostilno). Napoleonova Ilirija in spomini nanjo, ki so se obnavljali v tej družbi, so vti.%nili njegovi miselnosti razne značilne črte: pridružil se je onim najboljšim repre-zentantom naše krvi, ki so mimo sekundarnih pojavov umeli pravilno ceniti pomen francoske revolucije in Napoleonove Ilirije; navdušil se je za revolucionarna gesla ter zamrzel politično tiranstvo; navzel se je ideje huma-nitete ter se »vžgal za-srečo človeštva« in zaslužil povdarek, da »bolj'ga srca ui imela Ljubljana«; začutil je skepso do dogme in se polagoma razvil v popolnega frajgajsta, s pomilovanjem mislečega na znance, ki so šli v bogoslovje. Dobil je zmisel za višjo literarno zabavo (z nevesto je hotel citati Beringtonovo »History of Abeillard and Heloise«. 1823 je pomnožil svojo biblioteko s Petrarco Tassonijem. Alfierijem in Byramom); ob slovenski knjigi ilirske šole. Vodnikovi pesmi in razpravljanju izbrane družbe o teh problemih se je vnel za regeneracijo slovenskega jezika ter postal pripravljen, da podpre slovenski literarni preporod. Mati Helena je iskala sredstev, da privede tudi Andreja v svoje kolote-čine. Resno ga te skušala zainteresirati zlasti za trgovino. S to tendenco so pač v zvezi tudi česta njegova potovanja: tik pred 1. marcem 1820 je bil na Reki, kamor Je nesel tudi neko pismo Čopova za prof. Terleja; od 7. sept. 1821 do 11. febr. 1822 je potoval po Hrvaškem, Slavoniji, Sremu, Bački in Ba-natu do Beograda; tik pred 24. febr. 1823 je prišel do Trsta in Benetk. Dalje Je mati ukrenila, da se je naslov »poštarja poštnega hleva« 1821 prenesel od »Franca Valentina dedičev« na Andreja samega. Važna postojanka v materinih računih je bila primerna Andrejeva ženitev in v tej zvezi popolna njegova gospodarska osamosvojitev. Menda že proti koncu 1822 sta se prvič »pobotala«, a 24. febr. 1823 je upal Andrej dobiti »to velko grašino Ernsdorf« (prej Ehrensdorf = Vrsta ves v občini Žihpolje na Koroškem, nego pa Ehrns-dorf na N. Avstr.). To se je sicer izjalovilo, pač pa je postal Andrej Smo-Ič z 20. dec. 1824 lastnik obeh magistrata služnih hiš v Ljubljani (današnje št. 14 ln 16 na Dunajski cesti), ki jih je kupila mati 1823. V teh hišah, kjer je do 1827 tudi stanoval, je začel na svojo roko žitno trgovino, a tudi sedaj ni odmaknil svoje pozornosti stvarem, ki bi jih bila mati in brat brepustila drugim. V dobi 1821—25 je bil Smole, četudi ni imel izvirnih pisateljskih darov, predsitavitelj najbolj jarko podčrtane preporoditeljske miselnosti med Prešernovo ljubljansko generacijo. V njegovi miselnosti je bilo mnogo več preporo-diteljskih elementov, nego pri ostali kranjski mladeži, Izvzemši morda bo-goslovca Grabrijana. avtorja narodno-agresivne »Kranjske Slovenije« iz 1823, a ne izvzemši niti Prešerna z njegovim krogom na Dunaju, niti Copa v Lvovu: z jezo v srcu je mislil na počasni tempo slovenskega preporoda in se srdil da so »Kranjci taki zaspanci«; agitiral je za slovensko literarno aktivnost ustno pri ljubljanski mladi družbi in pri Jakobu Zupanu, pismeno pri Čopu; pisal je slovenska pisma tudi kranjskim intiligentom, ki so umeli nemški, na pr. Čopu; beležil je svoje ime v slovenskem pravopisu in opremljal svoie knjige s slovenskim rokopisnim exIibrisom; pod vpljvom Macphersona je začel zbirati slovenske narodne pesmi; na jugu se je zanimal tudi za »srbske bukle« ter razpravljal z južnimi brati o kranjskih jezikovno-kulturnih problemih; koketiral je z mislijo, da pojde, če dobi Ernsdorf, s Čopom na rajžo, »se kaj navučit«, nato pa doma »kej počet«. V precejšnji meri je bila najbrž tudi njegova zasluga, da so ljubljanski študentje v tej dobi »zmerom kranske neseni kovali«. To velja po vsej priliki tudi za bogoslovce. ki so imeli v šolskem letu 1823—24 svoie skrivno slovensko literarno društvo s pisanim slo-, venskim listom, iz kateresra se je v šoiskem letu 1824-25 rodila ideja o prošnji za dovoljenje tiskanega časopisa »Slavija«, preprečenega po neugodni izjavi ljubljanskega škofa. Študentje so v Smoletu zrli mnogo več nego pivskeea mecena. Eden izmed njih mu je poslal k novemu letu 1823 sledeče slovensko vošilo in nemško pismo (mladina je že čutila notrebo slovenske pesmi, a redki so še bili, ki so obenem čutili, da pomeni v tej zvezi nemško pismo in nemški razgovomi jezik slogovno neskladnost): »VI dnčvi novga leta Katero zdai nam pride. Za vredniga Smoleta Pravični nastopite: Nadlog nu sitnost prazni. Vesžli Inu jasni, vsi nj6mu orčtecite! In dieser Versart sang einst Ana-kreon, der Ihnen. obgleich einem blfl-tenden Jflnglinge, doch woh! kein eckel-hafter Alter seyn durfte. Der Reim. welchen er, als Grieche .nicht kannte, ist ein dem krainlschen Ohre unent-behrliches Bedflrfniss, und muss also mitbefriedlgt werden.« Smoletovo iskanje ženske je bilo glavni vzrok, da n! izpolnil nad. ki Jih je gojila mati, in da je za vrsto let prestal biti činitelj v slovenskem kulturnem razvoju. škoda, da ie izpričanih za Smoletovo biblioteko doslej tako malo knjig. Najbrž jih je spadalo več k oni družini, kakor: Tissot, Die Erzeugung des Men-schen und Heimlichkeiten der Frauen-zimmer, ki ima njegov lastnoročni ex-libris: Andrej Smole, Emonzhan. Bil je narava, ki bi jo bil morda mogel regulirati zelo srečen zakon. Misel na Rezo Lazzarinijevo z Jablanic. ki ga je vzne- Amirei Po Subicovi feopiji: L&ngusoT« »lit« r Nsr. muzeju. mirjala 1821-22. je kmalu obledela pod vtisom Fine Češkove, »glažovnate prin-cezinje«, lepe in duhovite hčerke ljubljanskega steklarja. Ko se je zaroka v začetku 1823 razbila, deloma ob upravičeni skrbi Češkovih, deloma ob preveliki občutljivosti »trdega Andreja«, se je ta v jezi zakrknill. A ko Fina »druz'ga moža je objela ter se 14. nov. 1825 poročila s Fidelinom Terpincem, graščakom na Fužinah, je Smolč izgubil vso razsodnost ter se prepustil naj-razsipnejšemu veseljačenju. Fino je skušal pozabiti v objemih Marije Rudolf. hčerke iz boljših krogov (pisec frančiškanske matice jo je tituliral »Fraulein«). Njegovo gospodarstvo je drčalo pri tem nevzdržno navzdol (na obeh njegovih hišah, ki sta bili 1827 sodnijsko cenjeni na 24530 gl., so vknji-žili, ozir. prenotirali v dobi od 27. avg. 1825 do 16. jul. 1827 dolga 46677 gld.: 14000 neka trgov' a v Trstu, 5500 Ij. trgovec ! al en; 700 upniki nekega dolga ,za katerega je bi! Smole porok; vse ostalo mati. ozir. trgovina »Franc Valentin«). Iz strahu, ča bi ga upniki ne dali zapreti se je opremil z večjo vso- lji, in ko se je 9. uov. 1827 narodi! Andrejev sin Andrej Rudolf, je začela skrbeti za svojega vnuka in njegovo mater (Marija Rudolf je porodila v današnji št. 14 na Kongresnem trgu, na zemljev. iz 1827 št. 31). Toda predno se je vrnil Smole, tudi ta »deklica druz'ga inoža je objela« ter pobegnila z nekim oficirjem, pustivši otroka menda pri Smoletovi materi. Tem prisrčnejše jc pozdravljal Smole ob prihodu v Ljubljano dve vesti, ki sta mogli z novo vsebino polniti njegovo bivanje v domovini: vest o rojenju Čbelice, v kateri je smel po pravici videti vresničenjc enega dela svojih stremljenj izza dobe pred begom, in pa vest o povečanem številu v Ljubljani bivajocili kulturnih mož, ki so se sicer deloma razlikovali po jezikovnokuJturnj in tudi interesni sferi, se družili tudi v različne krožke, a si bili vendar vsi sorodni po močnem kulturnem hotenju (tu so bili še znanci, ki jih je Smole 1827 v Ljubljani os ta vil, kakor nemški pesnik in prevaiavec Hilscher. slovenski čudak Jaka Zupan, skr-iptor Kaste-lic, koncipijent Crobatb, apelacijski svetnik Anton Čop; dalje Smoletova stara prijatelja Čop in Prešeren, ki sta se tudi med tem vrnila; in končno ie prišlo v poštev več novih prišlecev, kakor prof. Schulz pl. Straszicki, slikar Langus, nemški pesnik Hermanu s tiial, nemški pesnik Auersperg, ki ie bival v Šrajberskem turnu in prihajal semter-tje v Ljubljano ;td.). Svobodneje je mogel Smole zadihati, ko se je prepričal, da mu je ostala ohranjena ljubezen materina preko vseh bridkih razočaranj, ki jih je povzročil tej izredni ženi njen ljubljenec. Prvotno se je menda mislilo, da bi začel Andrej zopet poštariti in trgovati (dn 14. apr. 1832 so se aotiskali zanj pri Blazniku dotični obrazci). Po vsej priliki je Andrejevo zdravstveno stanje mater in sina prisililo, da sta take misli opustila in iskala drugačnega izhoda. Mati mu je dala sredstva za 2 nakupa, da bi mogel živeti brez trgovine in po-štarstva: kupna pogodba z dne 14. jan. 1833 ga ie napravila za lastnika gradiču in gospoščini Prežek v občini Orehovica pod Gorjanci, a nato je postal z 21. febr. 1833 tudi lastnik hiše pod današnjo št. 18 na Bregu v Ljubljani (na zemljev. iz 1827 št. 187). Zelo ugodna zanj je tudi materina opor-oka z dne 26. jun. 1833), četudi je v ujej bil proglašen za univ. dediča mlajši brat Mihael in četudi se je določilo obenem Skoro 5000 gld v druge, zlasti dobrodelne in nabožne namene. Andreju v korist je bilo določeno k temu, kar je že imel: 1. da dobi 5000 gld iz trgovinskega vloženega kapitala; 2. da se naloži zanj partikularično varno 12.000 gl.. ki lahko sicer v testamentu ž njimi razpolaga, do smrti pa vživa le njihova obresti, pazeč, da tudi obesti ne zapadejo eksekucijl ke bi njih vžitek sicer prešel na Mihaela; 3. da mu pripade polovica vsote za zemljo (brez hiše), ki Faksimile Smoletovega podpisa to denarja na račun svoje matere ter 2. ali 3. jul. 1827 pobegnil iz Ljubljane v družbi Franca Jereba, prej jurista, takrat trgovskega pomočnika, čigar mati mu je bila krsta botra. Šele po preteku 4 in pol leia, proti koncu 1831 ali v prvi četrtini 1832. se je pojavil »trdi Andrej« zopet v Ljubljani. Izpremenii se je med tem sam, a tudi v Ljubljani se je marsikaj predru-gačilo. Vračal se je duševno zrelejši Ln s pomlajeno ljubeznijo do domače zemlje ln domačega jezika, a telesno uničen. Prepotoval jc Nemško. Angleško. Francosko, Švico in Italijo; razširil je svoje obzorje, poglobil svoje jezikovno in literarno znanje: toda v šumnem vrtincu. kateremu so ga izročali nemirna kri, obup. želja po pozabljenju, brezde-lica in denar ie docela zapravil svoje zdravje, ki ga ie že prej večkrat opozarjalo, da bod< previden. Njegovi ljubljanski dolgovi so bili po materini spretnosti poravnani, da se mu sodnijskega preganjanja upnikov ni več bilo treba bati, toda ostal je brez posesti obeh hiš. ki sta v zvezi s prejetim suhim denarjem juridično mogli pomeniti zanj ves delež iz dcdščine po očetu in materi. Še pred begom je materi namignil, naj se da takoj za svoje vsote vknjižiti (16. jul. 1827 je vknji-žila ozr. prenotirala v 5 pozicijah 20 tisoč 379 gld). Javna dražba za prodajo njegovih hiš ie bila sicer napovedana že na 23. jun., ozir. 21. jul. 1828, a šele s'14. marcem 1830 sta hiši dobili novega lastnika. Brat Mihael ki je po Andrejevem begu postal »poštar postnega hleva«, je postal že 24. okt. 1830 tudi lastnik vseh 3 hiš. ki jih je imel že njun oče, le današnji številki 3 na Gosposvetski cesti je bila lastnica še mati sama. Izgube Fine v notranjosti še ni bil prebolel, a Marija Rudolf, ki bi bila morda sčasoma v njegovem srcu mogla Fino nadomestiti, mu je pripravila novo veliko razočaranje. Pred begom se je bil materi izpovedal ter ji priporočil deklico in pričakovani sad ljubezni Mati je ustregla tudi tej sinovi že- je še bila materina last. Tudi Andrejevemu sinu Rudolfu je volila 2000 g;., da se z obrestmi vzgaja, kapital pa dobi, ko postane polnoleten. Bila je velika izguba za bolehnega Andreja, da je skrbno svojo mater tako kmalu po vrnitvi v Ljubljano izgubil (umrla je 1. jul. 1833 v hiši pod današnjo št. 9 Dunajske ceste na ohromelosti pljuč). Za policijo te ostal »na slabem glasu«, a v ljubljanski družbi je bil kmaiu rehabilitiran. V streliškem društvu so ga istega 29. maja 1833 izvolili kot nad-strelca v prezidij. ko je bil župan Hra-decky Izbran za protektorja. Kranjsko je menda odslej redkrt zapuščal (izpričano je, da ie bil v jeseni 1835 v Gradcu)/V Liubljani je bival 1831—33 pač pri materi potem v svoji hiši na Bregu, a ko je postal s 19. de£. 1836 lastnik te hiše brat Mihael je ostajal menda pri njem. ki je imel 1837 kot ^poštar« svoje stanovanje napovedano ood današnjo št. 12 Dunajske ceste (poštna uprava je bila takrat v poslopju na oglu današnje Šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste, na zemljev. kapuc, predm. št. .59). Pač prvi dobi po povratku velia tradicija, da je zahajal k Smoletovim tudi Pešeren. ki ga Mihael Smole kot »•takega človeka« »ni posebno rad videl« (a glavni motiv Mihaelovi averziji je bil nedvomno »slab sloves«, ki ga je imel Prešeren pri filistrih in korektnikih). Le v to dobo more meriti tudi tradicija, da je bil član Prešernove »Welnvertilgimgs-commission«. ki se je zbirala na Gradišču pri -»črnem orlu«, ozir. o lepih dnevih tudi v Vodnikovi rojstni hiši v Šiški, polgg Jakoba Zupana (je moral v jeseni 1835 oditi v Celovec v pro-gnanstvo). deželnega svetovavca Matevža Križarja, advokata Crobatha, profesorjev Martinaka ln Dolinarja ter bibliotekarja Čopa (umrl 6. Jul. 1835), tudi Smolš (vsat prištevanje Čopa v to serijo je sumljivo, ker vina skoro ni Pil). Bolehanje in pa izguba matere sta povzročila, da je bil Smoli vedno redkejše v Ljubljani ter ostajal na Preseko. S tem v zvezi Je pač tudi okoli- ščina, da ga izza 1834 ni bil, več v prezidiju streliškega društva. V Ljubljani se je njegov sloves polagoma pozabljal. Na Prežeku je prebil več težkih bolezni, a očuval svoj humor in svojo gostoljubnost, četudi sc veselju-čenia ob njegovi mizi morda niso več vršila v prejšnjem tempu. Ohranila >v je tradicija, da ie imel na Prežeku i i jedikle sobe v prvem nadstropju napeljana vrata in stopnjke naravnost v vinsko klet, i« da je bilo.vedno več jestvin pripravljenih z; ; (Varil); 27. aprila za dovolj: dvakrat na- teden politični casn^s »Ilirske novice« s tedensk pr. eo »Ilirski Merkur«; 13. maja Za Lian. •-tovo »Micko«: -18. avgusta za la«ui. prevod Allinghamove komedije : For-tuneis Floric« (Norenje sreče); 24 avgusta za Malavašičev prevod Kotze-bujeve »Brandschatzung« (Stiska). Načrti z narodnimi pesnimi s* mu vi dc kvarienl ker mu ie Kastelic dobršen del njegovih tekstov izgubil 07ir. n . mu iih ni lictei vrniti, medtem ko drug; že izhaial \ Korvtkovi zb'.rk: \ mignonsko čedno izdajo narodnih pesmi ie imel še vedno v mislih. Cenzura je zabranila časopis, češ. urejnl bi ga naibrž kdo drugi, ker Smole nima dovolinega jezikovnega znanja (za urednika ie hii res določen Prešeren): težave e delala cenzura tudi Vodniku, a r?. končno brez Ilirije oživljene dovolila: tisk vseh drugi' stvari se ie giadko dovolil. Toda izšle so 1840 samo 3 stvari ki so bfle ob- enem zadetek in konec Smoletovega založništva: Linhartov »Matiček«. Vod. nikove »Pesmi«, Garrickov »Varh«. Objave so pomenile tudi Po drugi strani program. Smo!6. ki ie v mladosti iskal »srbskih bukel«. ie imel svoflo misel o juž- no svoji volii izbereta stan. le duhovnika nai ne postaneta. Smole ie markantna in mimo vseh lahkomiselnih dejanj, za katera je bil odgovoren samo sebi in svojcean. izredno simpatična osebnost druge etape slovenskega preporoda. Njegov pomen '■S.--.'"' Frckiichova hiša aa Dunajski cesti, kjer je Andrej Smole umrl oosiovansks literatura zajednžci Ni sicer soglašal z Vrazota d'a slovenščina ue postani ozir. ne ostani jezik višje literature. Zato tudi naslov, ki ga ie Izbral za list, ne pomeni pristanka na Ga j-Vrazov iiirizeni, ampak ie le odmev okoliščine, da je eksisrtirala v okviru Avstrije kraljevina Ilirija, ki ie obsegala Kranjska Koroško. Primorsko in nekaj otokov. A M je Smole med prvimi ki so se brez oklevanja oprijeli misli, da se združita tirvat in Slovenec v Pisavi Šele izza spomladi 1838 je dal izjemoma kdo v nemSkih listih tiskati slovenske tekste v galici Smole ie dal Drvi na Slovenskem v novem pravopisu natisniti cele knjige, ki so igrale važno vlogo pri proipagandi tega časoipisa. Vsaj L 1840. je imel Smole zopet literarno korespondenco. Vendar se ne more reči da bi sj bil ostal zvest: med tem ko ie pisal Čopu slovenska pisma v časih, ko slovenske slovnice še ni poznal je pisal sedaj, ko je sam postal slovenski pisatelj, nemška pisma tudi Gaju. Vrazu in Kopitarju. Tudi pri njem se čuti, s kako muko se je Izvijala še preporoditeljska generacija izpod teže stoletne tradicije. V Ljubljani so bili na njegove avanture že skoraj poeafoili. dokler iih ni začela, kakor pravi policijsko poročilo 12. junija 1840. »njegova (nadložna) pojava zopet spomrniati na prejšnji njegov naKn življenja.« Potreba zdravniške pomoči ie gotovo pomagala ustvariti njegov sklep, da proda Prežek ter ostane v Ljublia-nl. Radi bolehanja jc že 27. marca 1S40 napravil svoj testament V to dobo spada pač poročilo, da so bili »njegovi živci tako slabotni, da m mogel hoditi brez opore.« Dne 30. novembra 1840, ob 10ih zvečer, ko je v svofem stanovanju na Dunajski ce. sti današnia št 5 s priiatetB slavil god sja je zadela kap. Paklicali so mašnika. ki ga ie mceel le še maziliti s poslednjim oljem. Izdihnil ie čez pol ure v ie sicer boli v agitaciji nego v formulaciji. a oo vsei priliki ie ž niim v zvezi oiačenie večjega števila preooroditeti-skih prvbov. nego se na Drvi pogled dozdeva. Razni dokumenti v Smoletovo opombo siliio slovenskega kulturnega zgodo- viflaria. da se zamisli: mrtvaški list f ia n giHii 1 I f|p|p||||8:^CA Zf E >c| I BRAfiE k •• 'CE .t mžiM ' lili - WmmŠmM Spo; nska plošča na Smoletovi rojstni hiši na Dunajski cesti. Filatelija Ponarejene „solze" Redko katera znamka se more ponašati s tako pustolovsko in talinstveno zgodovino svojega izredno kratkega življenja kakor naša stvkastovtjoiVčasta 20kronska. Ze njen postanek je bil nenaraven ia prisiljen, saj ja na nekaterih poštah prišla v promet skupno s prvimi vrednostmi dinarske veljave Njej ie usoda dodelila Prvtč med gnamkami slogo plemenitim staršem podvrženega otroka neznanega, a gotovo nezakonitega porekla. Zanimiva I« celo še kot falzifikat. ker radi bližnjega sorodstva s pristne znamko še vedno nastopa pod Imenom svoja prvorojene sestre, čeprav te »hohštaplerice« n« moremo zamenjati niti s plemenito niti s podvrženo sorodnlco. Sedal se le ps ravno to podvrženo dete pojavilo t nakitom, katero nosi samo njena čistokrvna sestra po imena. Seveda Je ta dragoceni nakit ponarejen. Ponovim naj le na kratko, da so 16 tn 20 K znamke tiskane v polah po 144 komadov tako, da hna pola 12 vrst po 13 znamk. Kakor 15 kronska Ima tmfi 20 kronska pola polno pogrešk na plošči' ki so na vseh polah enake, torei tipične. Pole tako-zvane druge plošče imajo vse te tipične pozreške prve plošče tn pa ie druge, katere so nastale Pri prenosu s prvega kamna ker x aa c» vedno že pristna, zj:o je moral Izbrati drugo znamko. Ce torei zbiralec najde znamko s »solzo« l. ali II. tipa, je solza popolnoma gotovo ponareiena. V slučaju pa, kadar je falziiikator olepšal s »solzo« znamko tipa III.. pa nabiralec mora 2e z dobro lupo poiskati opisane razlike »solze« same. Ponarejevalec ali ni vedel za te tipe ali ie pa računal na nepoučene zbiralce fn ie zato brez izbire na najrazličnejše znamke v poli namestil dobičkanosno »solzo«. Pred seboj imam celo Sttrojček z belim spodnjim robom pole, pa ima znamka v desnem zgornjem vogalu tudi »solzo«. Čeprav je to 130. znamka v ooli. vendar jo le neki dunajski zbiralec, kl se sam smatra za najboljšega poznavalca slovenskih znamk, poslal kot posebno redkost našemu poznavalcu 15 in 20 K znamk g. Pranju Počkaju. kateremu se na tem mestu zahvaljujem za njegovo požrtvovalnost, da n« ie ta nevarni falzifikat takoj prinesel Iz Šmarja pri Jelšah v Llubllano. Ker sem rekel, da ie mogoče pri vsaki znamki določiti njen prostor v poli. mora Imeti vsaka svoje znamenje, kar moram in morem tudi dokazati. Znamka na 28. mestu, torei marka s »solzo«, trna nad zgornjim robom slike v podtiskn aH rasterju vedno robu vsporedno belo črto aH razpoko med sestavnimi deli raster ja v Doli Desna ničla FabiHkat Original L oL Original IL pi. Smoletov nagrobni spomenik Pri Sv. Krištoiu v Ljubljani sestavljen naibrž oo Prešernu, tiskan v imenu brata Mihaela — prvi slovenski in v gaiici, ki se je ohranil; opomba, kl jo je objavil Prešeren za 4. obletnico prijateljeve smrti — značilna za naslov. Jjenea in pesnika: izgub? n':rive lite- Prešernovem naročju in bil 2. decembra pcfeopan pri Sv. Krištofu. Njtgov testament ie določal. da dobijo: 8000 gld sin Andrei Rudolf (v Kranj u Prešernov pisar umrl menda v revščini): 4000 gkL sin Franc Susteršič: 1000 g.ld. Frančeva mati Neža Jaki; vse ostalo brata Mihaela sin (= Mihael, ro. 13. decembra 1834. umrl 1. aktobra 1864: mecen Narodnega Muzeja Viktor, roj. 2-!, dec. 1842. umrl 8. marca 1885 ob stričevi smrti še ni bil na svetu). In še to ie določil testament, nai si sinova rarne ostaKne — tudi lz njegovih zapisov narodnih pesmi so se rešili le ostanki; nagrobni spomenik — pod nemškim napisom sniva svoj večni sen poleg drugih Smoletov tudi bratec An-drei. ki ie pripomogel. da so Linhart Vodnik in Coo dobili nagrobne spomenike s slovenskimi napisi. Opomba na Smoletovi rojstni hiši se ie zabeležila na poseben, a gotovo diskreten način. S toplo radostjo v srcu se pamudi on njej. kdor ima čut za le-Doto umetniške linije. Pomladanska sezona otvorjona. — Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. — Modeme uredbe svetovnega kopališča. — Zelo nizke cent — Popolni penzfon vkjučivšl dobro oskrbo a la carte, uporabo kamenih kopeli, stanovanja v zdravilištnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in zdravflSCno takso stane za čas do glavne sezone 65 - 75 Din ca oseba na dan. Vse točnejŠe informacije daje najkulantneje Uprava kopališča Upih. 117 a SmfflBu na drogi. Na poti 20 K znamke so najbolj znane trt različne hibe, in sicer: I. znamke z malo črko »K«, 2. znamke z napisom »KRALEVINA« namesto »KRALJEVINA« ln 3. znamke, ki imaio na desnem licu kraljeve podobe pod očesom iasnovidno pego, kateri so filatelisti dali ime »solza«. Na polah prve kakor druge plošče se ta »solza« vedno nahaja le na eni znamki, in sicer na 4. znamki v ITI. vodoravni vrsti. Ker ie na drugem mestu za njo znamka s pogreško »KRALEVINA«. jo v zbirkah največkrat vidimo v trojčkih tako. da ie na prvem mestu marka s »solzo«, na drugem normalna znamka in na tretjem »KRALEVINA«. Da le teh »KRALEVIN« na drugi plošči kar 21. na prvi ie pa samo ena. In da le malih »k« na prvi plošči zaporedoma 5, na drugi pa v treh vodoravnih vrstah celo 25 komadov, je vsem> specijaltiim zbiralcem slovenskih znamk ravr.otako dobro znano, kakor to. da je »solza« na obeh polah vedno le ena in vedno le na zgoraj opisanem pro-štoru, torej le na 28. znamki v poli. Opozoriti pa moram, da se »solza« s Drve plošče prav znatno razlikuie od »solze« z druge plošče, kar se mnogo jasneje vidi na naši reprodukciji izrezka iz znamke s to tipično hibo. kakor mi ie mogoče opisati. Pri znamki prve plošče je desno oko nepokvarjeno in na skoro nič zalito z barvo, da se očesna belina vidi, razen zgoraj, okroginokrog zenice. Iz desnega kota desnega očesa — desno in levo stran računam po kraljevi slavi, ne pa od gledalca — gre navzdol 2 mm dolga proga, ki se spodaj prelomi in nadaljuje navzgor proti nosu še za 1 rmn tako, da oba kraka zlomljene proge tvorita kot 60° tn ie spodnji krajš' krak znatno debelejši od navpičnega. Takoj pod očesom ie na vsaki strani navpične proge še po ena jasna nepravilna pika. Na znamkah druge plošče pa ta solza nima podobe zlomliene proge, ki se pričenja v desnem kotu čistega očesa. Pri znamkah druge plošče namreč pada ta nega iz bolj ali manj rirazane-ga očesa navzdol v podobi treh ovalnih pik. Zgornja razblinjena pika le mnogo večja od spodnjih In leži poševno ter se zliva s Spodmtm pokončnim in pravilne:šim malim ovalom. Pod njim je pa tretja skoro okrogla in še manjša točka, ki se zgornje navadno niti ne dotika. Na strani proti ušesu leži z debelim krajem ob spodnji Piki z ostrim krajem skoro do prve pe»e segajoč klin. Malih pik na levi in desni sploh ni. Glavna razlika med tipično hibo Je torej ta, da Je Dogreška prve plošče večja in brez kavlja proti nosu. Nova. ponarejena »tipična pogreška plošče« je na Prvi pogled skoro enaka hibi prve plošče, ker se v resnici od ne le malo razlikuje. Sicer ie oko večkrat bolj zamazano kot na znamkah s pristnimi pogreškami, ker ta ponarejena »solza« nj vedno prittsnjena na isto mesto kot pri pristni, temveč se nahaia enkrat bolj proti levi drugič bolj proti desni stra-eni. tretjič pa zopet vfšie ali nižie. Ze samo ta njena premaktjivost dokazuje, da le na že tiskano znamko pritismena samo »solza«, keir bi drugače stala vedno na tttem mestu. Vendar se Pa falzifikat loči še sam na sebi. sicer prav malo, a za opreznega zbiralca dovolj od originala. Spodnji rob poševnega krak Je oster m skoro raven. čeprav je na kraju te debele proge, ki Je pravzaprav le debela, na navpični krali naslonjena pika. majčken trikot. ki se z levim vogalom te pike le dotika. Pri falzi-ffleatu se Pa s ptko spala loku oodohen lik tako. da hna desna stran »solze« obliko navzgor obrnlenega tičjega kremplja. Za razlikovanje nam je Da falztfikator moral nakloniti še druge znake, ker bi brez njih »solz« sploh ne bi mogel ponarediti. Kakor sem že omenil imaio 15 Sn 20 k znamke toliko tipičnih hčb. da ie po malenkostnih znakih mogoče določiti za vsako posamezno marko. na katerem mestu le v poli. Razen ie navedenih treh nafboli oči vidnih tl-plfinlh pogreik le mv lahko razlo«t! tndi tri rarilčne tipe, kako se navpKSna črta v des« Sric! »k« ob vrednostni š*evfficl dotika aH ne dotflca lipovega cveta. Razen prehodnih oblik lahko razlikujemo tri davne t*pe: L kjer se sploh ne dot&a maJesra kroga lipovega cveta. H., kjer »e samo z desnim vogalom dotika tega kroga hi III.. kjer se spaja z Ijpov-m cvetom. »Solza« je, kakor rečeno, ca polah obsh p!o4č vedno le ra 28. znamki, k) Je IU. tipa. ker se debela navpična črta črke »k« pop-Vi>iom i spala z 'ai>ovim cvetom. Na ravno to znamko pa ni axuxl pomafilevilec svoja »solze«, ni okrog in okrog enako debela, zakaj na desni spodaj ie malce cdkrhmena ali vtisnjeni Okrog napisa ie na levi in desni okvir iz navpičnih črt. V levem delu okvirja ie tretja črtica od leve že prav blizu si>odmega kota za belo pikico pretrgana. Razen drugih manjših znakov Ima ta dva gotova znaka vsaka 28. znamka v poli, torej vsaka znamka s pristno »solzo«, pa naj bo znamka natisnjena s prvo ali drugo ploščo. Za določitev teh malih, a gotovih znamenj pristnosti ie seveda potrebna dobra lupa. Faizifikator ie pri ponarejanju najbrž rabil kovinasto štampiljiko »solze«, ker ie odtis ostrejši, kakor bi bil s kavčukasto štam-piijko. Rabil je večinoma zelo dobro pogojeno barvo, a poskušal .ie tudi z vijoličasto tinto. Vse znamke s ponareieno »solzo« in kar sem jih videl, so pristne marke II. plošče. Kdor torej opazi, da ie na znamki II-plošče »so'.'Za« 1. plošče, ie ta solza gotovo falzifkat, če ponarejevalec ni napravil tudi male »solze« II. plošče. Ce torei komu pride v roke kaka znamka s sumljivo »solzo«, nai jo takoj pošlje uredništvu, da izpopolnim današnji opis, če so morebiti ponarejene »solze« tudi na znamkah I. plošče in pa če so mogoče ponarejene »solze« tudi z druge plošče. Ker se ie naenkrat pojavilo kar več različnih ialziiikatov in med r.iiimi celo cela serija znamk, ki imaio še irankaturno veljavo. je treba biti pri kupovanu skrajno oprezen, čeprav se ie baie vendarle končno tudi policija začela zanimati za sleparje. A. G. «1 te kako rigorczni» zagrebški kolegi in zeleni p: stisk 5 Din V zagrebških »Novostih« je g. Evgen De« rooco dne 3. januarja t. 1. razložil, da je zeleni natisk 5 din na vijoličasti 8 din znamki nastal iz zelo razredčene črne bar« ve, kateri je bilo primešano malo zelene boje, in obenem trdil, da to niso poiskusni tiski niti zloraba v tiskarni, kjer je bila pri tiskanju najstrožja kontrola. Meni se ta razlaga ni zdela dosti podprta in zato sem 25 februarja t L v 46 št. »Jutra« napisal, da so te znamke, če niso poizkusili tiski ali zloraba v tiskarni, najbrže falzifikati. Ob« enem sem sa zagrebškim strokovnjakom priporočil, naj pretisk natančnejše preišče« jo. Ta dobri moj nasvet je pa gospode ta« ko razburil, da so 21. marca v št. 80. »No« vosti« udarili po meni in med drugim na« pisali sledeče: »Nas je na egzistenciju zelenog pretiska upozorio ponajprije g. R. Valič, a onda g. A. Rukavina. U Hrv. filat. klubu je te marke prodavao g. Arhanič. . Navedeni trgovci maraka tvrde, di su te marke i to jedan arak nabavili u ekouomatu ovdašnje poštanske direkcije. Mi smo povodom pisa* nja g. Gabera poslali g. Deroccu 6 komada tskovih maraka sa molbom, da ih on pro« uči i onda odgovori. A isto nam je i g. Valič obečao sa svoje strane razjašnjenje. No več za sada ističemo, da za falsifikat nema nikakovih opravdanih indicija. G. Ga bera smeta činjenica, da so te osebine pro« nadjene baš u Zagrebu i kao da ga ta či« njenica navodi na tnisao o fabriciranju. Mi« slimo, da u tom g. Gaber pretjeruje, jer ako se Zagreb p.ije pet šest godina prosla« vio sa špekulacijama kod prvih hrvatskih izdanja, nije baš mnogo za njim zaostala ni Ljubljana ni Sarajevo kod prvih svojih izdanja. Špekulirali su onda sa markama svl i tu nemarno jedan drugome što da predbacujemo. No ta su vremena proži a i g. Gaber treba da zna, da smo baš mi za» grebčani u pitanju filatelije l te kako ri« goroznL« Na ta poduk nisem odgovoril. Odgovarja pa isti gospod »Dn« sam ▼ nedeljskih »No« vostih« št. 136., ki me je tabo lepo podučiL Objavlja n«mreč sledeče zaključke g. De« rocca: »Pažljivim promatranjem i uporedjiva* njem sa originalnim primjercima stvorio sam sobi o njima odred)eno mišljenje. Ipak se nišam htio samo na tome ta ustaviti, več sam te »specij ali tete« pokazao ns najem khibskom sastanlcu nekolicinl stračnjaka. Jednoglasan je Mo sud, da su falztftkoA, pretisak je kžan... Tačnfan pregledom slov* natiska konstatovano je na tom m Je« stu, da natisak nije identiCan sa orlgina« lom. Vred! to naročito za slovo »d« u njeH »din barve pri pretisku »30 din.«, za luik.;vo M rekel, da je ista, ki so z njo tisktsi rejeni pretiski »SHS*Hrv&tskared vsakim kulturnim vplivom zavarovani deli domače grude niso I« neprecenljivega pomena za znanstveno raziskavanje in spoznavanje prirodnih razmer dotičnih dežela, temveč so obenem jasna priča, da imajo ljudje smisel za etično moralno vrednost zaščite prirodnih spomenikov bodočim generacijam: — spomenikov, ki bi sicer za vedno izginili in bi jih pozneje nobena človeška sila ne mogla več nadomestit!. Triglavski narodni park Taki pred vsakim tujim vpHvora zavarovani areali domače zemlje se običajno imenujejo narodni parki, ker so v resnici last celega naroda, ki tu lahko opazuje, kako se razvija košček domovine po večnih, samolastnih naravnih zakonih. Yelk»wstone National Park v Severni Ameriki pozna vsakdo vsaj po imenu. Na ogromnem prostoru od 8671 kv. km se ne poseka nobeno drevo, ne ubije nobena žival: vse živi. raste in pogine, kakor je po naravi sojeno Švedska ima tri varstvene nacijonal-ne parke, od katerih zavzema Sjoefallet (1500 ha) Sarjek (1900 ha) in Abisko (500 ha), Italija si je rezervirala v Alpah varstveni park. ki obsega skoro 2 tisoč ha. švicarski naciionalni oark v Lepa Špica Foto_prof, i. Bisnjk Engadinu meri 1.300 ha, na Rochat de Naye pa je rezervat alpske flore na arealu od 1200 ha V Češkem lesu je varstveni park pralesa (180 ha). To ozemlje je podaril knez Schwai zenberg leta 1850. državi in Češkoslovaška čuva skrbno ta zadnji preostanek srednjeevropskega pralesa. kjer sekira ne zapoje in strel ne pade — prav kakor v davnih časih — nikdar. Češkoslovaška je zaščitila tudi v Visokih Tatrah 3000 ha gorskega sveta kot narodni park in rezervirala si je okrožje Crtovega jezera (600 ha), prales Javofina (1200 ha) in Jerenik (3000 ha). Rumunska ima svoj nacijonalni park v Karpatih, v Nemčiji je pa cela vrsta večjih in manjših prirodnih rezervatov. Značilno ie. da so osobito privatna pokrajinska društva mnogo prispevala, da so se osnovali ti rezervati, med katerimi so gozdovi. jezera, planine, in v Siebenge-buerge pri Koelnu so bil celo kameno-lomi odpravljeni samo zato, da se slika pokrajine ohrani čista in naturna. ★ Ni čuda, da so prirodoslovci in ljubitelji narave zamišljali že davno ustanoviti tudi v naših krajih alpski varstveni fark. In baš dolina Sedmerih jezer pod 'riglavom je bila odločena že pred vojno v ta namen. Posestnik celokupnega areala je verski zaklad ta vse je bilo že pripravljeno, da se ta park osnuje, kajti ljubljanski prirodoslovci in ljubitelji narave so že takrat dobro vedeli. da bo ta kotiček pod Triglavom vsled svoje izredne prirodne lepote ta z vsemi favnističnimi ta florističnimi posebnostmi med varstvenimi rezervati v Alpah eden najlepših. Z odlokom ministrstva za Šume in rude od 4. aprila 1924 št. 10.130 se je pa vroča želja jugoslovanskih priro-doslovcev uresničila, kajti ministrstvo za šume in rude je odločilo 1.400 ha med Komarčo, Kanja.vce.sa, Tičarico in italijansko mejo za TrtetatvsM narodni park. Veliko veselje je zavladalo na univerzah v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu nad to pridobitvijo, vedoč. da je dolina Sedmerih jezer edini danes še mogoč visokoalpinski prirodni rezervat v kraljevini Obenem so naprosile vse naše univerze ministrstvo za Sume in rude. da se ukine v narodnem parku tudi vsaka paša, kajti v južnem delu parka — v Lopučnici in na Kalu — so pasH CeJnji-čani vsako leto kakih 50 krav. Beograjska akademija znanosti je v svrho popolne zaščite Triglavskega parka sklicala izredno sejo svojih članov priro-doslovcev. da obrazlože ministrstvu za šume in rude nujno potrebo, da mora Tičarica T o to prof. J. Ravnik ta v varstvenem parku brezpogojno popolnoma prenehati Ze 2. junija 1924 je z odlokom šte-22.012 ministrstvo za šume in rude od-redilo, da ie v območju varstvenega parka pod Triglavom vsaka paša pod kaznijo prepovedana. Ta odlok je prejelo tudi srezko poglavarstvo v Radovljici, in že 20. junija je bil na občinski deski županstva v Bohinjski Bistrici nabit oglas: »Ministrstvo za šume in rude je s posebnim odlokom od 2. junija 1924 št. 22012 ukinilo vso pašo ter premikanje govedi v varstvenem parku, to je severno od meje Komarča južno pod Ornim jezerom v ravni črti na Kal (kota 2003). V zameno za rezervirane pašnike v Ledeniške tvorbe na Lopučnici lota j)rofa J. Ravnik VI. Triglavsko jezero Foto J, Himaver fo» j, giamp Smreka Foto prot. J. Ravnik Jutro v Triglavskem narodnem parku Pod meglo v dolini Bohinjsko jezer varstvenem parku pa je ministrstvo dalo živinorejcem s Cešnjice kompenzacije: 1. pristojbine za pašo se znižajo za polovico, 2. zakupna pogodba za Komno se podaljša za 10 let in 3. v svrho melioracije planine Komna smejo posekati živinorejci po navodilih šum-ske uprave v Boh. Bistrici v položnih legah ruševje, ki zavzema dober del tega sveta. To se daje na znanje s pristav kom, da ie vsako prekoračenje živine, po ozemlju parka strogo prepovedano. Proti eventualnim prestopkom se bode kazensko postopalo z globo do 1000 Din ter zaporom 14 dni. Županstvo ima ta razglas takoj običajnim potom razglasiti ter nabiti na občinsko desko. Orožniška poslaia ima to nadzirati in vsak prestopek semkaj naznaniti.« Vsi domači, pa tudi mnogi tuii priro-doslovci in Ljubitelji narave, ki so se zanimali za idejo alpskega varstvenega parka, so bili prepričani, da ie s tem Triglavski narodni park rešena stvar. Temu pa ni biki tako. C-šnjičan; so v letu 1925 znova popasjj planino Lo-pučnico in planino na Kalu tn prignali so svoio živino celo prav do koče pri Triglavskem jezeru In navzlic temu. da ie ministrstvo za šume in rude dekreti, ralo 60.000 Din za melioracijo planine Komna, se trudijo ČešnjičanL še danes ohraniti pašo za 50 svojih krav na Lo-pučnici in na Kalu. Nazadnje so se sklicevali na planinski zakon, ki pravi, da ie planinski svet le za pašo in da ie vsaka traina uporaba planin v kako drugo svrho — prepovedana. Pogodba, ki jo je sklenil varstveni odsek z direkcijo šum. oziroma z vei-skim zakladom 1. iulija 1924. se glasi, da prevzame varstveni odsek areal od 1400 ha že v označenih mejah za dobo 20 let v zakup. V tem sporu ie odločevala- komisija za agrarne operacije, ki je na seii 23. aprila 1926 soglasno odločila, da 201etna uporaba tega planinskega sveta ni trajna uporaba. Pa tudi to še ni odločilo vprašania varstvenega parka. Našla se je baje formalna napaka pri sestavi komisije in njena odločitev se smatra od gotove strani kot neveljavna. Vprašanje je torej še vedno odprto, ali bomo drobili naš od ministrstva za šume in rude nam dodeljeni park. ali bo Pa vsled 50 češniičanskih krav. ki so tri mesece v letu na planini cela zadeva padla. Na planinskem zboru na Bledu 24. t. m. razmotrivalo se ie tudi o varstvenem parku Pri Sedmerih jezerih, in ena točka zborovih resolucij se glasi, »da se irrut i o planine ohraniti svojemu namenu, t i. naši, in da se morajo Pri ureditvi narodnega parka uvaževati v prvi vrsti živinorejske potrebe in da se da kmetskim posestnikom PO-lni ekvivalent za morebitni izpadek na paši«. Gospodje živinorejci! Osnovatelji varstvenega parka in vsi interesenti za njegov obstoj od Ljubljane do Beograda niso glede kompenzacije samo istega mnenja z vami temveč bodo pri vsili pristojnih ministrstvih z vso silo zahtevali, da bodo že dosežene komoenzacije še povišane, če tako ne zadostujejo, tako da bodo živinorejci covs&m brez škode opustili pašo na teh olannih. Toda gospodje, brez Lopučniee in Planine na Kalu pa o kakem varstvenem parku ne more biti uiti govora, ker baš na teh krajih so najvažnejši botanični, geološki in zoološki relikti. ki jih ie treba čuvati. Edino s Planino na Kalu in Lopučni co ie Triglavski park mogoč. Za Triglavsk; narodni park odločeno ozemlje 1400 ha je v gospodarskem oziru večinoma neproduktivno, edino Cešnjičani si laste pravico, kakor vemo. da paseio na tem kraiu 50 krav. Mecesni in smreke, ki tu raseio. niso porabne za deske, zato so pa ti raz-kuštrani viharniki med skalovjem tolika slikoviteiši. Vsled tega ie tudi verski zaklad tem lažje pristal na prošnje, da se izroči ta nerentabilna parcela za varstveni park V geološkem oziru spada Triglavski narodni park v zadnjo dobo triiadne formacije. Okamenele školike se naha-iaio Po celem ozemlah sploh ali iako redke, ali se oa vob-če ne nahajajo nikjer drugie na svetu, nego na Komarči ori Sedmerih jezerih. Ena najlepših cvetlic v narodnem parku ie krasna rapontika (Gentaurea lie-lenifolia). ki se nahaia Pri nas samo pod Tičarico. v vzhodnih Alpah pa še na gotovih mestih v tirolskih Dolomitih Prekrasna je kobmlnica iaščarica (Peucedanum Ostruthium), ki ie v Alpah sploh redka, med skalovjem v Lo-nučnici pa ie gosto posejana. Vendar ie ie od leta do leta mam. ker k> uniči Ivina. Od iako redkih alpskih rastlm. nahaiaiočih se v meiah narodnega parka nai omenim le: Asplemum Jissum. Carex orntthoooides. Allitrm sihiricum Centaurea alpigena, Rumex nivalis. Alyssum ovirense. Erytrichiunj tri*tou» ense. Vse te ifl druge krasne rastline so oa baš na prosto rili, kjer se živina pase od leta o oprijela v Prirodi samostojnih prirodoslovskili raziskava ni. Mirni turisti in ljubitelji narave bodo pa sedeč sredi cvetočega slečia na solnčnih terasah pod Kalom zrli pod redno odstrele. Divia koza ie stalen gost v teh kraiih. vendar ie zelo plašna. ker ie sedai promet tu nreveč buren. Organizacija varstvenega parka Pa bo od turistov in drugih obiskovalcev zahtevala, da se mirno zadrže. in divjo kozo b.) mogoče vsakemu opazovati »rav od blizu kakor v drugih alpskih varstvenih parkih, kier se lahko približa divji kozi na 20 m. predno se .gane z mesta. Snežne jerebice, rušev-ci. skalne jerebice so nr S^m-^h ;e-zerih nekaj navadnega. Jako zanimiv ie skalni plezalec ptič. k i P d b m vodomcu, pleza - - n-ri^rr^š h k"bh in išče v razpokah žuželke. V vrhovih Tičarice in Kanjavca pa leta redek Alpski metuli Crambut lucti f r V < -o-šča Podistra rupicola so pa našli dose- dn c -.-'■ti^If d r seboi Lopučnico vso v cvetju in čredo divjih koz. ki se tam pase. Dalie gori nad Belo skalo sn zadnii vharniki rr.e cesnovega pralesa. še višie gori pa navpične skale Velike Tičarice okoli katerih kroži planinski orel mirno ka kor v časih ko sn čuvale še vile Roj,.-ienice ta prekrasni vrt In kadar bodo ob nedeliah prihajali Bohinjci na Ko-marčo in do Triglavskih iezer ter bodo zadovoljni gledali, kako uživaio domačini in tui.ci krasoto tega planinskega sveta k; 'e neoosredn'1 na-1 n:;b ,-aeio. takrat šele bodo uverjeni o veliki in | vs--stnnsk k" ti k= :o - n so mnogoštevilni občudovalci znamenitosti I varstvenega Darka in takrat b . dosežen j tudi naš namen popolnoma, takrat bo ' to krasno ozemlje v pravem pomenu na? Triiriavs^i narodni mrk jOOOOOCMOOOOOOf^ODOOOOCCOOOOOOCOOe XX»OCOOOOOOOOOOOOOOO000ix»00rx)0300cf»0nrri0000000c Lovstvo Majska idila v sočna/to zelenino se je oblekel bukov gozd ia skoro, da jo jame potemnjevatl. otforel od bližajočega se poletnega solnca. V njegovi senci se plaho skrivajo devIšKe šmarnice ln pokukavajo sramežljivo na šl-rokoplečega jurčka ki se jim dobrovoljno reži Izpod svojega širokokrajne«* klobuka, se čudi. kako je kar čez no« za Sel v to sn. m oktansko družbo in se skoroda sramuje svoje nerodne okornosti ln svojih tmet-skih manir — »Kar pljunil bi!« za momlja v t?j svoji hudi stiski pritajeno. »Aha, da imaš mojo slino!« se zaroga polž, -fei se komata nad bilkami v njegovi bližini Z vrba visoke jele, ki stoji oiklčena še z jesenskimi pendreki. med bukvami na straži, se oglasi rezek glas: »Kaj pa ti irhovina tam doli? Odkod 3e je pa vzel ta teleban telebanski?« In naglo po "deblu dol privrš! živahna veverica, da si ogleda od blizu živo zadrego. »Bog ve, kak nestvor je zopet to? Mor. da tudi poje ali celo žvižga, aH vprašam, kako! Dandanes. ko že vsaka smrdokavra misli, da je pevka! Tedaj smo morali poslušati to petelinje pokanje, brušenje ta poklepava® je nad dva meseca — to ta« S°r med ruševjem tisti neumni všft—t! vštS—H — Bog se nsmfti! Se pred dnem se je začelo. pa do poznega jutra! Zdaj Je, hvala bogu! menda vendar enkrat konec. Zato se Je pa nastavil ta cepec tukaj pod Jelo!« Zvedavo ga ogleduje ln reče: »Hm, ti! AH ne čuješ?!* JurCok buli In se ne zgane. Veverica v vedno ožjih krogih skače okoli nJega ta vleče zrak v drobne no-zdrvi. »Zdi se mi, da smrdi! Menda po samih gobah!« pravi sama pri sebi. »Menda je Ie« sen, ker se ne gane!« Šmarnice, skrivajoče se v svojih temno-zelenfh krilih, se vujejo po dekliško s ko- molci in se pritajeno hehetajo, da kar stresajo njihovi beli zvončki Med tem se je veverica približala ubogemu klobučniku. tako, da ga z noskom skoro dosega. Jurčku gre na jok. a nič ne ztne. »Hm!«, dej« veverica. »Morda je pa to kak boljši storž«. Pravi tn hlastne z ostri ml zobčkl po njem. »Au!« se zadere jurček od bolečine, da se kar razlega po hladnem jutru, in da od skoči in pobegne predrzna košatorepica na svojo Jelko. Za trenotek se jurček oddahne. Toda že Je čuti prožen korak, ki drobi suhljad to brestje po stezi. »Logarjev Janez je« prekine zamolklo tišino Btara praprot ob debeli bukvi Io res Je bil Logarjev Janez. Prikorakal je s puško na rami, namenjen v laze, da pogleda, če že kaj srnjad stopa na trato. Pod Jelko, kamor je nadrobna veverica luskinaste ogloike. se us+nvi in pregleduje napravljeno škodo. Kar mu pade pogled na zastraženega jurčka. »Glej ga no. prvi Jurček. pa kako je lep la velik!« In stegne roko po nJem. ga na rahlo od trga od zetmUe ta ga pobaSe v temno torbo. »AU ga bo M in ca vesela!« Smejoč se in zadovoljen si otrese roki ln gre dalje svojo pot. Iznad rogovlle ob deblu pa kuka z jelke d vole žar»>č!b oči hi se ozira za lovcem. »6k! ftk!« se sanneje. »Ta Je pa dobra! Mreto zajca — jurčka! Ck! Ck! <5k! <5k! čk! Dobro Je streljal!« In «e saleti po veji, pr pekoči t ene na drugo im se izgub) v pomladnem zelenju Lov s pernico Sedaj, ko postajajo dnevi daljši in top« le j št, ia je vedno več hrane v zraku sad vodo, se pričenja lov z umetno muho, za« enkrat še najbolj uspešen ob opoldanskih urah. Jutra in večeri so še premrzli. Ko vročina narašča, pa baš ob času, ko soln« ce najbolj pripeka ni računiti na kaj več plena, kvečjemu v vodah, ki potekajo v senčnih krajih. Koncem junija io potem ves juli loviš s pridom že od četrt na 4. zjutraj daljč pa do 9. ure zjutraj, in od 17. ure do temne nočL V mraku, bodisi jutranjem ali večernem, jemlji bele ali belasivkaste de« belejše muhe, po dnevu potem sive, rjave, črne ali šarene, tudi svetlikujoče se, kate« re ljubijo posebno lipani, toda samo v ne« katerih vodah. Tudi klin se jih ne brani, in postrvi jih ponekod ne zavračajo. Ce si dober metavec, ki obvladaš meteže s tremi muhami, poizkusi svojo srečo z raznobar« vnimi vadarui — in kmalu boš videl, katero baš tedaj ribe izbirajo med njimi. Navadno je samo ena, časih tudi dve; da bi pa na« valile vse tri, je redkost. Potem lovi z vse« mi tremi enakimi muhami, katere pa uvrsti tako, da bo najfinejša koncem poala, sred« nja velika n -'ava v sredi, največja pa. takoimenovana poskakovalka, pa naj bo navezana najvišje in koncu vrvice najbližje. Pri lovu na postrvi potega j muhe preko ve3 k sebi '--i lipanu iih prepusti mirno toku vode. Za postrvi jemlji večje muhe, za lipane čim manjše. Muhe, ki so lahke, ki so torej montirane na enoosten trnek, padajo pri metežu najlepše. Vsaj naj padajo kot snežinke na vodo! Toda lipanov je navadno polovico izgub« ljenih, ker jih enostnik ne obdrži. Lipan je namreč silno mehek v nosu, zato se rana takoj razširi in trnek pade iz nje pri prvi priliki, ko vrvica ni točno napeta. Še več= krat pa se naravnost iztrga iz mehkega me« 5a. Katere vrste muhe sicer uporabljaš, je pre cej vseeno. Včasih so ribe kot nore baš na najbolj razcefrano muho. Če imaš pripra« vo in si znaš delati svoje muhe sam, imaš tem večje veselje pri lovu, in tudi denarja st prihraniš mnogo, kajti muhe so drage, posebno če kitiš ob vodi stoječe drvje z njimi. Če vidiš, da ribe pridno skačejo, tebi pa ne marajo prijeirati, preparaj takoj pr« vo. ki io vloviš, in poglej, kake muhe ima v želodcu. Njim podobno natakni potem na končnik. Včasih se tudi zgodi, posebno pri lipanili, da ne hlastajo muh, ampak jih samo po« bijajo z brado. Ali je to igra ali kaj naj to pomeni, za to nimamo razlage. Na per« niči vedno čutiš lehek potezek. a navadno nc obvisi nič na trnku. A če obvisi, je za« peto v brado, odnosno spodnjo čeljust in to na zunanji strani. Jako neprijetno. V ostalem ne pozabi: pred postrvjo se skri« vati, čim bolj mogoče, ne se brez potrebe premikati, ne trdo stopati. Lipan zato ni tako občutljiv, posebno ne, če bredeš vodo, zato pa je tembolj občutljiv za pravilni me* tež in vožnjo muhe po vodi Kdor obvlada vse, bo imel najboljše uspehe! ar besedi o iisiearjih Izletniki, prizanašajte naši planinski flori! Dočim so obstajači (ptičarii) in poganja' či (braki) našim Hudem znani lovski psi. so jim pa psi-jantarji dosti mani poznati. Od teh pozna navadno samo jazbečarje: o lisičarjiii (foksteriierihl pa pogosto niti ne ve. da so lovski psi. kai še. da so angleški jamarji, ki svoje nemške tekmece jazbečarje v v.sakem oziru visoko nadkriljujejo. — Lisičar;ev je dvoje vrst: gladkodlakci in resavci. Kot lovski psi pa prihajajo drugi v poštev. Nagli, živahni, izredno pogumui in drzni, opremljeni z zobovjem za njihovo velikost prekomerno močno razvitim, so za lov na roparsko divjačino kot navlašč vstvarieni. Na drugi strani seveda so njihova nervoznost in jezavost, niihova boje-vitost in divjost neljube lastnosti njihovega značaja. Dasi trmasti do skrajnosti, se dajo vendarle vzgojiti v jako jsorabne in celo ubogljive Dse. dasi ne v taki meri. kot npr. obstajači. Seveda, kjer prodreta njihova lovska strast in njihov temperament na dan. odpove vsaka dresura. pa nai gre za mačka na drevesu ali kure na dvorišču. Pod prvo stražo, na druge krvav juriš. tu ne pomaga noben klic in noben žvižg, in če bi tudi kričal iz sto grl in žvižgal iz sto piščalk. Tudi bič ničesar ne odpravi, k večiemu toliko, da pes tebe sameza napade in ogrize. Sploh ie treba svariti pri vzgoji lisičarjev pred vsako trdoto; kar se da napraviti iz njih. dosežeš samo iz lepa. Tudi niso vsi resavci tako divji, kot opisano: posamezni- in to lovno najboljši samci so Da vedno taki. Samice so d-ckai boH krotke, dresuri pristopneiše in se dajo do dobra obvladovati, če so same. Ali v družbi samo enega divjaka, podivja cela tru.na še tako navidez krotkih in vdanih lisičariev. Za lov pa ie ta razpredelba važna. V iamo sodi samo diviak: mlrneiše živali, ki ne opravliajo glavnega naoadalnega dela, sicer tudi napadalo dobro, a niihova glavna naloga ie ta. da ne puste iazbeca aH lisice v miru. če prvi pes opeša in te še nI do dobra izDodil Izven jam pa uporabljaš obe ti vrsti lahko za iztikanie (Stoberarbeit). kot za pogon. Obdarjeni skoro vedno s prvovrstnim nosom, naideio naglo sled, in iztaknejo in vzdignejo divjačino, kar nekateri psi z glasnim lajanjem naznanijo, a potem vtilmeio. drrgi pa vztrajno glasno gonijo, kot braki. Pse se seveda mora poznati, in lovce .nalo boli izbirati, kot ie to na bra-kadah obično. kjer velia navadno že vsak za lovca, kdor zna sprožiti puško. V dobro dostopnih, pravilno oskrbovanih revirjih naj bi se z braki sploh ne lovilo: tu bi bil foksterijer najbolj na mestu. Lisičar požene. in goni samo par kilometrov daleč, in počenši v vznožiu gore vrh redkokedaj za kilometer prekorači. Pred relativno krat-kokrakim psom tudi divjačina tako divje n« beži. ampak se v skokih umika, posebno srnjad, postaia pogosto, in nudi s svojim kratkim begom neprimerno boliši cilj m daljši čas zs merjenje, kot ie na to na brakadah mogoče Zato pri brakadah z lisičarii skoro ds ni obstreliene in zastre-Ijene divjačine. Kar pride Pred cev. tudi mani sigurnih strelcev, navadno tudi obleži. Iz vsega tega ie torei razvidno, da goneči lisičarjl ne tiraio divjačine v tuje revirje. da se ii ne obesijo za oete. dokler ne omaga, tet ie ne pode v smrt: da ne vznemiriajo reviria v toliko, kot visoko- kraki lajači. bi nudijo lovcu gotovejši strel. Gotovo uvaževaaija vredne prednosti! — Da Je treba tudi lisičarie uvesti v brakado in jih izučiti za ta posel, ic umevno. Ne z vsako, toda z marsikatero mirnejšo psico se pa da stikati do njivah in gošči, skoro kot z obstajačem. oosebno s tako, ki ne išče na večjo razdaljo, in se sama rada lovca drži. So psice. ki tako izborno markirajo pred ieretoico ali sluko, kot katerikoli ptičar; da, dobiti je celo takih, ki obstoje in vzdrže. dokler ie žival v miru. Seveda po strelu skoči vsak lisičar za divjačino, in se spusti zanjo, če ni padla. Morda bi se Pa v iziemnih primerih tudi tukai dalo marsikai doseči z dre-suro. Kar se pa tiče dela v jami. ie oster lisičar brez konkurence. Iz vsake jame vsako zver. npr. kakega starega iazbeca spraviti- prepoditi, izgrizti ali privleči, tega ne more noben pes. Ali v polovici primerov, prvovrsten resanec izžene lisjaka ali jazbeca iz rova. pri čemer ie glavni pogoj popoln .nir pred luknio. Zato ie najbolje, če se takega lova loti vedno en sam samcat lovec z enim samim bojevitim psom. Lisičar ima iako trdo življenie. Razgri-zen, opraskan, natrgan, poln krvi in blata, polovico dlake pustivši v brlogu, se vrne iž nje. in izgleda kot kak star invalid, samo bergelj mu še manjka. A v Dar dneh se izliže, in ie zopet tak, kot bi ne bil nikoli oklan. Pa tudi korajže si odkupiti nc da; če ni danes šlo po sreči, bo pa jutri boljše. S čimer pač najjasnejše dokazuje, da je prav, roien lovec. Zdravniška posvetovalnica G. č. N. v N. Sredstev zoper kašelj v vašem s>:nislu medicina ne pozna. Vsa naša zdravila učinkujejo samo posredno: da omamljajo preobčutljivo sluznico v dihalih direktno ali indirektno: da io navajajo k močnejši in boli razredščeni sekreciii (izločevanju): da razredčuieio ln vodene sluz, ali da vplivajo dražeče na živčevlje. spodbujajoč ea k aktom, sorodnim bliuvanju. Za katero sredstvo se ie v posameznem primeru odločiti, ie stvar zdravnikova. — G. Fr. T. v S. na S. Kalijev permandant. raztopljen v vodi. Par kristalčkov na pol litra tekočine, toliko, da ie svetlo, rožnato r>cbarvano. — G. M. R. v L. Razpredelba kač v strupene in nestrupene le utilitaristična. ali če hočete, praktično - medicinska, ne oa znanstvena. Strupi naših domačih strupenih kač učinkujejo vsi. najprvo na kraju, potem stoprav potom krvotoka na možgane. — G S. J. v K. Zdrav človek z dobrimi prebavili margarin brez vsake škode uživa. Zakon samo zahteva, da se označijo margaTinski izdelki kot taki. ne pa kot surovo maslo, ker so v primeri s slednjim v vsakem oziru mani vredni. — G. A. Č. v V. Vse razmaščevaine kure namer-jajo dovajati telesu samo toliko redil, da je prisiljeno porabiti svoje tnaščobne rezerve in s tem shujšati. Najpriprosteiša kura ie. zdržati nekaj tednov ob samem mleku (1 do 1K litra na dan). — Druga, že dokaj dražja, ie živeti ob samem nezamaščenem mesu (svinjina ie sploh prepovedana!), zelenjavi, sadju in prikuhi. (Kruh. krompir, močnate iedi sploh in sladkarije so prepovedane!). Vsa ta zdravljenja pa so težko prenesliiva. zlasti kier ni moči poklicnih poslov prekiniti; tudi ne prenese vsako srce. žilic in živčevje takih korenitih posež-kov v presnovo. Ljudem pa, katerih srce ni v redu. so take kure lahko tudi nevarne za življenie. Zato naj jih vodi izkušen zdravnik. G. J. S. v K. Keir ne omenjate, da bi inače oko bilo bolno, sklepamo iz popiba, da ste mož, živeč v dozoreli življenski dobi, v kateri se pogosto pojavljajo take nepri. like na očeh, deloma ker postaja oko ob« čutljivejše v gotovih ozirih, in slabo pre« naša prah, mraz in veter, svetlobo itd., de» loma ker se zože, ali celo zamaše so!zo» vodne cevke, ki majo nalogo solze odvajati v nos. Tudi dražijo zastajajoče solze s svo« jo jedkostjo fino kožico na notranji strani vek in na zrklu, je vnemajo in dražijo, zbog česar se oko še bolj solzi in zopet draži itd. Ker je treba solzovodne cevke s sondiraš njem razširiti, se bo treba zateči h kakemu strokovnemu zdravniku za oči. G. V. K. v R. Iz vaših podatkov ni moči ugotoviti, za kaj gre. Najbrže boleha bol« niča na revmatičnem vnetju živcev, ki M po vašem popisu jako občutljivi za mraz. Poizkusite dajati bolnici po 4 g natrijevega salicila, porazdeljenega na 4 praške na dan; členke in prste pa si naj natre z jodovim mazilom, katerega tudi lahko dobite v v*a« ki lekarnL G. A. K. v G^R- Zdravnike najdete pai povsod v južnih mestecih; v krajih ob mor« ju pa, kamor prihaja redno večje število na pljučih bolnih, tudi nekaj med njimi, ki sc bavijo najbolj z lečenjem pljučnih bo« lezni. Večja mesta bodo pač imela tudi ka« kega klinično naobraženega specijalista. Z natančnejšimi informacijami vam, žal, ne moremo postreči. Sicer pa prihaja resno v poštev samo južna stran otoka Hvsra, če se že ne odločite poslati bolnice, zlasti v svrho ležalne kure. raje v alpske kraje, na pri. Gorenjsko (sanatorij Golnik, Radovlji« ca, Poljče, Begunje, Žirovnica itd.), kar bi vam odločno nasvetovali A. v K. Kalijev permanganat S. V. v V. Brezpomemben Izpuščaj. Če hočete, ga lahko namažete z 2%nrm boro« vim vazelinom. G. R. v B. Normalni krvni tlak, izmer« jen v radialni odvodnici, znaša po običajnih aparatih 120 mm živega srebra Strogo vze* to pa samo dokazuje zvišanje tlaka radi navadnega arteriosklerotičnega obolenja v ledvicah. B. J. v T. Nismo prejeli. Izvolite pisati še enkrat. ta ve, d* milo škodi nežni koži lica, ^a zato uporablja Jrtsatfl*** JasajHkJkn\ ®ina M\ riško emulzijo a umivanje lica. jtekleničica stane D n 30— in se obiva v vseh !e-Tnah drogeri-•h in parfumeri-Glav. zaloga '» Jugoslavijo Zagreb, Gajeva ulica 8. 91 Kulturni pregled Pariško glasbeno pismo Koncem maia. V tukajšnjem glasbenem življenju se pričenjajo uveljavljati počitnice vzlic uprav zimskemu mrazu, ki ga spremlja neprestano deževje ln vetrovno vreme. Veliki koncerti orkestrov Konservatorlja. Pasdeloup-ja. LamoreuJtja ln Colonna so že prenehal! s svojimi rednimi prireditvami ln se le Se semtertja javijo pod taktirko kakšnega izbranega gosta. Zato pa je število solističnih nastopov tem gosteje ta baš »roti koncil takozvane sezdie se iavi v Parizu največ Ubranih vlrtuozov in naipriljublieneiSti umetnikov. Od orkestralnih koncertov zad-meseca nai 0'nenlm Koncert, posvečen skoro Izključno grški glasbi, ki ga ie pod taktirko starca-mojstra Gabrijela Piernčja priredil orkester Colomie. Izvaiiale so se poleg Beethovenove pete simfoniie skladbe Grkov Ponrridija, Kalomirisa. Petridisa ta Levidisa. Kritika ie bila splošno prav blago, hotno naklonjena vsem; prevladalo je mnenje. da je najbolj nadarjen med niimi Petri-dis. medtem ko le drugim bilo očitano, da se izražajo dokai neiasno. Istega dne Je gostoval nizozemski »Het Resldentie Orkest« pod vodstvom dr. Peter van Anrooya S sporedom Mozarta to Becthovena; uspeh tega koncerta se niti od daleka ni mogel primerjati % onim, kd ga je Ml deležen ko-mai 25Ietni skandinavski dirigent Olav Kielland. ki ie izvajal z Orkestrom konservatorlja skladb« skandinavskih komponistov in nekai klasikov. Istočasno ie gostoval irankfurtski dirigent Abendroth z VVagnerjem. Straussom in Schumannom. Naš amerikanski rojak, Vladimir Shavitc, je izvajal v koncertu Pasd-elouo nekaj skladb francoskih skladateljev z znatnim uspehom*; \VaJter Straram pa je na svojem poslovilnem koncertu podal v vzorni interpretaciji, kakršne smo bili pri niem navajeni tekom sezije. Prokofievo simfonijo in Debus-sy;«vo simfonično pesnitev »La mer«. Simfonija še dokaj mladega konkurenta Stra-vinskega, ie ojitovala na eni strani toliko uprav barbarske samoniklos ti in idejnega ho^a^tva. ra drnei strani pa zopet tolikšno pomanjkanje vsakršnega okusa ta umerje-nosti, da so se med gorki aplavz vrivali precej spontani žvižgi nezadovoljne publike, ki je potem tem navdušenele sledila ta odobravala duhovito Debussvievo slikanje moria. Opera ie pravkar postavila na repertoir Straussovo Salomo. ki se med in po vojni n! smela prikazati na francoskem odru. In tudi pri tej priliki ie operni list prinesel kot nekako opravičilo opazko, da ie Richard Strauss vzlic temu. da ie Nemec, vendar vedno ljubil in spoštoval francosko glasbo ter celo izdal nekako knjižico o nji (v izdaji »Die Musik«. ki ie PTed voino izhajala v prav ličnih zvezkih). Glavno vlbgo ie igrala slovita pevka Genevieve V1x. kateri pa je poskus plesa sedmih palčolanov doka'i spodletel. V splošnem so baie Pred vojno nadomeščali v tem prizoru pevko s plesalko. Predstavo ie vodil Gaubert z navdušenjem: publike Da duhovita ta pestra, a dokai težko razumljiva glasba ni navdušila. Tem boli ie ogrela srčkana enodejanka Mamice Ravela »Španska ura«. kieT ie skladatelj z veliko rutino in duhovitostjo znal podati španski lokalni kolorit. Nanovo se je uprizoril v veliki operi tudi Stravta-skega balet »Čebele«, ki Da ni inrel bogve kakšnega uspeha, dasi le bQ podan z vsem razkošjem, ki ga premore to najbogatejše in morda tudi najlepše gledišče Evrope. Iz velike vrste solističnih koncertov izberem kar na slepo srečo nekai imen. Pianist Borovski s prav pianističnim sporedom pregleda klasikov in modeme: poet ob klavirju, mladi Horovitz. kateremu se le posrečilo izvajati še celo tolikani obrabljen Lisztov koncert za klavir in orkester s poezijo. ki je morala ogreti. Isti dan. kot Borovski. je dal koncert tudi sloviti nemški pianist Friedmann s klasičnim sporedom, ki ga je Izvajal bravurožno: ker le Isti veter nastopila s samostojnim koncertom tudi v Ljubljani znana violočelins&tfa Ju-lierte Alvtn. sem obiskal na en večer naenkrat tri koncerte — skoro preveč, da bi mogel o katerem njih izreči merodajno sodbo. Violinist Jascha Heifez ni ogrel s svoio splencfidno sllaino tehniko, ki ji menda na ceiem svetu ni para; tem večie navdušenje ie vzbudil mojster Kretsler s svoji-r mehkim in občutenim Drednašanjem. Med pevci naj omenim predvsem pevko Jane Bathori, ki ie z velikim razumevanjem ta globoko občuteno prednašata moderne francoske pesmj skladatefiev Satieja, Mi-gotja, Honeggeria, KoechKna ta drugih ter pevca Wi!liama Gwtaa (ki smo ga imeli pred leti tudi priliko čuti v Ljubljani), ki je z virtuoznostjo tn temperamentom predna-Sal pesm! Debussyjain Fatrrčja. posebno pomembno pa vrsto zamorskih popevk lz teverne Amerike. Poljaki so priredili lepo uspeli koncert poljske glasbe, posebno pa so se odlikovali zopet Spanci: na njihovi prireditvi Je nastopila slovita plesalka Argentina s tempera- Povestice in povestnice Vrednost akademikov. Pri državniku in zgodovinarju Girizotu so nekega dne razpravljali o nekem kandidatu, ki ie želel postati nesmrtnik. Eni so hoteli glasovati proti njemu, drugi pa zani. ... ,, »Kar se mene tiče.« se oglasi sloveči minister Gulzot, »mu dam svoj glas. Zakaj recite, kar hočete, mož ima po mojem tiaziracju lastnosti pravega akademika. Prvič: lepo se zna predstaviti in postaviti, jako je vliuden, nosi odlikovanje ta nobenega prepričanja nima. Vem sicer, da ima svoje spise . . . A kal si hočete, ranče na brez napak-« ^ Neki zbiratelj ima redko zbirko srvoitgir sov (avtografov) fn si io cb slednji pratlel Izpopolni z ugodnimi nakupi. Nedavno je zasledil skupino svoJeročnSi nisem Gasto-na Boissiera. dosmrtnega tajnika francoske akademije, ki ie pred kratkim umrl. Hoteč si iih nabavit«, le vprašal po ceni »Dvajset frankov za vsaiko pismo!« se Je odrezal trgovec. Gaston Botesler ie b0 sicer darovit profesor slovstvene zgodovine ln rimskih šeg. a njegovih rokopisov ljubite« toliko ne iščejo, da bi smeH doseči sačno ceno. Zato je naš Mratec opravičeno osupnil. »Dvajset frankov za pismo Gastona Boissiera . . . to ie šala . . Ko bi Hto vsaj kad posebne*a na nflh!« mentafmf španskimi nactJoBaMmi plesi. M so mnogoštevilno publiko mahoma zavzel Tudi Švicarji, Portugalci, Romuni ln drugI Imajo svoie festivale: zaman pa Iščeš ju-goslovenskega Največji francoski založnik Durand je priredil muzlkaln! čaj za povabljene na svojem domu. kjer so s« izvajale nove skladbe v njegovi založbi. Tako sem Imel priliko čuti najnovejše delo danes morda najpomembnejšega francoskega skladatelja Alberta Roussela, Serenado za flauto, violino, violo, violoncello In harfo, posvečeno tudi nam dobro znanemu flairtlstu Renč le Royu. Delo je moderno, a nepretirano, in polno pestrih dotnislekov v kompozicijskem in instrumentalnem oziru. Zelo ie tirnogo zaslužnega aplavza. Na tei prireditvi je podal v izborni interpretaciji skladatelj Louis Aubert ciklus svojih klavirskih skladb, »Sillages« in program je poleg teh (tel obsegal še Samt-Saensov zadnii godalni kvartet, deio v klasičnem slogu, ta nekaj pesmi Duranda, ki s-e polog založništva v prostih urah bavi tudi s kompozicijo. V okvirju Revue musicae ie podala pevka Ninon Valita Debussviev večer. Ninon ValKn velja danes za nedvomno najboljšo i-evko Francije: ?anirr.!vo b' bilo ču« našo kritiko o nji. Kajti ne razpolaga z ogromnim glasovnim materi liiom (kar ie Dri nas šf vedno edino merilo za petje), pač Da je njeno prednašanje tako virtuozno in profi*'leno, da mora navdušiti vsakogar. Sprem'jal jo je mlad, a jako nadarjen pianist Yves Nat, ki .ie z najglobljim razumevanjem podal skladb© Chopina in Debussyia. U. A. E. John GaIsworthy, predsednik mednarodnega PEN kluba, poleg Shawa največji sodobni angleški pisatelj I • I >V U'V« / Ljuhisa llicic Ljubiša liičič ali kakor se zdaj imenuje, Louiss Illhlg gostuje na Dunaju v Johann-Strausstheatru z velikanskim uspehom. »Wiener Gesellschaftsblatt«, Zeitschrift fiir die Theater und Kunstwelt »Der Humorist«, »Das Weltbild«, WieneT Bilder« ien še drugi ilustrirani listi prinašajo Iličičeve slike biografije in naravnost entuziastične slavo-speve. Vsi ga nazivliajo »der hervorragende Opern- m Operettentenor«. Dunajsko že od nekdaj prismojeno oboževanje teatrskih ljubimcev si tudi z našim Iličičem dovoljuje pravcate orgije. Iličičevi biografi falzifici-rajo dejstva z uprav smešno predrznostjo. Tako piše »Wiener Gesellschaftsbrat«, da Je bdi L ms llllngov oče Foča iz Moskve, kfer se mu je narodil fenomenalni sinko. Istina pa je, da ie Ljubiša S r b ta da 3e bil njegov oče vodja potujoče srbske igralske družine. Zabavno je čitati pisanje dunajskih šmokov, da je Illing jezikovni talent, ki zna vse mogoče jezike; le srbščine in slovenščine, niti Ljubljane ne omenjajo. Iličič pa zna v prvi vrst! svojo lepo srbsko materinščino ta našo slovenščino, kajti na ljubljanskem odru ie deloval več sezon, spočetka kot drugi ljubimec in mladostni komik, kasneje pa kot operetni pevec, naposled celo kot prav izvrsten prvi operni »Ampak če jih prodajam po dvajset frankov, toam svoj vzrok.« »Svoj vzrok • • Kateri pa?« »Boissierova pisma so namreč polna pravopisnih pogreškov.« In preveiani kupčevalec je dostavil: »Veste, saj ni samo on takšen ... To daje vrednost avtograiom naših akademikov!« Opasala zamenjava. Gospa pl. Ghardinova pripoveduje zanimivo zgodbico iz časa. ko ie bil dramatik Miisset kandidat za Francosko akademijo. Obiskujoč svoje volilce. ie šel tudi k enemu izmed štiridesetih, ki ie stanoval v pariškem predmestju. Ko je bil že blizu sta-novania, se mu ie pridružil ostaden koder ta se mu začel sliniti okoli nog. Mussert ga je odganjal. aJi trdovratna žival je stopala za njim ta ga spremila. »To mora biti domači pes.« si je mislil pesnik. Posetn&a so sprejeli prav ljubeznivo: težek pa se Je vtihotapi z njim v salon ta, opazawšd goejpednega maprsa, ee je zakadil vanj, kakor bi ga hotel požreti. Gospa Je bolestno zavekaia. Živali so iočiU. koder pe pri stoku prevrne okroglo mizico, obloženo z dragocenim nanrtzkom. Vsa družina Je mahoma v joku: »Ah. moje ča-gtce! joi, moro sladkornica!« Musset ves potrt in poparjen riretia. svoje obžalovanje. »Kako nespametno,« si misli sam pri sebi, »da imajo pri sebi to grdo. zagovedno Sčene « Ko' M Mer nazadnje naveffiča delati tenor. Tudi pri slovenski operi ie sodeloval v manjših parttiaJi. Za petje ga je pridobil ta pravzaprav naravost prisilil takratni gledal. Intendant Govekar ter ga učil peti sedanji gled. upravnik Mat Hubad v Glasbeni MaticL Iličič se Je spočetka energično branil peti na odru ter se je dal pregovoriti le po največjem odporu. Toda bil je pevski talent, ki le naglo napredoval ta naposled Ljubljančane s svoiim tenorjem navduševal Iz Ljubljane je odšel na Dunaj, kjer je kmalu v Karlovem gledališču zaslovel kot Izboren in tudi lep operetni tenor. Angažiran je bil potem v Gradcu, vžč sezon v Pragi, v Berlinu jn celo v Florenci in Bologni. Pel ie v operah in operetah ter postal povsod ljub Ijenec občinstva. Nastopal je z MassaryJevo In z Jerico, Leop. Schmidt pa le napisal v »Berliner Tagblattu«: »Illtag ie dtka (etae Zierde«!) vsake opere«. Dunajčanje bi 1'ičiča radi zopet pridobili, ker ie imel v L. Fallovi opereti »Španski slavec« Izreden uspeh. Vsi listi hvalijo v soperlativih Iliči-6evo ljubeznjivost, elegantno in izbrano nastopanje ter ga imenujejo noblesnega pevca zlasti v višinah zvonkega glasu ter svetlega, čistega, posebno prijetnega tenorja Pevka Rita Georgova in Louis Illing sta danes »stara« dunajske publike. Fr. G. John Galsworthy. eden največjih sodobnih angleških pisateljev m predsednik mednarodnega PEN kluba, H Je pred kratkim zboroval v Berlinu, je po berlinskem kongresu obiskal Prago, od tam pa se je odpelial na Dunaj. V obeh mestih ie bil pisatelj slavnostno sprejet. Na Dunaju je obiskal Reinhardtovo gledališče v Josef-stadtu, kjer ie baš sedal na sporedu njegova drama »Pragozd«. Gal»worthy ie dober znanec tudi na slovenskem odru. Ljubljanska drama ie vnrizorila doslei dve njegovi deli. socijalno dramo »Borba« ln dramo »Golobček«. Verhaerenova literarna nagrada Iz fonda ge. Jane Catuelle-Mendčsove se bo letos podelila prvič. Belgijske hiry je predlagala zanjo tri kandidate. Francozi so se odločili za pesnika Marcela Thyriia. avtor-ia pesniške knjige »Phongeates proue««. Petrinovifiev mavzolej v Supetru na otoku Braču. Dalmacija se do danes ponaša s Štirimi mavzoleji. V Splitu stoji nn&ni Dioklecijanov mavzolej, oziroma se dviga na njegovem mestu splitska katedrala, ▼ Trogiro ee nahaja kapela Ortiml, v Cav. tatu pri Dubrovniku Je napravil Meštrovtč mavzolej za RadKSevo obitelj, sedaj pa gradi v Supetru na otoku Braču kipar Toma Rosandlč grobnice za obltelj Patrinovič. Kakor je koncipiran Me&trovičev mavzolej v Cavtatu na podlagi čistega klasicizma, tako Je Roeandičev mavzolej skonstruiran po vzorcu cerkvenih, cemeitarljalnih mavzolejev Vtis, ki ga zgradba napravlja na gledalca, je masiven In manumentaSeai. Ro-sandič bo uporabil za »roje delo 300 kub. metrov bra&kega kamna Stavba bo visoka 16 metrov Na centralni kupoli bo stal angel iz brona, okrog centralne kupole pa bo več manjših kupol ob malih okroglih stolpičih. Reliefi, ki bodo krasili stavbo, prikazujejo simbolično procesije mladcev ta devic, ki se spominjajo pokojnikov z glasbo ter'jim prinašajo žrtve. Vrajta mavzoleja so arhitektonski izdelana ter napravljajo do. jem nagrobnega spomenika. Na timpanu prikazuje relijef Boga Očeta, trije stebri pa so okrašeni z ornamenti domača vegetacije, z vinsko trto, oljko in s pšenlčnlm klasom. Notranjost mavzoleja Je razdeljena na tri dele. V sredini Je velik žrtvenik z razpelom in oltarjem. Na desni Je zvonik na levi pa zakristija. V mavzoleju bo prostora za dva sarkofaga, ostale mrliče bodo pokopavali v kripti Na prvem sarkofagu bo stal tik Kristusa, ki prihaja iz groba, na drugem pa arhangel Mihael. Mavzolej v Supetru bo dovršen v pajr mesecih in po sodbi strokovnjakov predstavlja najzrelejše delo kiparja Rosandiča. Gostovanje zakonskih Mitrovič ter g. Vuškoviča iz Zagreba v Mariboru. V soboto, dne 22. t. m. je nudilo mariborsko gledališče posstoikom izredno zanimiv večer: »Tosco*, v kateri eo gostovali kar trije člani zagrebške opere: zakonca Mitrovič ter bariton gosp. Marko Vuškovič. Izvrstna kreacija ge. Anice Mitrovič v «To-sci» je že dobro znana. Novost Je bil nastop gosp. Marka VuSkoviča Imipooujoča osebnost, naravnost sijajen karakterni igralec. Glasovno sicer ne več na višku, Je ustvaril v igralskem osiru pomemben, ve-lezanimlv lik. To Je bil trinog, eamodrfee, mož, ki stopa cinično ta mrzlo čez strte duše, farizej, ki zavij« svojo pohoto v po-božnjaštvo.. Igra Je izdelana do podrobnosti, duhovita ta logično izpeljan*. Žel Je s svojo partnerico, go. Ančfco Mitrovičevo ter gosp Burjo živahno odobravanje. G. ravnatelj Andro Mitrovič pri pultu pa Je zopet pokazal, kako M bil mariborskemu odru potreben ta dobrodošel. D. 1. V. Ljubljansko literarno pismo v splitski »Novi dobi», BinkoStna številk«, aptttske »Nove dobe« je natisnila literarno ptemo ia Ljubljane, v katerem poroča —bd— O Cankarjevi proslavi v LJubljani ter o raz- kvaro zlekne svoj umazani trup po svil. nati blazini prekrasno izpreve®eni Pome-nek se razvije Ob duhovitem govoru pesnika, ki Je znal biti očarljiv, kadar se mu Je ljubilo, pozabijo n« vse te nezgode. Prldrie ga pri večerji ter odidejo v*i v obednico, kamor od kara« tudi zanikrni koder čeprav za pesnikovim stotero pa skoči grdavš na kuharja, ki zbog tega prevrne robec (neko morsko ribo) ter izlije vso omako gospodinji po obleki. »To je pa vendar že prehudo«, jarohni akademik ves zarlpel od jeze. Stoasetu se iznenada zabldska v glavi. »Gospa! Gospod!« vzklikne, »ali ste zares mislili, da je to nagnttsno 6čeoe moje?« »KaJko! pes nI vafi?« Nemudoma planejo na kodra, Id rane pot pod noge ter odnese ostanke razbite ribe. »Gospod Musset je Jako nadarjen.« Je dejal sa samem akademik svoji temi »ali prav gotovo ne M bfl glasoval eamj, ako bi bfl t* nesnažni pes njegov.« Dumasova prigodnlca. Slavni pisec »Dame s kamettiamd« Je nekoč večerjal pri doktorji Gtetata, najbolj znanem adravnaku v Marsedllu. Pri kavi prosi gostitelj svojega gosta, n&j počasti njegov album z improvizirano pesenieo. »Prav rad«, odgovori Dumas miajšl In pri tej priči jame pisati, medtem ko ga je doktor spremljal z očartf: Smrt v maju Iz literarne zapuščine t Srečka Kosovela (1904 — 1936.) Melanholija. Vt sobo bi se zaprl, oj zaprl; da bi umrl, oj umrl. V tesni sobi bi umrl, moj brat. Ah, kaj meni svet in kaj pomlad! Mati čaka. Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja mati me čaka, in mene ni, vse je tiho v noči, polje ternnč, zdaj bi stopil tja, pokleknil pred njo. Mati poglej: nič nočem več od sveta; reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit zame, ki tavam okrog ubit. Jojl Ugasnila je luč. Zakaj, ne vem. Šel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj sedaj, glej meni je ugasnil edini, poslednji sijaj. Obraz vesti Rad bi rekel: Nisem kriv ~ kdo je kriv, da duše ubija? Ni li to zakon: enim v rast, ni li to zakon: drugim v propast?, Rad bi si rekel: Nisem jaz, drugi je, ki v meni prebiva —■ duša zločinska, ona je kriva! Rad bi ti rekel: Nisem kriv — kdo je kriv, da živi in umira, kdo je kriv, da gradi ln podira, da nosi v svojem srcu smrt, sam s sabo in z vsem svetom sprt. Tajni pogled, V gozdu oblakov temč blesti preperel obraz, poje mrtvo srce, kak je bil tisti čas. Vse je zaspalo sedaj. Sence silhuet in duše vrnile nazaj so se v prašepet. Topli in jasni... Topli in jasni in tihi so dnevi, grozdje zori, joj, med brajdami, brajdami že listje žari. Neko negotovo, nestalno čustvo — v polnoči svetli tej potnik, kaj se ustavljaš v tem zraku svetlem in jasnem? — Pojdi naprej! Vetri v polju. Vetri v polju šumijo, trave mehkč valovijo, solnce v dolino blešči, kaj, če si daleč ti! Zvonovi svečano zvonijo, njihovi glasovi se v vetru gubijo, in sredi polja sem čisto sam. Kdo hoče žalost? — Jaz mu jo dam Ne veruj! Ne veruj ljudem: vsi so prikriti, na njihovih ustnih laska smeh, a zraven te hočejo ubiti in hočejo v teb' odkriti greh. Ne veruj prijateljem, bodi sam, grenk&sočno samotno drevč. Čuvaj laži se, lokavih omam, r isti trpko, a rasti krepkd! Umiraj samoten s sovraštvom de njih, usmiljenju njihovemu bodi tuj, bodi samoten, bodi tih, veruj v samoto, a nje zaničuj! Misel. Obup je kakor jezerc: ko se potopiš na dno, dobiš za izgubljeno vero vero v temo. Vabi te: dobra je ta temi, stopi z menoj v črnomramorni grad! Ogenj pa ugasne v oltarju srca in dušo objame hlad. Jesensko šumenje. Jesensko šumenje prihaja od cerkve, od lip. Odidemo. Mrzla ialost. Trepetajoč utrip. Listje šumeče gre z nami, razgubi se v naših poteh, in za modrimi gorami ugasne naš smeh... Sldea na koncertu Ves poln sanj je črni klavir, ko da globina mrakov v njem se zrcali. Za njo je sprostrl bele roke pianist. Tiho, ko da na črnem mramornem jezera odplavala laboda bela sta neskončnosti iskat.,. Dež rosi... Dež rosi na črni kostanj, luč iz sobe ga obseva plaha, dobra in prijaznai. ulica je temna, prazna, eno okno le nasproti mi žari. Nekdo sameva Ah, mogoče kakor jaz čaka tiste polnoči, ki izbriše raz obraz vsa spoznanja grenkiH dni in v jesenski, sivi čas trudno dušo potopi. Sedaj, Ko dih!*.#» Sedaj, ko diha cvetje sani se spomni onih mladih dni, se spomni nanj, ki hodil J« pijan ljubezni in moiL Se tli ta žar, a ves pekoč spomin je na zasanjan krs}; opoj ljubezni, mlada moč prihaja kot bolest nazaj. merah, ki vladajo v sodobnem slovenskem leposlovju to v kritiki. Pisec govori obširneje ,o treh slovenskih revijah: o «Ljub-ljanekem Zvonu«, o «Domn ta sveta» ta o »Kritiki«. Na koncu omenja tudi ljubljansko gledališče in zadnjo razstavo francoske grafike 17. in 18. stoletja pri Jakopiču. Zagrebfko gledališče v radiu. V Zagrebu bo v najkrajšem času ondotna postaja za radio začela oddajati zagrebške operne, operetne m dramske predstave. Intendant zavoda dr. Benešič ie s svoje strani že pristal na to ln sedai ie treba da nje-gov pristanek odobri še prosvetno ministrstvo v Beogradu. ,, ,... . T. ... Gledališki triko! v Italiji Iz Italije prihaja vest, da nameravajo merodajni či« nitelji združiti milansko gledališče Scala, rimsko opero Costanzi in gledališče Sajr Carlo v N »poli ju v eno telo, Id bi naj bi# Io glede smernic podrejeno dirigentu Tos. csniniju. Od te pregrupacije si obetajo vsi trije zavodi boljšo prosperitete. Toscanim pa se s tem ne strinja in noče pristati na izpnemembe svojega sedanjega položaja i i Odkar zdravi gospod Gistal, odveč v Parizu Je špital, zato so ga odpravili... Veselo presenečen ga prekine zdravnik: »Laskač!« GroMčfH dve napravUH. Učenjak in blaznik Znamenj« namški naravoslovec Hum-boldt ee Je setznanU v Parizu s psihiatrom Blanchem ta ga prosil, naj mu pokaže ne-kega blazneža. Doktor Blamche Je povabil gosta na večerjo. Tu bo eedeM Štirje za miao. Eden oibeto noznancetv, vee v črnem, plešast, medHh oči. je ves čas tiho sedel. DrugI, dolgotes nizek, a plečet možak, je neprestano med jedjo pripovedoval zabavne zgodbe. Nemec nI vedel, s kom ima posla, zato še Je obrnil vprašujoče proti Blamcbu Ta mu Je po končani večerji po-menljivo namlgaH pro« zgovornemu gostu. Ko pa sta bila sama, se Je praski potcptoee terasi!: »VlaS gostobesedni norec me je imenitno sabava!.« »Pa sad ta fiaUJivec vendar ni zmeSam,« Je vzkMknsil lečnfk dnhobototh, »to Je »nami romanopisec Baiaac!« Smola. Zmerom sem sanjaril o tean, dabi r