Politicni ogled. Avstrijske dežele. Včasih pokažejo poslanci skrčeuega diž. zbora, da "jih ni volja pritrjevati vsemu, kar vlada boče. Taka je bila z vladnim predlogom, da sme vlada porote začasno tudi ustaviti, čemiir se je ustavni odbor iz začetka upiral. Ker pa vlada ni odstopila in ustavakom v ušesa zašeptala, da naj svetu pokažejo vsestransko lepo složnost z vlado, so se ustavaki — kakor vselej — udali. In tako dobimo porotne sodbe, o kterih pa nihčer ne ve, ali bodo tudi za-nj veljale, če bi po nesreči s sodnijo v kako neljubo dotiko prišel. Sprejela se je tudi v drž. zboru postava zoper delapust in potepinstvo, pa — potepuhov se ne bo prijela, ker pušča vse pii starem, da se capini v kajhab lepo božajo in redijo, in da bi postavo zvrševale srcnje, ktere pa same pomoči in obrambe proti potepinstvu iščejo. — Tako dobivamo neporabnih postav zapoiedoma, odpraviti jih pa potem nočejo, ker jili je tega sram, kakor se godi s postavo notarskega poverenstva (legaliziranja), ki se ne odpravi, dasi povsod celo dež. zbori to terjajo. Proračun vojnega ministerstva za leto 1874 je razglašen, toda ne v veselje onim, ki ga bodo inorali plačevati. Vseh stroskov je za prihodnje leto 98,608.663 gld. Rednih stroškov je po vštetih dohodkih 87,053.499 gld., blizo 3 milijone več kot letošnjih; izrednili 11,017.164 gld., zopet za 6 milijonov več kakor letos. — Delegacije so se začele 2. t. m., in vojni minister utegne hudo pogrešati Poljakov in drugib federalistov, če namreč Poljakov tudi v delegacijo ne bo, kai- še pa ni gotovo. Sicer je pa tudi mogoče, da bodo ustavaški udje v delegaciji letos tudi vojnemu ministru bolj prijazni kot lani, ter brez posebuega obotavljanja dovolili visoke številke, da s tem svojo domoljubje pokažeje in ¦— se prikupijo, česar je potreba, ker po besedali ,,N. fr. Pr." ,,volilna reforma še ni čisto dognana stvar", kljubu temn, da je tudi v gosposki zbornici 27. marc. bila sprejeta. Menjka še cesarski pečat, in ustavaki vedo, kaj to pomcni; tovaj le modro — si mislijo. — Gosposka zbomica, ki je v pivi vrsti poklicana odvračati od Avstrije vsako nezgodo, je skoro brez vsega razgovora sprejela Lasserjevo postavo direktuih volitev z 88 glasovi izmed 105 nazočih, iz vseh krajev komandiranih ,,gospodov". Ker šteje ta zbomica 193 udov, je ostala številka 88 z a dir. volitve glasujočih p o d polovico vseh v gosposko zboinico poldicanib. Kcdemnajst nasprotnih glasov spada na konservativne gospode, kteri so bili nazoči; mnogo jih pa v zbornici ni bilo. Med temi so z dunajskim nadškofom Rauscherjem vsi drugi škofi razun edinega grškokat. nadškofa Sembratoviča iz Levova; nadalje 14 nadvojvod, ki se niso seje udeležili. Pl. Miklošič, kterega slavijo naši -strokovnjaki" kot največega slovanskega učenjaka, je glasoval za dir. volitve in s tem potrdil staro resnico, da so jezikoslovci slabi pesniki in še slabeji politikarji! Zanimivo je tudi, da dalmatinski grof Giorgi ni glasoval za dir. volitve; s tem je osramotil 5 svojih ustavaških rojakov v zbornici poslancev. Vse gleda zdaj na najvišje mesto^ na cesarja, bodo li potrdili postavo, ki je umetno sestavljena, da večino avstrijskili narodov nemško-liberalnej stranki podvrže? — 0 g e r s k o. Magjari imajo svojo e s k o m p tno banko, o kterej smo zadnjič govorili. Fin. minister je dotično postavo drž. zboru ogerskemu predložil. Kakor smo v zaduji številki omenili, tako se je zgodilo: Magjari so zmagali proti avstrijskemu fin. ministru. To pa utegne hudih nasledkov imeti. Avstrijska banka na Dunaju ima Damreč pravico izdavati bankovce za 200 niilijonov nad vrednostjo srebernega zaklada. Tega ima zduj za 142 milijonov, toraj sme k večemu za 342 milijonov papirja imeti. Za to pravico je posodila državi 80 milijonov gold.; o kterih pa Magjari nič slišati nočejo, češ, da niso oni v ta dolg nikdar privolili! Tudi Beust jih na to ni spomnil, ko je 1. 1867 ž ujimi se pogajal. Vrh tega bi niti naša niti ogerska vlada vsled pogodbe od 1. 1867 ne smela pomnožiti papirnatega denarja, ako se prej v tem ne pogodite. Da se je toraj Magjarom tolika predpravica pustila, da smejo zdaj sami si pomagati in našim bankovcem pot zapveti, je zares prečudno in le iz velikega straliii, da bi se ustavaki gospodom Magjarom zameiili, razumljivo. Tedaj vivat dvalizein! če tudi ustavaki državno blagajnico našo na kant spravijo. — Magjari so tudi začeli segati po cerkvenem premoženji, s kterim bi radi svojo novo banko zalagali. V drž. zboru se je sprožilo vprašanje: čegavo da je cerkveno premoženje! Ljudje zdrave pameti ne morejo vpvašati, čegavo da je; a liberalci so se s svojo pametjo budo skregali in delajo po modrih besedah poslanca Sorassicha v og. zboru s kat. cerkvijo kakor dediči z Ijubljencem očetovim, kadar oča odmvje. Krščanski dobrotniki so kat. cerkvi marsikaj sporočili; liberalci jo pa odrivajo iz pravičnega posestva. — Za zdaj je obveljal v zbornici predlog Hoffmana, da se sestavi komisijon, ki bo preiskaval, čegavo da je to, kar je sto in sto let bilo cerkveno. Vnenje države. Nemški drž. zborv Berolinu je z večino glasov sprejel postavo, da dobijo zanaprej drž. poslanci odškodovanje za potue stroške in duino. Vlada bila je temu uasproti ter še ni dovoliti hotela poslancem brezplačnih kart na železnici. Poslauec bavarski Stavffenberg je podpiral večino s tera, da, če se poslancem daina ne dovoli, se ne bo našlo v južni Nemčiji liberalnih poslancev, kteri bi v državni zbor boteli priti. Spanske ljudovlade noče razeu francoske nobena evropska vlada pripoznati. Joj liberaluim noviuam , ki so t ej republiki glorijo peli! Po vsej deželi divja prekucija. Kailisti so stiah ministerstvu ter napredujo od dnedodne; v južnih krajib razsajajo tuježivci, pred kterimi beži, kdor le more; vojaščina pa pokorščine več ne poziia in vlada si ne more pomagati. Na Švicarskem delajo liberalne kanton- ske vlade nečloveško s zvestimi katoličani. 79 dubovnikov, ki so v pismu do vlade izrekli, da hočejo po povelju svojega škofa se ravnati, je bernska vlada odstavila in cerkve zapreti ukazala.