GLASILO OBČINE HAJDINA Leto XV, št. 5, oktober 2013 — Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA Čestitamo ob 15. prazniku občine Hajdina! A TJ« Oktober 2013 PROGRAM PRIREDITEV OB 15. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA _ Četrtek, Občinsko prvenstvo v tenisu za 31. oktober 2013 člane - pari Ob 9.00 Organizator: Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše Ponedeljek, 4. november Občinsko prvenstvo v šahu Organizator: 2013 SD Gerečja vas Ob 18.00 Kraj: Gasilski dom Gerečja vas Petek, 8. november 2013 13. nagradna revija Štajerska frajtonarica Organizator: KD Valentin Žumer Ob 18.00 Hajdoše Kraj: šotor na trgu pred občino Hajdina Petek, Slikarska razstava ljubiteljskih 8. november 2013 slikarjev občine Hajdina Organizator: ZKD občine Hajdina Kraj: dvorana Društva upokojencev Hajdina Sobota, Mednarodni karate turnir 9. november EUROEAST Hajdina 2013 2013 Organizator: Karate klub WKSA Ob 8.00 Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina OBVESTILO Spoštovane občanke in občani! Na spletni strani občine www.hajdina.si in v prostorih občine Hajdina je na ogled Strategija trajnostnega razvoja občine Hajdina 2014-2025. Vabimo vas, da podate svoje predloge in pripombe k oblikovanju strategije. Oddate jih na sedežu občine Hajdina do 30. novembra 2013. , Sobota, 9. november 2013 OSREDNJA PRIREDITEV Ob 13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 13. do 15. ure) ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2013 v šotoru Ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2013 iz naselja Turnišče s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 17 letnikov in začetek 18. tradicionalne prireditve IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2013 Ob 16.30 Osrednja prireditev ob 15. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitvijo: - priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte - občinskih priznanj Pogostitev občanov in gostov (v šotoru na trgu pred občino Hajdina) Ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine ' Hajdina z ansamblom Spev Nedelja, 10. november 2013 Ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu pred občino Hajdina. J Oktober 2013 *m n UVODNIK Praznujmo s ponosom! Približuje se naš občinski praznik in to je pravi trenutek, da naredimo analizo opravljenega dela ter se ozremo k novim projektom in izzivom. Seveda pa je treba problematiko obravnavati tudi malo širše, saj je bilo letošnje leto izjemno pestro glede poskusov ukinjanja »manjših« občin, nalaganja novih obveznosti s strani države, ob tem pa zmanjševanja finančnih sredstev za lokalne skupnosti. V poletnih mesecih je notranji minister Gregor Virant med varčevalnimi ukrepi vlade RS napovedal tudi ukinjanje in združevanje manjših občin. Seveda je bila napoved takšnega ukrepa sprejeta z ogorčenjem, saj si ni mogoče predstavljati reorganizacije lokalne samouprave brez podrobnejših analiz, argumentov in podatkov. Prav občine so pri nas še edini javni sistem, ki normalno funkcionira. Strinjam se, da morajo tudi občine prispevati svoj delež k zmanjševanju javne porabe, vendar je to treba urediti na bolj učinkovit način kot pa z minimalnimi prihranki z ukinitvijo občin, kjer naj bi bil edini kriterij število prebivalcev (5000). Analiza velikosti občin, ki jo je pripravila revija Zlati cekin, prikazuje, daje povprečna slovenska občina z 9742 prebivalci na 6. mestu med državami v Evropi. V27 članicah Evropske unije je več kot 120.000 občin, ki imajo v povprečju 4137 prebivalcev. Večina evropskih držav ima občine, ki so v povprečju manjše od naših. Za razliko od naših 211 občin imajo v sosednji A vstriji 2357 občin (povprečno 3591 prebivalcev), Švica ima 2406 občin (povprečno 3306 prebivalcev), Nemčija 11.298 občin (povprečno 6693 prebivalcev), na Madžarskem je povprečje 3151 prebivalcev... V vseh teh državah je veliko število občin, ki so po številu prebivalcev izjemno majhne, vendar kljub temu uspešne. Avstrija ima več kot polovico občin z manj kot2000prebivalci, 187 pa je takih, ki imajo manj kot500 prebivalcev. Najmanjša občina v Nemčiji ima 10 prebivalcev. Evidentno je torej, da obstajajo specifike med občinami v različnih državah, njihova učinkovitost pa ni odvisna zgolj od velikosti in števila prebivalcev. Pomembni sta tudi struktura in številčnost občinske uprave. V eni od zadnjih številk Štajerskega tednika smo lahko pregledali analizo strokovnega kadra po posameznih občinah našega območja, kjer smo z veseljem ugotovili, da smo na dnu seznama po številu zaposlenih na prebivalca v posamezni občini. Seveda je učinkovita in fleksibilna uprava tista, ki upraviči svoj obstoj, saj so potem sredstva za kader zanemarljiva v primerjavi s sredstvi, ki se pridobijo in namenijo za boljše življenjske pogoje naših občanov. Veliko tega pa bo odvisno tudi od sprejema novega zakona o obdavčitvi nepremičnin, ki močno posega v izvirne prihodke lokalnih skupnosti. Predvideva se zmanjševanje prihodkov, kar bo posledično pomenilo manj sredstev za javne potrebe v občinah. Žal nam ne bo koristilo uspešno pridobivanje sredstev iz državnih in evropskih virov, če nam ne bo uspelo zagotavljati lastnega deleža. Seveda je to samo en del problematike, s katero se ukvarjamo. Na drugi strani nas redno razveseljujejo naša društva s svojimi prepoznavnimi projekti. V občinski hiši seje zvrstilo veliko sprejemov za odlične rezultate na različnih področjih dela naše skupnosti. Vseh teh dejavnosti in številnih projektov, ki ustvarjajo boljše pogoje, nam ne bi uspelo sofinancirati, če ne bi imeli obstoječe lokalne samouprave. Martinovo je pred vrati. Izvajajo se že številne kulturne, športne in vaške prireditve v čast občinskega praznovanja. Dobili Mag. Stanislav Glažar Foto: osebni arhiv smo tudi kandidata za novega občinskega kletarja. Tokrat bo ta čast, s katero prihajajo tudi določene obveznosti, doletela Ivana Kramerja iz Četrtne skupnosti Breg - Turnišče. Občinski svet gaje soglasno potrdil, kletarji prejšnjih letnikov so že preizkusili njegovo kapljico, kletarsko lento in nasvete pa bo dobil na sami farni prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« od aktualnega kletarja Branka Sitarja. Na slavnostni prireditvi bomo razglasili prejemnike nagrad za najbolj urejene objekte, podelili občinska priznanja in se spomnili uspehov preteklega obdobja. Z opravljenim delom smo lahko zadovoljni in nanj upravičeno ponosni, zato vas vljudno vabim, da se osrednje prireditve ob občinskem prazniku udeležite, saj ste tudi vi del te zgodbe o uspehu. Mag. Stanislav Glažar, župan 3 Oktober 2013 21. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V septembru se je Občinski svet sestal na 21. redni seji, ki je bila 26. septembra 2013 ob 19. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklepi in zapisnik 20. redne seje. 2. Odlok o rebalansu proračuna Občine Hajdina za leto 2013. 3. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina. 4. Sklep o potrditvi sistemizacije Osnovne šole Hajdina z enoto vrtec. 5. Sklep o potrditvi zaprte liste kandidatov za člane Razvojnega sveta regije Podravje in za člane Ob- močnega razvojnega sveta Spodnje Podravje. 6. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2013, s katerim se za kletarja letnika 2013 imenuje Ivan Kramer, Draženska c. 28, Ptuj. Občinski svet se je seznanil s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar-junij 2013. Občinska uprava Ob dnevu hajdinske šole odprtje športnega parka Letošnji dan šole Hajdina je bil posebej svečano obarvan, saj so ga združili z odprtjem Športnega parka Hajdina. Praznični dan je bil hladen 3. oktober, ko so se na slovesnosti zbrali učenci in delavci hajdinske šole in vrtca, mnogi mladi športniki in starši otrok, ki so lahko uživali v športno obarvanem programu. Nova pridobitev je izjemnega pomena za šolo in občino, saj imajo poslej občani še več možnosti rekreativnega ukvarjanja s športom. občine Hajdina. Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina: »Za šolo in naše učence je to velika pridobitev. Če je bilo na začetku načrtovano samo nogometno igrišče z umetno travo, smo danes veseli, da imamo še igrišče za odbojko na mivki in atletsko stezo. Torej je pred nami pravi športni park. Zato se zahvaljujem lokalni skupnosti, da je prisluhnila tudi našim željam in jih uresničila. Takšni dogodki niso ravno vsakdanji, zato danes praznujemo skupaj z občino Hajdina, Športno zvezo Hajdina, z Društvom žena in deklet občine Hajdina, Društvom žena in deklet Gerečja vas, Društvom žensk Haj-doše, Društvom gospodinj Draženci in z gosti, ki bodo s športnim programom popestrili naš dan šole. Dan šole ni namenjen samo odprtju športnega parka, ampak tudi druženju in praznovanju. Hajdinska šola je odprta za takšna druženja, povezovanja in praznovanja, ker se zavedamo, da to vodi k napredku, k brisanju meja med ljudmi z različnimi političnimi, verskimi in drugimi prepričanji. S tem našim mladim, našim učencem, kažemo pozitiven zgled. Za občino Hajdina je to velik doprinos, je v svojem nagovoru med drugim poudaril tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je z ekipo svojih sodelavcev veliko truda vložil v ta projekt, ki pa še ni zaključen. Umetno maso bodo namreč položili še na atletsko stezo in na rokometno igrišče, igrišče z umetno travo in igrišče za odbojko na mivki pa sta že urejeni. Naložba bo občino veljala okrog 150 tisoč evrov, Fundacija za šport je prispevala 75 tisoč evrov, Nogometna zveza Slovenije pa je pomagala z materialom za nogometno igrišče. Športni park bodo lahko uporabljali prav vsi, ki bodo to želeli; dopoldne bo v uporabi šole, za druge termine pa bo skrbela Športna zveza 4 Oktober 2013 Seveda ob vsaki novi pridobitvi ne zmanjka načrtov za vnaprej. Pričakujemo, da bomo izbrani tudi na razpisu za energetsko sanacijo stavb, ki bi naši šoli omogočila novo fasado in seveda toplejši šolski prostor. Čakata nas tudi ureditev notranjosti šolskega prostora in nabava sodobne informa-cijsko-komunikacijske tehnologije. Verjamemo, da se bodo nekega dne uresničile tudi te želje. Računamo na posluh občine, ki nam je ves čas doslej pomagala, nam prisluhnila in v okviru možnosti pobude tudi uresničila.« PRIREDITEV JE BILA TUDI HUMANITARNA - DAROVALI SO SONČKU Takoj po svečanem odprtju športnega parka je sledil tekmovalni del druženja. Novo igrišče so najprej preizkusile selekcije mladih nogometašev nogometne šole Golgeter Hajdina, nato pa so se ekipno pomerili športni delavci, učenci OŠ Hajdina, člani občinskega sveta, olimpijski prvaki, slovenski župani, novinarji in ekipa duhovnikov Pax. Mag. Stanislav Glažar je na humanitarni prireditvi »S srcem za ljudi« predsednici Društva za cerebral-no paralizo Sonček Ptuj - Ormož Brigiti Pulko predal ček v višini 1130 evrov. 5 Oktober 2013 Kljub hladnemu vremenu, ki je tistega dne spremljalo športno-humanitarni dogodek, je turnir na koncu dobro uspel, zmage pa se je veselila novinarska ekipa, ki je v finalu 2 : 1 premagala slovenske duhovnike. Hajdinski župan Glažar je v imenu vseh humanitarcev Društvu za cere-bralno paralizo Ptuj - Ormož predal ček v višini 1130 evrov, ki ga je sprejela predsednica društva Brigita Pul-ko in se ob tej priložnosti zahvalila za prispevek in izjemen humanitarni namen. 6 Oktober 2013 Turnir je bil ob koncu še malo s šalo obarvan, saj so podelili nekaj posebnih priznanj. Milan Pečovnik - Pidži iz ekipe novinarjev je prejel priznanje za najhitrejšega igralca turnirja, z najmodrejšo potezo se je izkazal Ivan Arzenšek iz ekipe Pax, župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je bil izbran za najborbenejšega igralca, Polda Valha iz ekipe olimpijskih prvakov pa si je prislužil priznanje kot najboljši nogometaš turnirja. Prav posebno priznanje pa je prejel selektor ekipe svetnikov občine Hajdina Karl Svenšek, ki so ga proglasili za najboljšega selektorja. Zmagovalci nogometne tekme so bili novinarji, ekipa, ki se je v finalu pomerila z duhovniki Pax. Posebno zahvalo je župan Glažar, ki je igral tako za ekipo županov kot za ekipo občine Hajdina, podelil vodji novinarske ekipe Tomažu Rancu. Besedilo in foto: TM Pikado pripeljal Janka Turnška in Viktorijo Klaneček na sprejem k županu Le malokdo je seznanjen, da imamo tudi med našimi občani dva zelo uspešna tekmovalca, ki že nekaj let zastopata našo občino na številnih tekmovanjih v pikadu. Viktorija Klaneček in Janko Turnšek, oba iz Skorbe, že več let trenirata in dosegata vidne rezultate. Drugega oktobra ju je sprejel župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in se jima zahvalil za dosedanje delo. V nadaljevanju so prisotni, tudi podžupan Andrej Tkalec, direktorica občinske uprave Valerija Šamperl in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj, podrobneje spoznali delovanje Pikado zveze Slovenije in uspešnost obeh športnikov. Janko Turnšek je povedal: »V PIZS je trenutno včlanjenih 680 igralcev in 70 igralk. Igralci nastopamo v treh različnih kakovostnih razredih: v A-, B- in C-ligi, igralke pa nastopajo samo v eni kategoriji. Reprezentanco predstavljajo prvi štirje po točkah, pridobljenih na t. i. rang turnirjih, in državni prvak, ki ga izberejo med tekmovalci vseh kategorij. Sandi Mertelj med pogovorom župana z Viktorijo in Jankom razmišlja, kako bi pikado uvrstili v programe Športne zveze Hajdina. 1 o Oktober 2013 Pravila so enaka za moške in ženske. PIZS na mednarodna tekmovanja pošlje tudi najboljših pet tekmovalcev iz združenih lig B in C. V klasičnem pikadu (steel dartu) sta v Evropi najbolj znani združenji WDF in PDC. Tekmovanja v organizaciji teh združenj se udeležuje tudi naša reprezentanca. V elektronskem pikadu so pa ta združenja IDF, EDU, EDF in FECS. Naša reprezentanca se je letos udeležila evropskega prvenstva v Wi-sli na Poljskem, ki je bilo v organizaciji združenja FECS. Na tem tekmovanju so rezultati ekipnih tekem šteli za naslov evropskega prvaka, medtem ko so turnirji posameznikov in parov šteli za naslov svetovnega prvaka. Dosegli smo dobre rezultate: moška reprezentanca A je dosegla 3. mesto, ženska reprezentanca je osvojila 4. mesto, ekipa lige B pa skupno peto mesto. Med posamezniki je Viktorija Klaneček dosegla 1. mesto v tekmovanju mešanih parov in s tem naslov svetovne prvakinje. Na Viktorijo smo upravičeno ponosni, saj krasi njeno športno zbirko okoli 140 pokalov.« Viktorija je povedala, da je tudi Janko Turnšek v svoji kategoriji zelo uspešen, da pa bi v primeru, da bi bil pikado organiziran tudi v občini Hajdina, imel več možnosti za treninge v domačem okolju, s čimer tudi premaguješ tremo, ki na tekmovanjih zagotovo pride. Na svetovnem prvenstvu se npr. moraš znajti v množici tudi tisoč tekmovalcev, ki tekmujejo na stotih aparatih, ko se je treba izjemno skon-centrirati, da si v metu lahko natančen in uspešen. V občini Hajdina je še nekaj igralcev pikada, ki bi lahko prav tako dosegali dobre rezultate, zato bi bilo umestno razmisliti o tem, ali bi jim omogočili pogoje za trening in s tem tudi zastopanje naše občine navzven. Obema športnikoma iskreno čestitamo in verjamemo, da bosta v kratkem imela ob sebi še nekaj takih, ki imajo mirno roko in dobre živce. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Še skupni posnetek (z leve): Andrej Tkalec, Valerija Šamperl, Janko Turnšek, Viktorija Klaneček, Stanislav Glažar in Sandi Mertelj Pikado je običajno igra dveh igralcev, ki izmenjaje mečeta do tri puščice v tarčo. Običajno je tarča obešena tako, da je središče tarče 1,73 m nad tlemi. Igralci mečejo puščice izza črte, ki je običajno 2,37 m od tarče. Obstajajo tudi druge razdalje ... (Vir: Wikipedija) Igra, ki jo nekateri omalovažujoče imenujejo »gostilniška«, postaja vedno bolj pogosta oblika športnega druženja in merjenja moči v natančnosti. Veselo in sladko presenečenje na sprejemu olimpijcev Petek, 27. september, je bil rezerviran za sprejem olimpijskih prvakov, ki so ga župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, občinstvo gasilsko poveljstvo Hajdina in PGD Hajdoše skupaj pripravili v hajdoškem gasilskem domu. Na svečano podelitev priložnostnih zahval in odlikovanj so bili povabljeni vsi, ki so kakor koli povezani z zlato gasilsko olimpijsko zgodbo. 8 Oktober 2013 Pesem je bila najprej na vrsti, zapel jo je moški pevski zbor PGD Hajdo-še pod vodstvom zborovodja Jožeta Dernikoviča, potem pa so sledili nagovori tistih, ki so še kako ponosni na ta skupni olimpijski uspeh zlatih haj-doških članic in članov: župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja, podpoveljnika OP Hajdina Franca Nahbergerja in Draga Fureka, predsednika PGD Hajdoše, ki je podelitev spominskih fotografij fotografa Stanka Kozela opravil skupaj s poveljnikom Davorinom Vidovičem. Oglasil se je tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, ki je znova poudaril, kako ponosni so v območni zvezi na uspeh olimpijcev, ki je tako izjemen in edinstven v slovenskem gasilstvu. Posebnega pomena so bile tudi podelitve, za majhno presenečenje pa so poskrbele vse tri ekipe, ki so se ob tej priložnosti zahvalile mnogim podpornikom, dobrim ljudem v svoji okolici. Plakete so prejeli župan Stanislav Glažar, OGZ Ptuj, Drago Furek, Davorin Vidovič in Tatjana Mohorko, blagajničarki Zdenki Brodnjak so podelili sladko presenečenje, društvu žensk Hajdoše pa košaro dobrot, nad-dekanu Marijanu Feslu, Živanu Vrablu in Franciju Zupaniču pa spominske fotografije. 9 Oktober 2013 Posebna zahvala je bila namenjena tudi nekaterim izstopajočim članom gasilske reprezentance, ki bodo poslej nosili prav posebno majico z napisom NAJ. Naziv najolim-pijski mentor so prejeli Ivo Brodnjak, Ivo Glažar in Branko Tominc, za najolimpijskega sodnika so imenovali Zvonka Glažarja, naziv najolimpijski voznik si je prislužil Peter Pernat, naziv najolimpijska poročevalka pa so podarili Tatjani Mohorko. Za konec je bila še torta presenečenja, velikanka, ki so jo pripravili v slaščičarni Sladki butik na Ptuju, sprejem olimpijskih prvakov pa so v Hajdošah zaključili z mislijo Andreja Fayola: »Življenje je kot ljubezen; ni lahko in mirno stanje, ampak težka in čudovita pustolovščina.« Za še kakšno čudovito, nepozabno pustolovščino bodo hajdoški olimpijci prav gotovo dobra izbira. TM 10 Oktober 2013 Hajdinskim karateistom v Italiji štiri medalje Od 9. do 13. oktobra je v kraju Caorle v bližini Benetk potekalo svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo organizacije IKU (International Karate Union). Na njem je sodelovala skoraj 50-članska slovenska ekipa tekmovalcev in trenerjev. Ta je dosegla številne visoke uvrstitve, posebej pa so se izkazali mladi člani WKSA Hajdina, ki so si priborili štiri medalje. Na sprejemu je nekaj besed mladim tekmovalcem in trenerjem spregovoril župan mag. Stanislav Gla-žar. Mladi hajdinski karateisti (z leve) Jaka Javoršek, Tilen Krepfl, Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Mitja Koder-man so s svetovnega prvenstva prinesli štiri medalje. Zbrane člane slovenske reprezentance je na sprejemu nagovoril Janko Merc. Foto: TM Za celotno slovensko reprezentanco so v nedeljo pozno popoldne pred občinsko stavbo na Hajdini pripravili prijeten sprejem. Zbrane je nagovoril Janko Merc, sprejema pa sta se udeležila tudi župan mag. Stanislav Glažar in ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Me- saric Lorber. O samem tekmovanju nam je več povedal reprezentančni in hajdinski klubski trener Ljubo Javoršek. Za kakšno tekmovanje je pravzaprav šlo? L. Javoršek: »Skupno je na svetov- nem prvenstvu nastopilo blizu 1000 tekmovalcev iz 26 držav, zato je bila pot do vsake medalje precej težka. Lepo je bilo doživeti atmosfero v sami dvorani in to lahko zdržijo samo tisti, ki imajo radi šport, ki imajo vztrajnost in srce na pravem mestu ter so pravi šampioni.« Kako je bilo poskrbljeno za tekmovalce in kako je potekalo samo tekmovanje? L. Javoršek: »Organizacija je bila kar solidna, čeprav se na vseh velikih tekmovanjih pojavljajo določene slabosti. Upam, da bo že na naslednjem velikem tekmovanju, evropskem prvenstvu, ki nas čaka novembra v Londonu, bolje. Tudi sam sem član tehnične komisije, kjer se skupaj s prijateljem iz Srbije, Dušanom Dačičem, trudiva, da bi se stvari premaknile na bolje. Veliko najinih predlogov so že sprejeli; vidiva, da je samo v kakovosti in vrhunski organizaciji napredek. Hkrati želiva narediti klasifikacijo karate tehnik, da se opravijo meritve, da k razvoju pristopimo na znanstveni način. Temu je treba prilagoditi pravila karateja in s tem lahko potem upamo na uvrstitev med olimpijske športe.« Kakšne uspehe so dosegli vaši tekmovalci? L. Javoršek: »Člani WKSA Hajdina so dosegli štiri medalje: zlato, dve srebrni in bronasto. 11 o Na sprejemu pri županu občine Hajdina v sredo, 23. oktobra, se je tekmovalcem pridružil tudi reprezentančni in klubski trener ter predsednik kluba Ljubo Javoršek, ob njem pa tudi predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj, podžupan Andrej Tkalec in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Župan je poudaril, da so mladi karateisti naredili lepo športno zgodbo in da so nanje zelo ponosni tudi v hajdinski občini, Javoršek pa je svojim varovancem dejal: »Dečki, ponosen sem na vas.« Foto: TM Aljoša Plajnšek je osvojil zlato, Mitja Koderman in Jaka Javoršek srebrni in Žiga Javoršek bronasto medaljo. Zelo dobro se je odrezal tudi peti član hajdinskega kluba, Tilen Krepfl, ki je nastopil v katah. Petčlanska ekipa je dosegla štiri medalje - to pove vse o kakovosti in uspehu ekipe. Rad bi po- udaril nekaj, česar si mnogi sploh ne predstavljajo: vsaka medalja, ki je bila priborjena na tem prvenstvu, je bila krvavo zaslužena. Priborjena je bila s tem, čemur dajem poudarek: s čistostjo karate tehnike. Kategorija, v kateri sta osvojila medalji Mitja in Žiga, je bila prava 'slovenska' kategorija. Fan- Oktober 2013 tje so imeli precejšnje število bojev in tudi sodniki so se čudili temu, kako lahko imamo v eni kategoriji toliko kakovostnih borcev. Meni pa je prav to največji izziv - zgraditi ekipo. V naši ekipi so vsi fantje v razmiku dveh let in tako naslednje leto že prehajajo v kadete A in B. Ne glede na to, kam nas bo zanesla pot v prihodnosti, sem postavil trdne temelje, ki jih je možno nadgraditi v trdno hišo. Medalje so samo eden od sestavnih delov življenja; skupaj s starši smo ogromno vložili v ta projekt, veliko časa smo preživeli na pripravah, odrekali smo se marsičemu, bilo je tudi veliko solz in na drugi strani smeha, veliko neumnosti - predvsem z moje strani, ker sem 'najmlajši' v ekipi. Fantje so resni, sprejeli so moj način dela, in rezultat je sedaj tukaj. Na njih sem zelo ponosen, vendar je jutri nov dan, znova se bomo vsi skupaj postavili na realna tla. Obstajala pa bosta motiv in dokaz, da se da iz majhnega kraja priti do velikih rezultatov.« JM, Štajerski tednik v • vv | \s | • | • • Srečanje vascanov ob vaški lipi Vaški odbor Hajdoše je v soboto, 12. oktobra, priredil srečanje vaščanov ob vaški lipi, ki so jo zasadili lani. Območje okrog lipe je lepo urejeno, lipi pa se je letos pridružila še vinska trta. Vladimir Abraham, predsednik vaškega odbora Hajdoše, je vse zbrane pozdravil in povedal, da so se vaščani na tem mestu zbrali že drugič, hkrati pa izrazil upanje, da bo takšno jesensko srečanje postalo tradicionalno. V jesenskem popoldnevu so se vaščani zbrali v lepo urejeni okolici vaške lipe. Lipa, ki so jo lani slavnostno zasadili, lepo raste, upamo, da se bo lepo prijelo tudi na novo zasajeno trsje, ki so ga zasadili predstavniki vaškega odbora Hajdoše z županom mag. Stanislavom Glažarjem in farnim župnikom Marijanom Feslom. Vladimir Abraham je povedal, da je tradicija zasajanja brajd zakoreninjena v vseh nas, zato so se odločili, da tudi vaški odbor zasadi trsje in sčasoma uredi vaške brajde. Vsak predstavnik vaškega odbora je doniral po en trs in se s tem obvezal, da zanj tudi skrbi. Srečanje so popestrili s kulturnim programom, ki ga je povezovala Kaja Abraham. Nastopili so pevci MPZ PGD Hajdoše, pesnici Olga Vidovič in Marija Markovič ter frajtonarji iz Hajdoš. Prireditev je pozdravil tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je povedal, da so naši predniki najbolj modre odločitve sprejemali v vaških gostilnah, 12 Oktober 2013 Predstavniki vaškega odbora Hajdoše so zasadili trsje, za katerega bodo skrbeli in čez čas uredili brajde. na javnih prostorih in tudi pod lipami. Tudi pod hajdoško lipo, ki je sicer še majhna, se bodo sprejemale pomembne odločitve. Župan se je zahvalil vsem, ki delujejo v vaškem odboru, in tistim, ki vodijo organizacije v vasi, saj se njihovo dobro sodelovanje pozna pri urejanju ožje in širše okolice. Povedal je še, da ima vaški odbor veliko idej in večino Po končanem delu so nazdravili v upanju, da bodo trsi in lipa lepo uspevali. od teh tudi realizira. Po končanem kulturnem programu se je druženje kljub rahlemu dežju nadaljevalo ob dobri kapljici in zakuski za vse obiskovalce. Besedilo in foto: Tanja Furek Divji in zeleni možje v hajdinskem razstavišču V razstavišču PSC Hajdina so 1. oktobra odprli razstavo o divjih in zelenih možeh, ki obsega 18 glinenih mask, ukročenih strahov poznih srednjeveških haj-dinskih mask, ki jih najdemo na obokih kapele v cerkvi sv. Martina. Unikatni izdelki so delo hajdinskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali lani v likovni delavnici pod mentorstvom Gorazda Benceta in Lucije Smodiš, svoje skrite strahove pa ulovili v gmoto gline in jim tako nadeli ukročen obraz, podobo za zrenje. Razstava je tudi rezultat skoraj dveletnega dela, do katerega je prišlo na povabilo dr. Marjete Ciglenečki in dr. Polone Vidmar z oddelka za umetnostno zgodovino FF Univerze v Mariboru, na povabilo pa so se odzvali v TD Mitra Hajdina, občini Hajdina, župniji sv. Martina in v OŠ Hajdina. Še pred odprtjem razstave so v Martinovi cerkvi predstavili projekt oddelka za umetnostno zgodovino FF v Mariboru z naslovom Umetnost okrog 1400 in same maske, ki so eden od najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v občini Hajdina. Podobe različnih demonov, pošasti in spak Razstavo v hajdinskem razstavišču je predstavil njen avtor Gorazd Bence, odprl pa jo je podžupan Franc Mlakar. 13 V cerkvi sta imela uvodni pozdrav Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina, in naddekan Marijan Fesel, Polona Vidmar je predstavila projekt, Tjaša Karba, študentka oddelka za umetnostno zgodovino, pa maske iz časa okrog 1400 in s kratkim predavanjem navdušila obiskovalce. Skupaj z njo smo se ozrli po podobah v stranski kapeli, prezbiteriju hajdinske cerkve, kjer imajo maske posebno mesto. Razstavo v hajdinskem razstavišču je predstavil njen avtor Gorazd Bence, odprl pa jo je podžupan Franc Mlakar. V kulturnem programu so nastopili Urška Murko, Minea Vrabl, Lucija Tement in Damjan Kobale. Razstava na Hajdini med drugim spada tudi v bogat program prireditev z naslovom Sto let v dobro dediščine in se lepo vklaplja v Dneve evropske kulturne dediščine. Besedilo in foto: TM Oktober 2013 Utrinek z odprtja razstave v PSC, kjer smo pogrešali avtorje divjih in zelenih mož. Razstava je nekaj posebnega in vredna ogleda. Tjaša Karba, študentka oddelka za umetnostno zgodovino, in maske iz časa okrog 1400 Likovna sekcija že uspešno dela Izteka se prvi mesec, odkar je delo začela likovno-foto-grafska sekcija, ki jo vodi Cecilija Bernjak, za strokovno delo pa skrbi Romana Kiseljak, likovna pedagoginja na OŠ Hajdina in Breg. Pogled na likovno učilnico na Osnovni šoli Hajdina naj bo za spodbudo še komu, ki bi rad obnovil likovno znanje iz osnovne šole in ga nadgradil s tistim, kar nam iz svojega znanja in bogatih izkušenj vsaka po svoje posredujeta naši mentorici. V novembru bodo na prvo delavnico povabljeni tisti, ki uživajo v fotografiranju. Prijavilo se je osem kandidatov, še vedno pa je čas, da se pridruži še kdo, ki pogosto vzame v roko fotoaparat ali videokamero. Pokličite 040 258 964 in se nam pridružite. Dve uri s svinčnikom v roki mineta v nadvse sproščenem vzdušju. Člani sekcije smo se odločili, da se bomo vključili v Kultur-no-prosvetno društvo Stane Petrovič na Hajdini in tako tudi formalno uredili svoj status. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 14 Oktober 2013 Ob stoletnici KPD Stane Petrovič Hajdina je Dušan Orešek prejel posebno priznanje za skoraj štiridesetletno delo v društvu. Hajdinčan, ki to po razmejitvi občin več ni, je po srcu ostal za vedno zapisan okolju, v katerem je z bratom dvojčkom nekoč bil prisoten pri marsičem, kar se je dogajalo na katerem koli od področij življenja in dela takratne krajevne skupnosti Hajdina. Letom in delovni sredini primerno je bilo tudi njegovo izvenslužbeno udejstvovanje. Naš rojak Dušan Orešek zapisan kulturi in KPD Nesporno je največ prostega časa in življenja posvetil hajdinskim kulturnikom, bodisi kot član gledališke skupine, v letih 1980-1984 kot blagajnik, v letih 1986-1988 kot predsednika KPD, ves čas pa prizadeven kronist dogajanja na odru v hajdinski kulturni dvorani, za odrom ali pred njim. Dušan, kdaj si začutil veselje za delo v KPD? »Z igranjem sem se prvič srečal že v osnovni šoli na Bregu, v krajevni skupnosti Hajdina pa sem začel sodelovati leta 1974, ko me je tajnik KS Karl Robinščak povabil na takratni občni zbor.« Kakšni so bili tvoji igralski začetki? »Prvič sem zaigral na hajdinskem odru leta 1976 v igri Stilmonski župan. Prvi koraki so bili negotovi. Začelo se je s prepisovanjem vlog, kar je nekdo moral opraviti. V osemdesetih letih je to potekalo pri nas doma. Pozno v noč jih je prepisovala moja žena Angelca, ob pomoči Anice Vidovič in Cvetke Vratič. Bilo je smeha, saj je hkrati neuradno že potekala razdelitev vlog, ki ji je potem na vaji sledil predlog režiserja. Na bralne vaje smo prihajali v večernem času kar v pisarno KS. Ker takrat v dvorani še nismo imeli ogrevanja, jo je bilo treba predhodno malo ogreti, in neštetokrat se je močno kadilo, saj je "gašperl" pihal na vse strani.« Si imel kakega vzornika? »Vzornika nisem imel, trudil pa sem se, da sem vlogo, ki mi je bila dodeljena, odigral tako, da sta bila režiser in mentor zadovoljna. Je pa res, da sem se občasno udeležil tudi občinskih seminarjev v ptujskem gledališču, ki so bili namenjeni igri.« Ko se ozreš nazaj in na vloge, v katere si se moral vživeti na odru, ti mora biti prijetno pri duši, saj si s samo tebi dano natančnostjo zbral podatke o repertoarju. »V letih 1976-1990 sem pred občinstvom odigral 18 likov v 138 predstavah. Na osnovi prodanih vstopnic vemo, da si je te uprizoritve ogledalo 16.284 občanov, od tega tudi 3.824 otrok. Največ, štirinajstkrat, smo v sezoni 1983 odigrali komedijo Tripče De Utolče, bil sem Lone De Zauligo, ki so jo uvrstili na spored tudi v jubilejnem letu. Kot statist, voznik viličarja sem skupaj z nekaterimi amaterskimi igralci iz sosednjih društev v občini Ptuj zaigral tudi v filmu Mirana Zupaniča Radio DOC, katerega del je bil posnet ob ribniku - jami na Pragerskem.« Dolga leta si skrbno in vzorno vodil kroniko društva. Kako si se lotil tega dela? »Leta 1982 sem v neuradnem pogovoru podal pobudo, da bi bilo zanimivo obiskati takrat še živeče igralce, ki so bili nekoč aktivni udeleženci kulturnega življenja na Hajdini. Z Vla-dom Fridlom sva posnela pogovore z nekdanjimi igralci in režiserji, ki so stanovali na Ptuju in Hajdini. Zbrala sva veliko slikovnega gradiva. Pogosto so omenjali aktivnosti nekdanjih duhovnikov farne cerkve, učiteljev, zaposlenih na osnovni šoli Hajdi-na in članov domačega gasilskega društva, zato sem prebral cerkveno, šolsko in gasilsko kroniko ter gradivo uredil v svojem primerku kronike. Dušan Orešek je po srcu ostal zapisan okolju, iz katerega izhaja. Prizor iz Klopčiča 15 Oktober 2013 no priznanje. Iz predstave Poročil se bom s svojo ženo To mi je bil izziv, da sem začel pisati kroniko KPD Stane Petrovič Hajdina, in člani so mi to delo zaupali kar naprej, tako da sem jo urejal in pisal do leta 2000, ko sem jo predal kronistki Evelin Zelenik. Leta 2003 je društvo praznovalo 90-letnico. Pripravil in uredil sem bilten, ki sem ga poimenoval "Časi, zlati časi" in smo ga ob jubileju tudi izdali.« Življenje te je zaneslo precej daleč od doma, a vendarle se zdi, da si vpet v dogajanja v domačem kraju in predvsem v občini Hajdina, četudi si Rokovčan oz. Ptujčan. »S smrtjo žene Angelce se mi je življenje zelo spremenilo, a ob družini, prijateljih pa tudi s pomočjo delovnega kolektiva v Perutnini Ptuj sem nekako premagal najhujše obdobje. Leta 2007, ob upokojitvi, sem se preselil na Gorenjsko in s partnerko Ireno živiva v Kranju, še vedno pa se občasno zelo rada vračava za kak dan v domače okolje.« Bereš Hajdinčana. Kakšne pripombe imaš na njegovo vsebino? »Hajdinčan je moje redno čtivo, pre- berem ga od naslovnice do zadnje strani. Če v njem najdem kaj zanimivega iz turističnega društva, si v posebno evidenco to tudi zapišem. Na prvega Hajdinčana sem imel pripombo, saj je bilo predstavljeno v njem vse, nobene besedice pa ni bilo o kulturno-prosvetnem društvu. Zelo zanimive so bile v začetku posebne vaške priloge, iz katerih si izvedel, kaj se je v vasi zgodilo, s čim se vaščani ukvarjajo itd. Tudi sedanja oblika je v redu, paziti je treba, da ne bi postal monoton oziroma dolgočasen. Prav je, da so v njem opisani dogodki, ki se dogajajo v občini in po vaseh. Pogrešam več prispevkov s Sp. Hajdine in se včasih sprašujem, ali se na tem koncu občine nič ne dogaja, kar bi zaslužilo objavo v Hajdinčanu.« Bil si tudi med pobudniki idej za no-vonastalo Turistično društvo Mitra Hajdina. »TD Mitra je izpolnilo moja pričakovanja, počasi se zadeve spreminjajo, kar je normalno, le Mariničeva domačija se ne premakne. Upam, da se bodo našla kakšna sredstva, da se ta domačija in s tem sedež turističnega društva čim prej uredi. Bi pa bilo treba popeljati akcijo in izdelati kak izviren hajdinski spominek, ki bi si ga lahko turist kupil za spomin. Upam, da bo kakšna pametna ideja padla pri turističnem krožku na hajdinski šoli, kolikor vidim, so učenci in njihovi mentorji zelo ustvarjalni s pobudami, ki jim je treba slediti.« Še marsičesa bi se morali dotakniti, da bi lahko našega sogovornika predstavili v njegovi raznolikosti, a naj ostane nekaj še za kdaj drugič. Dušan, hvala in nasvidenje na Hajdini! Besedilo: Silvestra Brodnjak Foto: osebni arhiv Dušana Oreška 16 Oktober 2013 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2013 praznuje 100-letnico rojstva Ivana Potrča in 20-letnico, odkar nosi njegovo ime, 10-letnico izvajanja nalog osrednje območne knjižnice in 10-letnico, odkar kraje Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus. Ptujska knjižnica v znamenju okroglih obletnic Prireditvena ploščad ob knjižnici je letos prejela novo podobo, na njej pa je prostor tudi za bibliobus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je bila po pisatelju Ivanu Potrču (1913-2013) poimenovana 5. oktobra 1993. V letu 2013 torej praznujemo 100-letnico rojstva Ivana Potrča, hkrati pa tudi 20-letnico, odkar knjižnica nosi njegovo ime. Knjižna zapuščina Ivana Potrča je ob zbirkah Štefke Cobelj in Iva Arharja ena od treh velikih posebnih zbirk, ki jih hrani naša knjižnica. Ni bilo naključje, da smo se leta 2006 odločili, da kot prvo katalogiziramo prav knjižno zapuščino Ivana Potrča, ki jo je leta 1998 knjižnici podarila pisateljeva žena Branka Jurca. Tako smo v letu 2007 Potrčevo knjižno zapuščino, ki je štela 2.292 enot, postavili na ogled in jo uredili kot čitalniško zbirko. V Potrčevem letu smo izdali monografijo z naslovom Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Slavističnim društvom Maribor organizirali strokovni posvet Aktualnost in živost Potrčevega dela danes, oktobra smo postavili na ogled priznanja in nagrade, ki jih je pisatelj prejel ne le za bogato literarno ustvarjanje, ampak tudi za družbeno aktivnost. Leta 1993 je bil sprejet Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je tako postala ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Republiki Sloveniji. Praznovanje 10. obletnice izvajanja nalog osrednje območne knjižnice bomo združili s predstavitvijo projekta Osrednji ptujski časopisi na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Tako nam je v devetih letih uspelo digitalizirati vse osrednje ptujske časopise: Pettauer Wochenblatt (1878), Pettauer Localanzeiger (1889-1890), Pettauer Zeittung (1890-1904), Pettauer Anzeiger (1905-1913), Štajerc (1900-1918), Ptujski list (1919-1922), Narodna sloga (1931-1932), Naše delo (1948-1950), Ptujski tednik (1951-1961), Tednik (1961-2003) in Štajerski tednik (2003-2012). V Digitalno knjižnico Slovenije smo vključili več kot 87.000 strani, kar nas po obsegu gradiva uvršča med vodilne slovenske splošne knjižnice. BIBLIOBUS SE USTAVLJA NA 51 POSTAJALIŠČIH Deset let mineva tudi, odkar občine Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus, ki stoji na 51 postajališčih. Idejo za potujočo knjižnico je že leta 1958 imel bibliotekar Andrej Kovač in takoj so se začele priprave. Šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, in le-ta sta še istega leta »odpotovala« v Vito-marce ter nato v Naraplje. To sta bili prvi »postajališči« potujoče knjižnice Naslovnica prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt, ki je izšel v nedeljo, 10. februarja 1878. na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je delo v potujoči knjižnici zastavil višji knjižničar Simon Petrovič, saj so bila to še leta, ko je po vaseh, predvsem v kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic. O prvi pravi potujoči knjižnici lahko govorimo od leta 1996 naprej, ko se je oddelek preselil na Prešernovo ulico, nabavljen pa je bil tudi bibliokombi. Sodobna zgodovina potujoče knjižnice se začenja z nakupom bibliobusa v letu 2003. K nakupu je pristopilo 13 občin, tri pa so se pridružile leta 2008. Veseli smo, da smo s slovesnostjo v petek, 13. septembra 2013, ob 12. uri odprli novo ploščad z urejeno zelenico, kjer bo imel svoje domovanje tudi bibliobus naše knjižnice. Financer izvedbe je bila Mestna občina Ptuj, ki je v letih 2011-2013 za potrebno dokumentacijo in izvedbo del namenila približno 118.000 evrov, izvajalec del je bilo podjetje GP Projekt Ing, d. o. o., ki je vsa dela opravilo v predvidenih rokih. Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 17 Oktober 2013 38. Srečanje upokojenskih pevskih zborov Slovenije Člani MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas so se 2. oktobra udeležili že 38. Srečanja upokojenskih pevskih zborov Slovenije, ki je potekalo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na odru Linhartove dvorane Cankarjeve doma, kjer se je MePZ DŽD Gerečja vas odlično odrezal. Na srečanje so se odpravili z avtobusom izpred gasilskega doma v Gerečji vasi, člane zbora je spremljalo tudi nekaj domačih članic DŽD Gerečja vas ter predsednik DU Hajdina Anton Cestnik, Marija Zamuda, članica kulturne komisije pri ZDUS in Pokrajinski zvezi DU za Sp. Podravje, in tajnica zveze Marija Ditinger. Po kratkem postanku v Lukovici, kjer so se udeleženci srečanja tudi okrepčali, jih je pot vodila vse do Cankarjevega doma. Poti članov pevskega zbora in spremljajočih so se ločile, saj so nastopajoči odšli v garderobe in se pripravili na tonsko vajo ob 14.30, ki je pred srečanjem potekala na odru Linhartove dvorane. Drugi obiskovalci srečanja so pridobili svoje vstopnice za ogled nastopov, za katere je poskrbela ga. Ditinger, ter se do 16. ure razšli in se vsak po svoje podali na potep po starem mestnem jedru Ljubljane. Ob 16. uri se je v Linhartovi dvorani začel po uvodnem nagovoru dr. Mateje Kožuh Novak nastop udeleženih 14 pevskih zborov iz vse Slovenije. Po zapetih petih pesmih so obiskovalci in nastopajoči prisluhnili še slavnostnemu govorniku Igorju Švaru. Ob koncu celotnega programa, ki ga je povezovala Iva Slabe, so vsi udeleženi zbori zapeli še venček narodnih ob spremljavi harmonike. Ob pisani in številni druščini nastopajočih upokojenskih pevskih zborov so se člani MePZ odlično odrezali s svojim nastopom, s katerim je bil zelo zadovoljen tudi zborovodja Peter Krajnc, in dostojno zastopali PZDU Spodnje Podravje. Če bi bilo srečanje še tekmovalnega značaja, bi po besedah ge. Ditinger MePZ kotiral zelo visoko glede na kriterije, po katerih ocenjujejo podobna srečanja tekmovalnega značaja. Po končanem predstavitvenem srečanju so se člani in udeleženci počasi vrnili proti domu, vsi seveda veseli in zadovoljni, kar je bilo čutiti tudi ob sami vrnitvi domov, kamor so prispeli v poznih večernih urah. Magda Intihar Člani MPZ DU Hajdina in Društva žena in deklet Gerečja vas pred odhodom v prestolnico Foto: Silvestra Brodnjak 18 Oktober 2013 PREGLEDNIK DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Članice so imele 6. septembra piknik pri ribniku v Dražencih. Ob koncu septembra so se udeležile praznika sv. Mihojla v Sračincu - odzvale so se povabilu društva žensk Preslice. Sodelovale so na prireditvi »Plac na gmajni«, kjer so razstavljale svoja ročna dela. V začetku oktobra so začele rekreacijo v OŠ Hajdina, udeležile so se trganja koruze na Megličevi kmetiji v Skorbi. 3. oktobra so sodelovale pri pogostitvi za udeležence ob odprtju športnega parka pri OŠ Hajdina. 5. oktobra so sodelovale pri pripravah rimskega zajtrka za udeležence 6. športnih iger delavcev v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Ves mesec so se članice pripravljale na Bučijado. Skupaj z učenci in učitelji OŠ so pripravile tudi naravoslovni dan na temo buč in pripravile skupno razstavo - 10. in tudi zadnjo Bučijado. 28. septembra so pomagale članom domačega PGD pri pripravah na srečanje gasilskih članic OGZ v gasilskem domu v Gerečji vasi. Sodelovale so tudi s pogostitvijo ob odprtju športnega parka pri Osnovni šoli Haj-dina. Domači MePZ se je 2. oktobra predstavil na srečanju upokojenskih pevskih zborov Slovenije v Cankarjevem domu. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Udeleževale so se prireditev v domači občini: bučijada v Gerečji vasi, kožuhanje v Skorbi, odprtje športnega parka pri OŠ Hajdina. Pomerile so se na tekmovanju v lupljenju jabolk v Zavrču pri društvu gospodinj, kjer so dosegle odlično drugo mesto. Prvi vikend v oktobru so izvedle ekskurzijo v Beograd in Novi Sad. Draženske žene s prijatelji na nepozabnem izletu v Beogradu in Novem Sadu Foto: ZG Člani vseh sekcij KD Skorba so 5. oktobra sodelovali v kulturnem programu ob vaški trgatvi pod naslovom Skorba trga in preša. V okviru jesenskih prireditev se je 20. oktobra ob 17. uri predstavilo KUD Majšperk z muzikalom Haloško broje. Mlajši gledališčniki in otroci iz Skorbe, ki čez leto nastopajo na različnih prireditvah v vasi, so se prvo soboto v septembru zbrali pred domom krajanov Skorba, kjer so jim v KD pripravili družabno srečanje, na katerem so obujali stare ljudske igre na prostem. NAPOVEDNIK KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Ljudski pevci imajo 17. oktobra koncert v Izoli. Lutkovna sekcija pripravlja na Miklavževo nedeljo v decembru premiero nove igrice. Ponovitev sledi naslednjo nedeljo. Dramska sekcija se pripravlja na novo sezono. Ljudski pevci in ljudske pevke bodo do konca leta sodelovali na različnih prireditvah v občini in izven nje na povabilo ter na prireditvah za občinski praznik, podrobnosti za zdaj še niso znane. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Za november načrtujejo predavanje z zdravstveno tematiko in ogled veseloigre, ki jo bo predstavilo društvo invalidov iz Maribora. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS V oktobru jih čaka udeležba na tekmovanju v lupljenju jabolk v Zavrču. 18. oktobra se bodo ponovno predstavile v oddaji Dobro jutro, na Ljubljanskem gradu. V novembru bodo sodelovale s predstavitvijo na stojnicah ob občinskem prazniku ter organizirale že 11. tekmovanje žensk v igranju »paver šnopsa«. V decembru si bodo zasluženo, glede na pestro in delovno leto, privoščile poleg kakšnih delavnic tudi oddih, kakšen kratek izlet ali obisk toplic. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI V oktobru bodo izvedle še eno delavnico, na kateri bodo izdelovale šopke iz jesenskega listja. Načrtujejo tudi ribanje zelja za ozimnico. V novembru bodo potekale priprave na gospodinjski večer - izdelava domačih rezancev. Prireditev bo v domači dvorani 30. novembra. Organizirale bodo kuharski tečaj, kjer bodo pripravljale jedi iz zelja po starih domačih receptih, in delavnico izdelovanja daril za ekipe in izdelke za razstavo na temo zelje in jesen. V decembru se bodo pripravljale na praznike, upajo tudi, da jim bo uspelo obiskati kak božično-novoletni sejem in organizirati delavnico izdelovanja nakita. KD SKORBA Pevke KD Skorba se redno srečujejo na tedenskih vajah, predstavile so se ob sprejemu gasilskih olimpijcev v Hajdošah, na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Tepanju, na srečanju pevcev v Rogatcu, na domačih prireditvah v okviru društva in vasi. KD Skorba je 28. septembra ob 18. uri pripravilo skupaj z domačimi pevkami Večer vinskih ljudskih pesmi, plesa in glasbe. V goste so povabili ljudske pevce in godce iz Tepanja, Rogatca, Starš, Sv. Andraža iz Savinjske doline, Žetal in folklorno skupino iz Lancove vasi. KDSKORBA Pevke se bodo udeležile srečanja ljudskih pevcev v Benediktu in pri Sv. Andražu ter sodelovale na prireditvi Praznujmo s pesmijo ob občinskem prazniku. V decembru bodo pripravili Miklavžev večer za otroke, v okviru katerega bodo mladi igralci pripravili gledališko predstavo s prihodom sv. Miklavža. Ob koncu decembra bodo še pripravili tradicionalni božično-novoletni koncert. Odrasla gledališka skupina bo v jesenskih mesecih začela vaje nove gledališke igre, s katero se bodo predstavili po novem letu. Pripravila: Sanja Kokol 19 Oktober 2013 V hajdinskem vrtcu je dišalo po kostanjih Ko se listje obarva, ko zaveje hladnejši veter, nam narava ponudi slasten kostanj. Za ljubitelje kostanjev je kostanjev piknik eden najlepših jesenskih dogodkov. Mm, tudi v vrtcu na Hajdini diši po pečenih kostanjih. Tako so starši in otroci v dveh skupinah tekmovali, kdo bo prej zvozil velik kup listja na drugo stran. Mm, kako dišijo ... Ali so že pečeni? Gremo, atiji in mamice! Kdo bo močnejši? Teden od 7. do 13. oktobra je bil zaznamovan s tednom otroka. V tem času se organizirajo posebne pro-stočasne in razvedrilne dejavnosti za otroke. Tudi v vrtcu so obeležili teden otroka in se potrudili, da so otrokom vsak dan ponudili nekaj novega in zanimivega. Tema tega tedna v vrtcu je bila Kako smo se igrali včasih. Odkrivali so ljudske gibalne igre, ki so se jih včasih igrali naši dedki in babice, skupaj z babicami in dedki so izdelovali igrače, brali so ljudske pravljice, ogledali so si predstavo Škratek Prehladek, ki so jo zaigrale pomočnice vzgojiteljic, prepevali so ljudske pesmi in si sami izdelali instrumente ter se skupaj s starši posladkali s pečenimi kostanji. Ves teden so se nabirali in zbirali kostanji, v četrtek pa je bil čas, da se spe- čejo. Kostanjev piknik je bil tudi enkratna priložnost za igre na prostem. Da trebuščki ne bi preveč boleli, se je bilo treba tudi malce razmigati. Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno, jim je uspelo izpeljati prav prijetno druženje ob slastno pečenih kostanjih. Z otroki rumene igralnice (4-5 let) sem se pogovarjala o jeseni in kostanjih. Kaj vse nam prinese tetka jesen? Živa: »Jesen prinese dež, listki se spreminjajo, pobiramo koruzo.« Nik V.: »Buče za bučno juho, liste nam obarva, potem pa zapiha veter in padejo dol.« Ajda: »Jesen nam prinese gobe za juho.« Zala: »Kostanje sem nabirala podnevi in padla na ježka.« I Kje dobimo kostanj? Matej: »Kostanje si iz gozda prinesemo ... tam, kjer so drevesa. Krompir pa na njivi raste.« Nik V.: »Najdemo jih v taki špičasti oblekici ali pa brez špičaste oblekice.« Hana: »V gozdu, tam, kjer niso divji kostanji. Pravi so tisti, ki imajo bucike.« 20 Oktober 2013 Čeprav smo majhni, smo tudi mi močni! Ni lahko tekati, ko si z nogo privezan na atija ali mamico. Kaj se jeseni zgodi z listi dreves? Taša: »Pobarvajo se, tetka jesen jih s čopičem pobarva v rdečo, rumeno in oranžno.« Sara: »Veter zapiha in liski umrejo, potem jih najdemo na tleh in jih lahko poberemo.« Kaj delamo na kostanjevem pikniku? Anja: »Jemo kostanje, lahko tekamo na igrišču ... atiji pečejo kostanje.« Valentina: »Jemo kostanje in se igramo.« Taša: Kostanje sem jedla pri Marcelu, bili so debeli in dobri.« Kako se pečejo kostanji? Valentina: »V pečici, peče jih mamica.« Zala: »Zunaj se pečejo, tam, kjer so kolesa ... to dela moj ati.« Blaž: »Jaz še nisem pekel kostanjev, jaz ne vem.« Nik V.: »Na žaru, cele jih vržemo na žar.« V čem je kostanj, ko je še na drevesu? Kako pade na tla? Vanesa:»V ježek je zavit, ko je veter, pade na tla ... ko veter močno piha.« Teja: »V svojem plaščku, ki je rjav in pika, drevesa ga vržejo na tla, ko piha veter.« Neli: »Mamica mi je povedala, da ni v nič zavit, na tla pade, ko piha veter.« Katere poljske pridelke moramo pospraviti z njive, preden pride zima? Luka: »Pobirata se krompir in koruza.« Ajda: »Buče pobiramo, olje lahko delamo ali pa bučno juho.« Nick: »Pri babici na njivi raste krompir.« Besedilo in foto: Tanja Furek Razpis za 14. Štajersko frajtonarico K it "¡1 9 ' A. Štajerska frajtonarica letos že štirinajstič, lepo pa se je spomniti tudi tekmovanja mladih harmonikarjev v preteklih letih. Foto: TM Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše razpisuje 14. nagradno revijo Štajerska frajtonarica, ki bo v petek, 8. novembra 2013, ob 18. uri v šotoru pri PSC Hajdina na Zg. Hajdini 44a. Tekmovanje bo potekalo v treh starostnih skupinah: • do 14 let, • od 14 do 18 let in • od 18 let naprej. Vsak tekmovalec pripravi dve tekmovalni skladbi, s katerima se bo predstavil. V primeru večjega števila prijav bo vsak tekmovalec izvedel le eno skladbo, tisto, ki jo bo zapisal kot prvo na prijavnici. Izbranih skladb na sami prireditvi ni možno spreminjati. Nagrade: 1. pokal za prvo mesto, priznanje in praktična nagrada, 2. pokal za drugo mesto, priznanje in praktična nagrada, 3. pokal za tretje mesto, priznanje in praktična nagrada. Nagrajeni bodo prvi trije harmonikarji v vsaki starostni skupini. Podali se bomo tudi na lov za absolutnim zmagovalcem 14. Štajerske fraj-tonarice - to bo tekmovalec z največjim številom doseženih točk, ki prav tako prejme pokal, priznanje in praktično nagrado. Tekmovalci morajo biti na prizorišču, kjer se prijavijo, vsaj 30 minut pred začetkom tekmovanja. Ocenjevanje Komisija v sestavi: Jernej Brilej, Miha Kirbiš in Sandi Zajc bo ocenjevala po naslednjih kriterijih: • muzikalnost, • ritem, • tehnična izvedba in izbor skladbe ter • nastop. Razpis in prijavnica sta objavljena na spletni strani www.hajdina.si. Število tekmovalcev je omejeno, prijave so možne do zapolnitve vseh prostih mest. Prijave sprejemamo do nedelje, 3. novembra 2013, po e-pošti: valerija.tek-mec@gmail.com. Za dodatne informacije vam je od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na voljo Valerija Tekmec na telefonski številki 031 366 896. Upravni odbor KD Valentin Žumer Hajdoše 21 Oktober 2013 Skorbski mautarji so glavni pri prešanju. Obujanje starih običajev v Skorbi Prireditev Skorba trga in preša postaja tradicionalna Pred petimi leti se je na pobudo Francija Mlakarja rodila prva prireditev Skorba trga in preša z namenom obujanja tradicije pobiranja in stiskanja grozdja ter večje prepoznavnosti avtohtonih sort vina, kot so gamaj, jurka in kvinton. Posledično je vaška trgatev povezala Skorbljane ter med vaščani prebudila čut za povezovanje in sodelovanje. Zbrane je nagovoril tudi naddekan Marijan Fesel. Skorbski deca« so zapeli in zaplesali. Vaški odbor Skorba je tudi letos skupaj z gospodinjami in skorbski mautarji pripravil prijetno prireditev, ki je privabila tako vaščane kot tudi goste od drugod. Pobiranje grozdja se začne že kak teden pred prireditvijo, ko se zbere ekipa najbolj pridnih Skorbljanov (kletarji, njihove žene in drugi), ki začnejo pobirati grozdje predvsem pri tistih vaščanih, ki tega ne morejo storiti sami. Na dan prireditve ima Marjan Zelenko že lepo očiščen in okrašen zeleni traktor z lojtrnim vozom, tudi mautarji in drugi fantje imajo nadete »šurce« in klobuke. Simbolično pobiranje grozdja po vasi se tako začne že v dopoldanskem času. »Na pohodu od hiše do hiše je veselo in zabavno, smeha ne zmanjka in sovašča-ni nas radi pogostijo tudi z domačo kapljico,« je povedal mautar Damjan Meglič. Preša je postavljena na Megliče-vem dvorišču, ki je zaradi pristnega domačega okolja in tradicije več kot primeren kraj za tako prireditev. Družina Meglič vsako leto z veseljem odstopi domače dvorišče za pogostitev in prešanje. Njihova klet je primeren prostor za hrambo vaškega vina in soka. Pet vaških kletarjev s slavnostnimi predpasniki (z leve): Srečko Strmšek, Slavko Kozoderc, Franc Gregorec, Franc Šlamberger, Jože Meglič 22 Oktober 2013 Vsako leto se odvija tudi pester kulturni program, ki ga popestrijo ljudske pevke iz Skorbe. Srce prireditve so otroci, ki so tudi letos navdušili zbrane. Pod mentorstvom Simone Hazi-mali in Renate Gabrovec so pripravili izviren, humoren in prijeten program. Otroci so zaplesali kot nekoč, nekateri so zapeli, Jaka Purg pa je zaigral na harmoniko. Osrednji dogodek je imenovanje kletarja letnika. To častno funkcijo je letos prevzel Srečko Strmšek, ki se je zaobljubil, da bo za kapljico lepo skrbel. Slavnostni predpasnik mu je predal predsednik organizacijskega odbora Silvo Pernat. Tudi letos bo imela Skor-ba dekliško vino. Ta stari običaj je s pomočjo kletarjev prikazala sovaščanka Ana Vogrinec, ki je z bosimi nogami pretlačila grozdje. Iz njega bo nato nastalo tako imenovano dekliško vino, ki služi za dober pridelek in srečo v vasi. Na traktorju je vedno zabavno. Zbrane je nagovoril naddekan Marijan Fesel, ki z velikim veseljem podpira skorbsko prireditev. Druženje se je nadaljevalo skozi vse popoldne, veselo je bilo ob preši in domači rujni kapljici. Vaški odbor Skorba je poskrbel za pogostitev, gospodinje so prinesle sladke dobrote. Ob lepi besedi, domači glasbi in dobrotah so se spletale nove vezi in prijateljstva. Letos so v Skorbi skupno stisnili kar 2500 litrov grozdne tekočine, kar je rekordno. Kot razlaga prvi vaški kletar Jože Meglič, bo v vaški kleti kmalu okoli 700 litrov soka in 250 litrov gamaja, drugo pa se bo na martinovo spremenilo v vino. Letos so sok pripravili s posebno tehnologijo. »Po naročilu so nam izdelali pasterizator, s pomočjo katerega smo sok segrevali do 80 stopinj Celzija. Tako pripravljen bo v steklenicah obstojen vsaj eno leto,« razlaga kletar Jože. Vsi, ki so sok že pokusili, so navdušeni, saj je zares nekaj posebnega. Gre za naravni produkt, brez kakršnih koli dodatkov. Tudi letos bodo iz gamaja pripravili liker. Iz vina, ki je ostalo vaščanom, pa so izdelali domači kis. Tako vino kot sok bodo ponudili obiskovalcem na občinskem prazniku in drugih vaških prireditvah, del steklenic pa bodo namenili tudi za novoletna darila občine Hajdina. Prireditev povezuje mlade. Besedilo in foto: Estera Korošec Pa smo pri koncu ... Prireditev Skorba trga in preša postaja tradicionalna. Od 2. do 9. novembra vabljeni na pušelšank Tudi letos bo v domu krajanov Skorba potekal tako imenovani pušelšank, kjer boste lahko preizkusili dobro kapljico, gospodinje pa bodo tudi letos poskrbele za pogostitev. Še posebej lepo vabljeni vsi Skorbljani in drugi občani. 23 Oktober 2013 Veselo na kožuhanju Društvo žena in deklet občine Hajdina je tudi letos pripravilo kožuhanje, ki zadnja leta poteka na kmetiji Meglič v Skorbi. Kot je povedala gospodinja Dragica Meglič, so z veseljem odstopili prostor na kmečkem dvorišču in pomagali pri organizaciji prireditve. Lepo okrašen »lincar« Tudi mladi so z veseljem sodelovali pri ličkanju koruze. Koruzo je seveda treba najprej potrgati, za to nekaj dni prej poskrbijo članice društva. Pri tem opravilu jim pomagajo tudi moški, njihova naloga je odnašanje koruze na voz. Na pomoč je priskočil tudi gospodar kmetije Jože Meglič, posodil traktor in voz ter koruzo odpeljal na Megličevo dvorišče. »Ženske so zelo pridne in z veseljem jim pomagamo. Korpe so namreč kar težke in tu je potrebna moška roka,« še doda z nasmehom. Koruza je bila torej pripravljena, prav tako gospodinje nikoli ne pozabijo na pripravo najrazličnejših dobrot. Na kožuhanju so se zbrali vsi tisti, ki imajo radi stare običaje, tako mladi kot stari, ki se še spominjajo večerov, ki so jih preživeli v skednju ob ličkanju koruze. Takrat je bilo seveda koruze veliko več, vendar so bili sosedje med seboj bolj povezani, radi so si pomagali. Društvo žena in deklet je že prvo leto delovanja organiziralo kožuhanje, saj si je med drugim zadalo cilj obuditi stare običaje. Kot pravi predsednica Korpe so se hitro polnile. društva Marija Pulko, je prireditev iz leta v leto bolj priljubljena med ljudmi, tudi mladi jo radi obiščejo. Tudi letos je bilo tako, ko na kožuhanju ni manjkalo dobre volje in smeha. Med drugim so prišli tudi učenci iz Osnovne šole Hajdina, ki so izvedeli veliko novega iz časov naših dedov in babic. Lepo pesem so s seboj prinesli pevci Društva upokojencev Hajdina, za dobrote pa so poskrbele gospodinje. Besedilo in foto: Estera Korošec Oktober 2013 Dragica Meglič z veseljem odstopi domače dvorišče za kožuhanje. Imenovanje ga je nekoliko presenetilo, a se je po treh dneh posvetovanja z družino vendarle odločil, da bo še aktivneje sodeloval pri vaški trgatvi. Družina Strmšek je sicer skozi vsa leta aktivna na vseh prireditvah v Skorbi. Kljub obilici dela na domači farmi piščancev si je Srečko vzel čas za svojo vas, nadaljevanje tradicije in prijatelje. »Imenovanje me je nekoliko presenetilo, vendar sem se hitro odločil in sprejel odgovornost. Zavedam pa se, da dela vsekakor ne bo malo.« Skupaj s kletarji je pomagal pri pripravi kleti, sodov, steklenic. Dobrih štirinajst dni so skoraj vsak dan pobirali grozdje v Skorbi in okoliških vaseh. Veliko dela je bilo ob preši, ko so morali vse grozdje stisniti. Treba je bilo pripraviti tudi sok in ga nato ustekleničiti. Vsaka steklenica je lepo opremljena z embalažo. Vse to je delo kletarjev, ki poskrbijo za dobro kapljico na kulturnih Večer vinskih pesmi »Daleč, daleč nazaj, ko je le sonce bilo enako današnjemu, ko so visoka drevesa krasila pokrajino, ko so na širnih travnikih cvetele rože, plesali metulji. Takrat sta se srečala. Neko dekle in fant. Z roko v roki sta se podala na pot. Dekle je imelo pri sebi le rastlino, z velikimi zelenimi listi, njene korenine so bile močne. Fant te rastline še ni videl. Vedel je le, dajo bo posadil tam, kjer bo njegov dom.« S temi besedami se je nekoliko drugače začela tradicionalna prireditev Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi. Peti kletar je postal Srečko Strmšek Skorbski vaški kletarji so letos za svojega naslednika izbrali Srečka Strmška. Vaški odbor Skorba je njihov predlog natančno preučil in ga nato tudi soglasno potrdil. Kletar je namreč lahko samo tisti, ki je delaven, skrben in odgovoren vaščan. Vse te lastnosti prav gotovo veljajo za Srečka, ki je častno funkcijo prevzel na peti tradicionalni prireditvi Skorba trga in preša. in drugih prireditvah občine. Srečko z veseljem pomaga pri vzgoji letnika 2013. Izkušenj mu pri tem ne manjka, saj je še lani obdeloval več kot 2500 trsov pri Svetem Tomažu. Doma imajo brajde - jurko in gamaj, to grozdje pa so že peto leto podarili vasi. Letos so za osrednjo vaško trgatev darovali tudi piščančje meso. Novi kletar je torej radodaren in gostoljuben vaščan, ki vedno priskoči na pomoč. »Svoje vasi ne bi nikoli zapustil,« pove žena Zlatka, ki se je na kmetijo Strmšek primožila. Leta 1979 so se začeli ukvarjati z rejo piščancev, Srečko pa je imel ves čas še avtopre-vozništvo. Zdaj, ko sta z ženo upokojena, skrbita za dom in sta ponosna na svoje vnuke. Če mu ostane še kaj časa zase, pa se z veseljem odpravi na ribolov. Besedilo in foto: Estera Korošec Vaški godci iz Andraža so veselo zaigrali in zapeli. Ljudski pevci in godci so se v domu krajanov Skorba prvič zbrali pred petimi leti v okviru prireditve Skorba trga in preša. S prireditvijo se je tako začel sklop različnih kulturnih dogajanj, ki potekajo ob prazniku občine Hajdina, ki ga praznujemo ob martinovem, in v okviru vaških prireditev v jesenskem času. 25 Otroci iz Lancove vasi so navdušili občinstvo. SVETU LEPŠE ■CE t 1 I i H Oktober 2013 Domače pevke so ubrano zapele. TB® Kot je povedala Renata Gabrovec, predsednica Kulturnega društva Skorba, je večer vinskih pesmi namenjen druženju ob morebiti že pozabljeni ljudski pesmi. »Ljudska pesem, glasba in ples so kot iskrica, ki zažari, ko se srečata duh in srce zanesenjakov. Ljudsko izročilo, ki ga ljudski pevci prenašajo iz roda v rod, ni samo spremljevalka življenja, marveč zrcalo, ki odseva našo podobo in spremlja človeka na vasi in s tem ne tone v pozabo. V sebi skriva lepote, ki jih spoznamo, če jim prisluhnemo,« lepo opiše predsednica. Posebno zahvalo je namenila občini Hajdina, ki ima posluh za družabno dogajanje v občini in ohranjanje tradicije. Na letošnji prireditvi se je predstavilo sedem skupin, ki obujajo tradicijo ljudskega petja: otroška FS FD Lancova vas, ljudske pevke iz Rogatca, Šentjanževke iz Trnič, vaški godci iz Andraža v Savinjski dolini, ljudski pevci iz Žetal, ljudski pevci iz Tepanja in ljudske pevke iz Skorbe. Zbrane je ob koncu nagovoril tudi podžupan Franci Mlakar, ki je znova poudaril, kako pomembno je povezovanje Skorbljanov skozi prireditve, ki ohranjajo stare običaje in tradicijo. Kulturno društvo Skorba je ob pomoči vaškega odbora Skorba in gospodinj pripravilo pogostitev za vse zbrane. Žal je bilo na tokratni prireditvi nekoliko manj obiskovalcev, zato vsi vabljeni znova prihodnje leto. Fant in dekle sta ob koncu prireditve našla svoj dom v vasi Skorba, kjer sta simbolično posadila vinsko trto. Prireditev so povezovali Estera Korošec, Manja Gabrovec in Matic Šlamberger. Besedilo in foto: Estera Korošec Spoznali smo novega hajdinskega kletarja Le še nekaj dni nas loči od letošnje osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku in že 18. Martinove prireditve »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«. Kdo bo letošnji kletar letnika v občini Hajdina in fari sv. Martina, je tudi že znano. Občinski svet je na predlog četrtne skupnosti Breg - Turnišče soglasno potrdil, da bo novi kletar letnika 2013 znani vinar Ivan Kramer z Draženske ceste na Turnišču. Prva, tradicionalna naloga je novega kletarja, ki bo svečano zaprisegel na Martinovo soboto, 9. novembra, v cerkvi sv. Martina na Hajdini, čakala že 17. oktobra, ko je na svojem domu gostil vodstvo občine Hajdina, prijatelje in vse dosedanje hajdinske kletarje z ženami. Za Ivana Kramerja je bila to prva preizkušnja, ki pa jo je dobro prestal in upravičil zaupanje ljudi v svoji okolici. Posebej sta ga ob tej priložnosti nagovorila Vlado Koritnik, predsednik četrtne skupnosti Breg - Turnišče, in hajdinski župan mag. Stanislav Glažar Druženje pri Kramerjevih se je začelo z nagovori gostov in gostitelja. 26 Oktober 2013 Z nekaj izbranimi besedami in glasbo je novega hajdinskega kletarja pozdravil 17. kletar Branko iz Kungote. ter mu zaželela vse dobro na tej novi poti, predvsem pa veliko dobrega z obilo novih doživetij v družbi hajdinskih kletarjev, ki pa so ga v svojo sredino že sprejeli z odprtimi rokami. Kot zanimivost dodajmo, da novi hajdinski kletar Kramer prihaja iz znane vinogradniške družine, saj se z vinarstvom ukvarjajo prav vsi moški pri hiši - oče Ivan ter brata Anton in Marjan. Kramerjeva vina so znana daleč naokoli, velikokrat tudi nagrajena na večjih vinskih ocenjevanjih, ne gre pa spregledati podatka, da Ivan Kramer ob pomoči družine obdeluje 37.000 trsov, da prideluje vina sort sovinjon, zeleni silvanec, rumeni muškat, renski in laški rizling. Prav slednji je Kramerju najbolj v izziv, in pravi, da ponuja nešteto možnosti v pridelavi odlične vinske kapljice. Kramer je kot dober gostitelj goste povabil tudi v svoj vinski hram, v vinsko klet, ki je tudi letos dobro založena, ter jim v pokušnje ponudil nov letnik, že odlična mlada vina. Besedilo in foto: TM Veselo je bilo tudi v vinski kleti, kjer so se pokušala mlada vina. V pomoč v kleti je bil tudi prijazni natakar Ivan. Ivana Kramerja je hajdinska kletarska druščina že sprejela v svoj krog. 27 Oktober 2013 Rimski zajtrk za 900 slovenskih šolnikov V avli Šolskega centra Ptuj se je 5. oktobra začela športna sobota, ki jo je na Ptuju na različnih športnih lokacijah aktivno preživelo več kot devetsto članov 22 območnih odborov Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije, ki so se udeležili 6. Športnih iger delavcev v vzgoji in izobraževanju. Zdaj se pa zajtrk lahko začne redovalnice pustili doma. Foto: Jožica Repič Rimljanke so pripravljene na sprejem učiteljev športnikov, ki so ta dan Okrepčali so se med drugim tudi z rimskim zajtrkom, ki so ga postregle članice Društva žena in deklet občine Hajdina pod vodstvom Marije Pulko. Rimljanke s Hajdine so bile vesele odziva na njihov rimski prispevek ob svetovnem dnevu učiteljev, 5. oktobru, ki ga poleg ustnih pohval, izrečenih s strani gostov, izraža tudi vsebina zahvale predsednika OO SVIZ Milana Kumra. Silvestra Brodnjak Hajdinčanke, Gerečanke in Draženčanke za najdaljši jabolčni olupek V organizaciji Društva gospodinj Zavrč je v soboto, 12. oktobra, v završki kulturni dvorani potekalo že sedmo tekmovanje v lupljenju jabolk. Ob tej priložnosti so Zavrčanke pripravile še razstavo različnih sort jabolk in marmelad, spekle so odlične jabolčne štrudlje, z veseljem pa so pokazale še risbice in literarne prispevke završkih osnovnošolcev. Letošnjega društvenega večera go- Dolene, Dražencev, s Ptuja, iz Cirku-spodinj so se udeležile predstavnice lan, završko ekipo pa sta predstavljala iz Markovcev, Vidma pri Ptuju, Pobrež- podžupan Janko Lorbek in Igor Bel-ja, s Hajdine, iz Gorišnice, Gerečje vasi, šak. 28 ZAHVALA Spoštovana ga. Marija! Z vefikjm spoštovanjem in veseljem se iskreno zahvaljujem Vam ter drugim čfa-nicam Društva žena in dekfet o6čine Hajdina za pripravo in postrež6o rimskega zajtrka na 6. Svizovih športnih igrah -Ptuj 2013, ki smo jih na svetovni dan učiteljev, 5. okto6ra 2013, izvedb na Ptuju. Po napornih mesecih priprav, usklajevanj in številnih težav z zadovoljstvom ugotavljam, da so se udeleženci tega velikega športnega in druža6nega srečanja med nami prijetno počutifi, saj je 6do športno in druža6no vzdušje zares enkratno in so se naši gostje zato posfovdi vesefi in nasmejani K prijetnemu in pristnemu vzdušju na naših igrah ste v stdu najstarejšega slovenskega mesta z izvirnimi o6fačdi ter z do6rotami po rimskih receptih za do6ro-došfico 900 udefeženccem iger pomem6no prispevafe tudi ve. Hvafa, da ste 6de def te [epe prireditve! Prijazen pozdrav! Predsednik^SVlZ OO Ptuj Mdan Kumer, prof. Takoj za zmagovalkama, torej na drugo mesto, sta se povzpeli članici Društva gospodinj Draženci z olupkoma dolžine 4,73 m. Oktober 2013 Zanimivo si je bilo pogledati priložnostno razstavo jabolčnih štrudljev, jabolk iz Haloz in kozarcev, v katere je bila spravljena jabolčna marmelada. Po uvodnem pozdravu predsednice završkega društva gospodinj Jelke Belšak so spretne žene zavihale rokave in začele lupiti jabolka. Trajalo je le kratek čas, da je bilo delo opravljeno, potem pa je komisija v sestavi Janko Lorbek, Evelin Makoter Jabločnik in Suzana Petek izmerila še vse olupke in predstavila najdaljšega. Najbolj spretno roko sta letos imeli tekmovalki iz videmskega društva kmetic, ki sta naredili skupen olupek v dolžini 5,18 m, drugo mesto sta z olupkoma dolžine 4,73 m osvojili tekmovalki iz Dražencev, tretja pa je bila ekipa aktiva žena Dolena z dolžino olupka 4,53 m. Ob tem velja poudariti, da je predsednica Slavica Dominc kot posameznica naredila najdaljši olupek. Sicer pa je bilo tudi letos na druženju v Zavrču najpomembneje sodelovati, se zabavati in izmenjati izkušnje pa še kak novi recept z jabolki se je prikradel zraven. Besedilo in foto: TM Samo kak centimeter je zmanjkal ekipi Društva žena in deklet občine Hajdina. Posebna komisija je vse olupke natančno izmerila, tudi draženskega, ki je bil zares dolg in nepoškodovan. Ekipa Društva žena in deklet Gerečja vas, v kateri je bila tudi predsednica Magda Intihar. 29 Oktober 2013 Gerečanke znova v televizijski oddaji Dobro jutro V dneh pred 18. oktobrom so se članice DŽD Gerečja vas ponovno temeljito pripravljale na predstavitev svojih kulinaričnih dobrot v oddaji Dobro jutro z Marijo Merljak, ki je tokratno oddajo namenila zdravi uporabi hrane in zelišč, ki preprečujejo in zmanjšujejo zdravstvene težave z žolčnimi kamni. Bogato obložena miza, ki so jo članice DŽD Gerečja vas pripravile za predstavitev v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. Snemanje tokratne oddaje je potekalo v živo s stare tržnice v ljubljanski Šiški, ki je po mnogih letih začela ponovno dobivati svojo pravo podobo tržnice z raznovrstno ponudbo, za njeno oživitev pa se je zavzelo eno od zasebnih ljubljanskih podjetij. Dogajanje na sami tržnici je bilo živahno kljub njeni majhnosti, dodaten pečat pa so dodale tudi članice DŽD Gerečja vas, ki so se predstavile z dobrotami predvsem iz žit in stročnic, ki so jih tokrat pripravile na način in po receptih njihovih babic, dodatno pa pripomo- Članice DŽD Gerečja vas so že stare znanke pri snemanju oddaje o zdravi prehrani s priznano strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Foto: LK rejo k zmanjšanju zdravstvenih težav z žolčnimi kamni. Glede na celotno predstavitev kulinarične ponudbe in po besedah naše poznane prehranske strokovnjakinje Marije Merljak so se članice DŽD Ge- rečja vas tudi tokrat odlično odrezale. Po besedah Merljakove jih v prihodnje zagotovo čaka še kakšen nov kulinaričen izziv, ki bo prav tako igral vlogo zdrave prehrane današnjega časa. MI Gasilke na srečanju v Gerečji vasi Gasilstvo že dolgo ni več nekaj, za kar bi se zavzemali samo moški. Imamo prve poklicne gasilke, v prostovoljstvu pa ženska roka že kar lep čas prav pride. Članice gasilke zasedajo po društvih najrazličnejše položaje, odlične so pri delu z otroki, po vodstvenih funkcijah se enakovredno kosajo z moškimi, so zelo sposobne sodnice in tekmovalno dosegajo vrhunske rezultate, ki so v nekaterih primerih celo boljši od moških. V DRUŽBI ČLANIC TUDI VODILNI MOŽJE IZ GASILSKIH VRST Tokrat so se članice zbrale na vsakoletnem skupnem srečanju v soboto, 28. septembra, v Gerečji vasi. Domačini so organizacijo v sodelovanju z Območno gasilsko zvezo Ptuj z veseljem sprejeli, saj so želeli članicam v zameno za svoje požrtvovalno delo v gasilstvu nekaj malega tudi vrniti, pa čeprav v obliki druženja. Letošnjega druženja so se udeležile članice iz Bukovcev, Podvincev, Stojncev, Hajdoš, s Hajdine in iz Gerečje vasi. Prisotni so bili tudi nekateri vidnejši člani iz gasilskih vrst našega okoliša - podpovelj- nik GZS Zvonko Glažar, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, predstavnica odbora za članice OGZ Ptuj Marica Mlakar, predstavnik gasilskega poveljstva občine Hajdina in domači poveljnik Uroš Paveo, predstavnik občine Hajdina Ivo Lešnik ter domači predsednik PGD Gerečja vas Aleš Purgaj. 30 Oktober 2013 Zadovoljne udeleženke srečanja članic OGZ Ptuj v Gerečji BILO JE SLOVESNO IN TUDI VESELO V uradnem delu so si sledile zahvale in pohvale gasilkam za vse, kar počnejo v gasilstvu. Posebnih čestitk so bile deležne seveda gasilke iz sosednjih Hajdoš, ki so na minuli gasilski olim-pijadi v Franciji dosegle dve zlati medalji - v kategoriji članice A in kategoriji članice B. Za popestritev uradnega dela so poskrbele glasbene točke, ki so jih izvedli mladi domači glasbeniki in MePZ Gerečja vas. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev, pri kateri so članom domačega društva pomagale članice društva žena in deklet Gerečja vas. Veselemu delu srečanja so sledile še posebej prirejene gasilske igre, pri katerih so svoje znanje poskusile vse sodelujoče članice. Druženje se je končalo ob glasbi in prijetnih pogovorih o takšnih in drugačnih gasilskih dogodivščinah. Člani PGD Gerečja vas se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem članicam za obisk v Gerečji vasi, za pripadnost veliki družini gasilcev in za njihov doprinos h gasilstvu. Besedilo in foto: ML Hajdinski gasilci na strokovni ekskurziji v Krškem Člani PGD Hajdina smo se v soboto, 31. avgusta, v sklopu rednih mesečnih vaj odločili za strokovno ekskurzijo oz. ogled jedrske elektrarne Krško. Sam ogled elektrarne je bil za vse člane zelo zanimiv in strokovno zelo informativen. Priložnost smo imeli videti tudi vso njihovo gasilsko teh- niko in prikaz delovanja z njo, saj so imeli operativni člani usposabljanje. Prav tako smo s seboj povabili svoje žene, za katere smo organizirali ogled grada Rajhenburg in drugih znamenitosti v občini Krško. Skupno druženje smo nadaljevali z ogledom zasebnega živalskega muzeja na Se-lah pri Dobovi, pozdravili prijatelje gasilce PGD Mihalovec, s katerimi smo pobrateni in skupaj sodelujemo že 40 let. Veselo druženje s prijatelji iz Mihalovca smo nadaljevali v lovskem domu v Artičah. Emil Ogrizek, predsednik PGD Hajdina 31 Oktober 2013 Tekmovali mladi gasilci OGZ V prostorih gasilskega doma na Ptuju je v nedeljo, 13. oktobra, Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj organizirala kviz gasilske mladine, ki se ga je udeležilo 22 ekip, od tega 13 pionirskih ekip, osem mladinskih in ena ekipa pripravnikov. Iz občinskega poveljstva Hajdina so se kviza udeležile ekipe mladih gasilcev iz PGD Hajdina, Hajdoše, Draženci in Gerečja vas, vsi po vrsti pa so se odlično odrezali. Mladinci PGD Hajdoše so zmagali v svoji konkurenci. Mladinski ekipi Gerečje vasi 1 in 2 z mentorico. Čestitka za drugo in tretje mesto! Pripravniki PGD Gerečja vas v svoji kategoriji tokrat niso imeli konkurence. Še preden so se mladi tekmovalci pomerili v pisanju testov in praktičnem delu, jih je pozdravil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, ki je posebej poudaril, da se znanje začne pri najmlajših. Dokaz, da je veliko mladih tekmovalcev, je, da so tudi v območni zvezi na pravi poti in da bodo prav ti nekoč postali pravi operativci. Poleg pisanja testov so pionirji morali pokazati, kako spretni so pri vozlih, mladinci so tekmovali v prenosu tro-jaka in vozlih, pripravniki pa so imeli spajanje cevi na trojak, brez vozlov pa tudi pri njih ni šlo. Zanimivo je bilo mlade tekmovalce opazovati še pri iskanju parov gasilskega orodja, zelo spretni pa so bili tudi v odgovorih na vprašanja o zgodovini gasilstva, požarne preventive in splošnih gasilskih znanj. Med pionirji je zmagala ekipa PGD Ptuj, druga je bila ekipa PGD Markovci in tretja ekipa PGD Stojnci. Naravnost blesteli pa so mladinci iz hajdinskega občinskega poveljstva: zmagala je ekipa PGD Hajdoše, druga je bila ekipa PGD Gerečja vas 2 in tretja ekipa PGD Gerečja vas 1. Pripravniki iz PGD Gerečja vas tokrat na tekmovanju niso imeli konkurence. Najboljši v posameznih kategorijah se bodo pomerili še na regijskem in nato 23. novembra na 12. državnem kvizu gasilske mladine, ki ga bo gostila občina Kidričevo. Besedilo in foto: TM 32 Oktober 2013 Gerečjevaški gasilci zelo uspešni na gasilskem tekmovanju podravske regije Gasilsko tekmovanje podravske regije je letos potekalo v Ormožu. Tekmovanja se je udeležilo kar 99 ekip različnih starostnih kategorij, zato so se organizatorji morali zares potruditi, da je tekmovanje potekalo nemoteno. Tekmovanja so se udeležile tudi štiri tekmovalne enote iz PGD Gerečja vas: pionirji, mladinci, člani B in starejši gasilci. Za PGD Gerečja vas je tako številna udeležba predstavljala posebno čast, hkrati pa tudi velik logistični zalogaj, saj pomenijo štiri tekmovalne enote približno 40 ljudi, ki so redno in požrtvovalno trenirali ter si s tem tudi zaslužili udeležbo na tekmovanju podravske regije v Ormožu. Da se je požrtvovalno delo vseh tekmovalnih enot zares obrestovalo, pričajo rezultati, ki so jih dosegli. Vse štiri tekmovalne ekipe so se namreč vrnile s pokali: pionirji so dosegli 1. mesto, mladinci prav tako 1. mesto, člani B so si prislužili pokal za 3. mesto, starejši gasilci pa so zasedli 2. mesto. Z odličnimi rezultati so si pionirji, mladinci in starejši gasilci prislužili tudi uvrstitev na državno prvenstvo, kar je za PGD Gerečja vas izjemnega pomena. Vse čestitke gasilcem in gasilkam PGD Gerečja vas ter njihovim mentorjem, ki so s svojimi rezultati dokazali, da so ena od gasilskih vasi, ki zna biti uspešna tudi na tekmovalnem področju. Besedilo in foto: ML Vse štiri tekmovalne ekipe PGD Gerečja vas so z gasilskega tekmovanja podravske regije v Ormožu domov prinesle zaslužene pokale. 33 Oktober 2013 Vse tri hajdoške ekipe zmagale na tekmovanju v Velenju Mesto Velenje je od 3. do 5. oktobra gostilo letošnje 5. Dneve zaščite in reševanja, prireditev, na kateri se vsako drugo leto v mesecu varstva pred požari predstavita zaščita in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami. V okviru prireditve je bilo v Velenju tudi državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, na atletskem stadionu pa tekmovanje gasilskih desetin, kjer smo znova navijali za zlate hajdoške olimpijce, ki so tako še enkrat dokazali, da so najboljši v Sloveniji. Zmage so se na koncu veselile vse tri ekipe in domov odnesle nagrado visoke vrednosti - tri potopne črpalke. TM Članice A in B ter člani B PGD Hajdoše z zasluženimi nagradami Foto: Mlakar DP v kartingu v letu 2013 (Z leve): Maks Mlakar, Vid Pšajd, Primož Matelič, Jan Skledar, Albin Pernat Doseženi rezultati Vid Pšajd, kategorija Rotax Senior, 1. mesto - državni prvak (drugič zapored, lani v kategoriji Rotax Junior) Maks Mlakar, kategorija KZ2 Masters, 1. mesto - pokalni prvak (lani podpr-vak) Primož Matelič, kategorija Rotax DD2, 2. mesto - državni podprvak Maks Mlakar, kategorija KZ2, 2. mesto - državni podprvak (tekmoval je v dveh kategorijah) Albin Pernat, kategorija KZ2 Masters - 3. mesto Jan Skledar, kategorija KZ2 - 5. mesto Uvrstitev društva za DP - 2. mesto, tudi lani smo bili drugi. Prvo je AMD Šlander Celje, tretji pa Športni klub Mega. Amatersko tekmovanje 125 Shifter Zvonko Črešnik - 3. mesto Marko Žerak - 4. mesto Besedilo in foto: Marko Žerak 34 Oktober 2013 Utrinki hajdinskih planincev Razmišljam, kaj je tisto, zaradi česar lezemo gor. Morda zaradi prijateljev, s katerimi smo neločljivi in želimo biti čim več skupaj. Nas vleče v hribe tišina gozda, pomirjujoča barva zelenih pašnikov ali skalnat svet, med katerim se skrivajo »ikebane« planinskega cvetja? Hajdinski planinci na vrhu - Veliko Kozje, 993 m tudi, koliko vrhov je okrog, ki jih ne poznamo in jih je treba še osvojiti. In ko vrh osvojimo po eni poti, ga moramo raziskati tudi z druge strani, v kopnih in zimskih razmerah. Tedaj smo že zasvojeni, zgrabijo nas in nas ne izpustijo več, ti hribi in vrhovi. Razlogov, ki so globoko v vsakem od nas in nas vlečejo vedno znova v višave, je toliko, kot nas je ljubiteljev narave. Drage planinke in planinci, ljubitelji narave, trudimo se zadovoljiti vaše želje in potrebe in vas varno voditi na nove ali že osvojene vrhove, na planinske izlete, pohode in srečanja. Naši programi so namenjeni tistim, ki ljubijo višine in prepade zavarovane planinske poti, in tistim, ki imajo raje varne in nadelane planinske poti in stezice. Namenjeni so odraslim, mladim planincem, alpinistom in tudi tistim, ki radi kolesarijo. Ponujamo enodnevne ture in daljše izlete za tiste, ki se od doma lahko in radi odpravijo za več dni. Slavko Burjan V hribih je lepo, tu se spočijemo, od-vržemo skrbi za nekaj ur, se nadihamo čistega zraka. Ali morda hodimo v hribe zato, da dokažemo sebi in drugim, da znamo in zmoremo, ali da tekmujemo z drugimi? Če je njim uspelo priti na vrh, mora tudi nam. Še raje na kaj višjega, zahtevnejšega. S tem vzdržujemo telesno kondicijo, ki jo še stopnjujemo. Hodimo, ker radi fotografiramo cvetje, drevesa, viharnike, sončne vzhode in zahode - v vseh letnih časih. V hribe nas vleče želja stati na vrhu in opazovati svet pod seboj. Počutimo se vzvišene, nekaj več. Ugotovimo MI SMO TU, PRIDRUŽITE SE NAM Skratka, trudimo se, da bi bili čim boljši. Več informacij lahko dobite na spletni strani planinskega društva www.pdhajdina. com ali vsak četrtek od 17. do 19. ure v prostorih društva v nekdanji pošti. Spomini na Sedmera jezera Ratitovec, 1678 m 35 Oktober 2013 Tradicionalni praznični pohod na Donačko goro Pred odhodom na tradicionalni praznični pohod na Donačko goro so udeleženci skupaj z županom občine Hajdina mag. Stanislavom Glažarjem in predsednikom PD Hajdina Jože-tom Majerhoferjem naredili skupinski planinski posnetek na ploščadi pred občinskim poslopjem, kjer sta tudi oglasna deska Planinskega društva Hajdina in Pohodniška karta občine Hajdina. Foto: Silvestra Brodnjak Biserna poroka zakoncev Požgan iz Gerečje vasi V znamenju praznovanja sta v prve dni letošnje jeseni vstopila Stanislav in Elizabeta Požgan iz Gerečje vasi. V cerkvi sv. Martina na Hajdini sta tako kot že pred šestimi desetletji obnovila poročno zaobljubo in si, na že nekoliko tresoči roki, ponovno nadela poročna prstana. Slavljenca v družbi sina Stanislava in vnukinje Mojce, ki sta bila njuni priči na biserni poroki. Pisalo se je leto 1953, ko sta se 26. septembra danes biserni ženin Stanislav, rojen leta 1926, in biserna nevesta Elizabeta, rojena leta 1931, z dekliškim priimkom Korunič, odločila za vstop v novo, skupno življenje. Pred pričami in svati sta si takrat polna načrtov in pričakovanj, ki sta jih nekatere bolj, druge manj uspešno uresničevala skozi vsa skupna leta, obljubila večno zvestobo. Skupen dom in družino sta si zakonca Požgan ustvarila v Gerečji vasi. Njuna življenjska pot je bil vse prej kot lahka, pa vendarle sta s skupnimi močmi, z vero, ljubeznijo in zaupanjem drug v drugega premagala vse ovire. Ob delu sta z veseljem skrbela in urejala okolico svojega doma, Stanislav pa je ob tem še vedno našel čas za ribolov - predan mu je bil skoraj 60 let. V zakonu se jima je rodil sin Stanislav, ki je z ženo Angelo poskrbel, da danes njuno jesen življenja bogati še vnukinja Mojca. V soboto, 28. 9. 2013, šestdeset let kasneje, sta poročno zaobljubo obnovila, tokrat na biserni poroki. Civilni obred je vodil podžupan občine Hajdi-na Franc Mlakar, ki je bisernoporočenca povabil k podpisu bisernoporočne listine, pridružil pa se mu je še zapisnikar Franc Krajnc, ki je zakoncema v spomin na ta dan v imenu občine podaril sliko župnijske cerkve. Biserno mašo, ki jo je s pesmijo obogatil pevec Uroš Sagadin, 36 Oktober 2013 O Bisernoporočenca v družbi svatov v Martinovi cerkvi na Hajdini je daroval farni župnik naddekan Ma- drug drugemu v vseh teh šestdesetih nega spoštovanja tudi v prihodnje. rijan Fesel, ki je med drugim dejal, da letih lahko samo za vzgled vsem, ki sta bisernoporočenca s svojo skupno stopamo za njima. Obenem jima je za- MP prehojeno potjo ter pripadnostjo želel še trdnega zdravja in medseboj- Foto: Uroš Požgan Pri Brodnjakovih v Skorbi se je 7. oktobra oglasil predsednik Društva upokojencev Hajdina Anton Cestnik ter s svojim prihodom presenetil in razveselil kar dva svoja člana. Pred devetdesetimi leti se je na ta dan rodil Karel Spolenak, ki pa je na svoj trideseti rojstni dan dobil hčerko Silvestro, in to na 56. rojstni dan svoje matere oz. babice Terezije Spolenak, roj. Arzenšek, s Slomškove Ponikve. Zelo zapleteno na prvi pogled, po drugi strani pa povedano na kratko: kar trije Spolenaki so se rodili 7. oktobra, le v različnih obdobjih (1897, 1923 in 1953). 90 let Skorbljana Karla Spolenaka Silvestrin ata, Primožev in Matijev stari ata in pradedek Gašperja Valentina Karel je povedal, da je na ta dan minilo že trideset let, odkar se je upokojil kot izolater klepar, zaposlen v takratni Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem (današnji Talum). Kljub devetim križem je še vedno dobrovoljen, zgovoren, dokaj samostojen in zelo delaven upokojenec, ki na jesen življenja počne marsikaj takega, za kar v delov- no aktivnih letih ni bilo časa ali pa je to namesto njega postorila žena Ro-zika. Leta 1997 je ovdovel, a se je ob pomoči hčerke in njene družine zelo dobro znašel tudi v večini gospodinjskih opravil. Zelo rad ima svojega zeta Francija, s katerim se odlično razumeta in sta najbolj zadovoljna, ko njuna »gospodinjska okupatorka« Silva za nekaj ur odide na teren s svojim Haj-dinčanom. Pri Brodnjakovih v Skorbi se je na praznični 7. oktober oglasil predsednik Društva upokojencev Hajdina Anton Cestnik. Srečanje z devetdesetletnikom Karlom Spolenakom je bilo nekaj posebnega. Naj bo še dolgo tako. Na zdravje očetu in hčerki Silvestri, članici uredniškega odbora Hajdinčan in naši dobri prijateljici! Besedilo in foto: TM 37 Oktober 2013 Dedki in babice, radi vas imamo V sredo, 16. oktobra, je bilo v Domu krajanov v Skorbi zelo prijetno na srečanju občanov, starejših od sedemdeset let. Pogled na fotografijo iz lanskega leta je potrdil ugotovitev, da je bila letos udeležba večja, kar je zelo pohvalno. Podžupan Franc Mlakar, ki je spregovoril zbranim, je med drugim poročal, da je v občinski evidenci 486 občanov, ki so dopolnili 70 let. Prisotni so pozorno prisluhnili podžupanu Francu Mlakarju, nato pa spremljali program učencev OŠ Hajdina, Mladi voditeljski par Manja in Matic se že zelo dobro ki so s svojo prisrčnostjo in iskrenostjo marsikaterega dedka in babico ganili do solz. znajde na odru. Starejši za starejše - med njimi drugi z desne najstarejši občan Maks Kampl, ki v 94. letu še vedno vodi ljudske pevce KPD Stane Petrovič. Najstarejša hajdinska občanka je Katarina Petrovič, ki bo 24. 11. 2013 dopolnila 94 let. Najstarejši občan Maks Kampl pa je 18. 1. 2013 dopolnil 93 let. Prisrčen program so pripravili učenci OŠ Hajdina in Uroš Sagadin, ki je v neuradnem delu poskrbel tudi za glasbo in dobro voljo. Prijetno se je bilo sprehoditi med mizami in prisluhniti pogovorom, v katerih so prisotni obujali spomine na mladost in premnoga doživetja. Tudi kakšna šala je bila vmes in pesem tudi ter ples za tiste, ki vedo, da gibanje pomeni del zdravja. Nasvidenje v letu 2014! Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 38 Oktober 2013 10. tradicionalni kostanjev piknik DU Hajdina Čudovito jesensko petkovo popoldne, 18. oktobra, je v Dražence, kjer je potekal 10. tradicionalni kostanjev piknik, privabilo lepo število članov DU Hajdina. Slika pove več kot vse besede. Hvala organizatorjem! Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Predsednik DU Hajdina Anton Cestnik je vsem zbranim zaželel dober tek in na zdravje, potem pa jih je povabil na plesišče. Eni na plesišču, drugi na dvorišču, kjer je dišalo po vročih pečenih kostanjih, ne- Krivci za odlične kostanje na »prostosti« kateri pa so bili sredi kosila, ki so ga tudi tokrat pripravili in postregli iz gostilne Čelan v Slovenji vasi. Septembrska spominska svečanost v Zg. Pristavi Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je skupaj z borci in njihovimi prijatelji iz Dolene, Podlehnika, Vidma in Maj-šperka, s Ptuja, iz Gorišnice in Markovcev tudi letos 27. septembra obeležila spomin na 27. september 1944, ko so partizanski kurirji postaje TV-8 S bili težek boj s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami v Rodnem Vrhu v Halozah. Enota je v dolini, pri Dravinji, naletela na močno sovražnikovo zasedo, kajti bili so izdani. Med bitko so bili trije borci ranjeni, štirje so padli, drugi so se prebili čez Dravinjo. Med padlimi je bil tudi komandir, 23-letni študent Stane Petrovič - Ivan s Hajdine. Tako zdaj že nekaj zadnjih let v svojem nagovoru zgodbo spomina obudi Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB občine Hajdina. Pozdravni nagovor je imel tokrat župan občine Videm Friderik Bračič, pri položitvi venca in sveč k spomeniku padlim Spomin na letošnjo svečanost v Zg. Pristavi Foto: arhiv Mirkovic v Zg. Pristavi pa sta se mu pridružila podžupan občine Hajdina Franc Mlakar in podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Fridl. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Maksa Kampla in ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, prijeten kulturni program so pripravili tudi učenci OŠ Hajdina pod vodstvom Silve Hajšek, na spominski svečanosti pa se jim je pridružila še ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. TM 39 Oktober 2013 Šola zdravja - vseslovensko srečanje telovadcev na Ptuju V prejšnji številki smo predstavili hajdinsko »enoletno« Šolo zdravja in njihove ptujske goste, ki pod vodstvom Marije Gabron že dve leti vsako jutro ob 7.30 telovadijo v Ljudskem vrtu. Po natanko enem mesecu pa smo jim 19. oktobra obisk vrnili in se skupaj z jutranjimi telovadci z različnih koncev Slovenije udeležili polurnega skupnega razgibavanja sklepov pred magistratom. Trg pred Mestno hišo je postal telovadnica na prostem - ste našli naše Hajdinčanke? Po pozdravu ptujskega župana dr. Štefana Čelana je zapel mešani pevski zbor Ivan Rudolf z Brega, nato pa je zbrane nagovorila predsednica slovenskega Društva Šola zdravja Zdenka Katkič. Pogled na oranžni Mestni trg je marsikateremu mimoidočemu zaustavil korak. Ko pa se je začela telovadba pod vodstvom pobudnika te aktivnosti v Sloveniji, ruskega zdravnika Nikolaya Grishina, je bilo gledalcev vedno več. Po tisoč gibih se je prileglo malo oddiha, med katerim so se skupine predstavile vsaka s svojo himno. Pravi mini pevski festival besedil, ki so tako udarna, da človeka kar zamika, da bi se pridružil moderatorki srečanja Urški Vučak Markež. Sledila je skupinska slika s tega telovadnega »zleta«, nato pa je bil organiziran ogled najstarejšega slovenskega mesta. Kosilo pri Ga-stroju je moralo biti pravo družabno srečanje, saj smo med gostitelji videli tudi harmonikarja ... Besedilo in fotografije: Silvestra Brodnjak M smo četica hajdinska, ki zjutraj telovadi. Svojih tisoč gibov vsak lahko opravi. Mi nikoli ne bomo bolni, nas nihče ne zbega. Gremo dalje brez ozira na lenega soseda. V šoli zdravja se krepimo in zdravje bogatimo. In po naši himni si vse dobro zaželimo. Na melodijo Naša četica koraka so Hajdinčanke ogrele dlani poslušalcev in potem so se zvrstile še vse druge skupine. V hvaležen spomin 1. Franc Senekovič, Sp. Hajdina 28, roj. 20. 1. 1922, umrl, 24.7.2013. 2. Marija Plavčak, Gerečja vas 3, roj. 7.1. 1935, umrla 31.7.2013. 3. Štefan Petek, Hajdoše 12a, roj. 21. 9. 1936, umrl 1.8.2013. 4. Marija Šlamberger, Skorba 7, roj. 20.3. 1957, umrla 20.8.2013. 5. Marija Kosar, Zg. Hajdina 42, roj. 10. 9. 1927, umrla 25.8.2013. 6. Anica Pal, Zg. Hajdina 8a, roj. 2.12. 1945, umrla 16. 9.2013. 7. Ciril Pintarič, Zg. Hajdina 12, roj. 14.7. 1928, umrl 19. 9.2013. 8. Anton Zupanič, Skorba 26a, roj. 1. 6. 1927, umrl 8. 10.2013. 40 Oktober 2013 ZDRAVSTVENI NASVET: Nega dojenčka Tokratnega prispevka ne bom pisala le iz strokovnega znanja kot medicinska sestra, ampak tudi in predvsem kot mama, zato mi spreglejte morebitna odstopanja od »strokovnih« priporočil, navsezadnje se tudi ta med seboj razlikujejo. Če ne prej, se pa vsekakor takrat, ko pridemo iz porodnišnice, začne pojavljati kup vprašanj, kako negovati dojenčkovo kožo, da se izognemo težavam. Koža je otrokov največji organ. Njena struktura se razlikuje od odrasle kože, saj se šele razvija. Je občutljiva in v prvih mesecih mnogo tanjša in bolj hidratirana kot koža odraslih. OSNOVNA NEGA Jutranji obred nege dojenčka se začne z jutranjim previjanjem in umivanjem. Nežno otroško kožo je najbolje umiti samo z mlačno vodo (lahko tudi prekuhano). Občasno lahko dodate milo šibko kislega pH, saj ta stabilizira ravnovesje kože. Pri izbiri kozmetičnih sredstev bodite pozorni na sestavine, ki dražijo kožo. Izbirajte kozmetiko, ki je pretežno naravnega izvora. Če je koža vašega otroka preobčutljiva, vam bo pediater ali farmacevt svetoval tudi kozmetiko, ki je prilagojena občutljivi in suhi otroški koži. Za plenično področje je najbolj primerno hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Mazila imajo protivnetno delovanje in so namenjena negi zdrave kože. Rahlo ščitijo tudi blago razdraženo kožo. Po najnovejših raziskavah otroški pudri niso primerni za nego, saj z vlago tvorijo svaljke in tako dražijo kožo. Vsekakor svetu- jem, da ob vsakem previjanju pustite nekaj časa otroško ritko na zraku. Popek, dokler se popolnoma ne posuši in odpade, negujete enkrat dnevno tako, da ga očistite s sterilnim zložen-cem, prepojenim s fiziološko raztopino ali razredčenim alkoholom. Po čiščenju ga dobro osušite in pokrijte s suho gazo. Ob previjanju ga lahko tudi malo odkrijete in ga tako »sušite na zraku«. Po potrebi negujemo tudi področja za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni. Ta področja dodatno negujemo npr. z mandljevim oljem. Čistilne robčke uporabljamo v glavnem samo v primerih, ko nimamo na dosegu tekoče vode. Iz ušes očistimo samo tisto maslo, ki je že priteklo iz sluhovoda. Dojenčku nikoli ne poskušamo čistiti ušes z vatiranimi paličicami. Otroške oči čistimo s čisto gazo. V primeru blažjega solze-nja oziroma razdraženosti uporabimo sterilno fiziološko raztopino. V primeru blagega gnojnega izcedka lahko otroku namažete oko z materinim mlekom. Če pa se v očesnih kotičkih pojavijo gnojni izločki, svetujem obisk pri pediatru. Za čiščenje nosu uporabite fiziološko raztopino (lahko si jo pripravite doma - o tem sem že pisala). Dojenčka pri tem nagnite vznak. Iz vate si naredite »svaljek« in z njim očistite sluz iz noska. Še posebej pomembno je, da to storite pred dojenjem. Dojenčki še ne znajo dihati skozi usta. Prehoden nosek je zato pomemben za nemoteno hranjenje. Aspirator uporabite samo v primerih, ko gostejše sluzi ne morete sprati s kapljicami. V prvih tednih življenja dobi veliko dojenčkov po obrazu drobne mozolje. Ti nastanejo zaradi spolnih hormonov, ki jih ima dojenček v krvi še iz obdobja pred rojstvom. Ker se hormoni postopoma razgrajujejo, tudi mozoljčki postopoma izginejo. Ne smete jih iztiskati ali nanje nanašati kakršne koli kreme. V naslednji številki se bomo lotili težav, kot so plenični izpuščaj, sor, kolike, temenica, in pomoči pri teh težavah. Do takrat pa ostanite zdravi! Sanja Kokol HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Kokol in Estera Korošec Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: upra va@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 33/2009, 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek. 41 Oktober 2013 NASVET ZA VEČ ZDRAVJA: Prehladna obolenja Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. V 80 % je posledica virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Prehladna obolenja so najpogostejša v obdobju od zgodnje jeseni do pozne pomladi. Odrasli običajno zbolijo dva- do trikrat na leto, otroci pa lahko tudi večkrat. Znaki prehlada Znaki prehlada se pojavijo 2-3 dni po okužbi in trajajo 7-10 dni. Značilni so: voden nosni izcedek, zamašen nos, kihanje in bolečine v žrelu. Lahko se pojavijo še blage bolečine v mišicah in glavobol. Včasih je povišana tudi telesna temperatura, predvsem pri otrocih. Kašelj je na začetku suh, ki po navadi preide v produktivnega. Zdravljenje Zdravila, ki bi ozdravilo prehlad, ni, lahko pa sežemo po zdravilih za lajšanje simptomov in dvig imunskega sistema. Zdravila za lajšanje simptomov Za nos: nazalni dekongestivi (Afrin, Nasic, Operil...). Ta zdravila povzročijo skrčenje žilic v nosni sluznici, s tem zmanjšajo njeno oteklino in izločanje sluzi. Ravno zaradi tega se ne smejo uporabljati več kot štiri do pet dni. Za grlo: antiseptiki, tudi kombinacije z lokalnimi anestetiki. Ti so lahko v obliki pastil, ki jih raztopimo v ustih, ali v obliki pršila. Pri vnetem žrelu se lahko uporabljajo Strep-sils, Granobil, Septolete .... Če pa je žrelo boleče, se lahko odločimo za kombinacije z lokalnimi anestetiki, na pri-merStrefen, Septoleteplus... Antitusike lahko uporabite pri suhem dražečem kašlju. Uporabijo se lahko sirupi z rastlinskimi sluzmi, ki obložijo sluznico žrela in jo tako zavarujejo pred dražljaji za kašelj. Tako deluje slezovsirup. Če imamo hujše oblike kašlja, lahko uporabljamo tudi registrirana zdravila, pri katerih pa moramo biti pazljivi, kajti uporabljamo jih lahko samo pri suhem kašlju. Če jih uživamo pri produktivnem kašlju, lahko to privede do pljučnice, ker se dihalne poti zaradi ustavitve kašlja ne sčistijo. Pri produktivnem kašlju pa se uporabljajo ekspektoransi, ki omogočajo lažje izkašljevanje in s tem čiščenje dihalnih poti. Ti so v obliki sirupov, tablet ali praškov. Pomagajo tudi topli napitki, kot so na primer prsni čaji, timijan in drugi. Analgetiki in antipiretiki se lahko uporabijo pri bolečinah ali povišani telesni temperaturi. Ti so lahko v kombinaciji z drugimi zdravili in vitaminom C. Po navadi so v obliki tablet, lahko pa so tudi v obliki praškov in šumečih tablet. Bolnik naj čim več počiva in pije dosti tekočine. Prostor, v katerem je, moramo zračiti. Poskrbeti moramo tudi, da je dovolj vlažen, saj lahko suh zrak povzroči še dodatno draženje kašlja. Pomagamo si lahko tudi s prehranskimi dopolnili, ki pomagajo oslabljenemu imunskemu sistemu. To so multivitaminski preparati, kolostrum in imunoglu-kani. Dobijo se tudi pripravki, ki vsebujejo več komponent, te pa nam olajšajo pot do ozdravitve. Kdaj k zdravniku Če se prehlad ne pozdravi v sedmih do desetih dneh. Če se počutimo slabše in opazimo simptome, kot so težko dihanje, temperatura nad 38 °C, bolečine v ušesih, je treba obiskati zdravnika. Samozdravljenje prav tako ni primerno za starejše od 65 let, nosečnice, dojenčke in majhne otroke. Kako se lahko zaščitimo Pogosto umivanje rok. Pazimo, da se ne dotikamo nosu in oči, saj lahko s tem prenesemo viruse na očesno sluznico. Izogibamo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Uporabljamo papirnate robčke, ki jih po uporabi zavrže-mo. Dihamo skozi nos. Nosna sluznica deluje kot filter za viruse. Če boste kljub vsem ukrepom zboleli, omogočite svojemu organizmu dovolj počitka, da se bo lažje in bolj učinkovito spopadel z virusi in jih tudi premagal. Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina tel. 02 620 78 87 info@lekarna-martin.si 42 Oktober 2013 O Zelju so letos predane draženske gospodinje Zelje je zdravo živilo, ima veliko blagodejnih učinkov in naj bi lajšalo sto težav. Vse to dobro vedo tudi izkušene članice Društva gospodinj Draženci, ki v letošnjem projektu zelje spoznavajo na veliko načinov. Skrbno so ga posadile na domači njivi, okopale in v torek, 22. oktobra, tudi že pospravile z njive. Zelje ima zelo malo kalorij. Jemo lahko kuhanega ali surovega. Uživali naj bi ga vsaj enkrat na teden. Pri nakupu moramo biti pozorni, da je zelje sveže, porabiti ga moramo, še preden postane trdo. V kuhinji ga lahko pripravimo na zelo veliko načinov. Lahko ga dušimo, nadevamo, skuhamo juho, pražimo, naredimo solato. Ker zelje napenja, to lahko preprečimo tako, da mu med kuhanjem dodamo kumino ali janež. Zelje je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, po vsebnosti vitamina C pa se lahko primerja z limono. Poleg tega vsebuje tudi vitamin B provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin... Draženske žene so letošnji zeljni pridelek že pospravile z njive. Zanimivo je bilo tudi v jesenski delavnici, kjer so izdelovale šopke iz suhih listov. Nekaj ga bodo ob pomoči Jožeta Murška iz Pobrežja tudi skisale, nekaj pa prihranile za kuharsko delavnico, na kateri bodo predstavile tudi mnoge izvirne recepte. Predsednica draženskih gospodinj Zdenka Godec pravi, da želijo o zelju izvedeti čim več koristnega, zato bodo kot zavzete zeliščarice raziskale tudi njegove zdravilne učinke. O zelju bodo več povedale na gospodinjskem večeru 30. novembra, ko bo v Dražencih znova potekalo tekmovanje v izdelovanju domačih rezancev. Besedilo in foto: TM Folklorno društvo Sv. Martina občine H ajdi na vabi: + n4v* folklorni» In folklornih* {pofleboo je mno v«eije do ¡.itnji pt?s(rv) 'danučigad»: 'kt raziegn^jomDijtneh nafr^jtondrcIahkb/fEtti harmoniki ■ zalgr^pna klarinet -SlivKiino ■ podajajo laki na kionratiasu, iGnf er^f-n basu- ■ - Al Al Ai IMfrtt ie vas «bijo pere ali prsji^pratoie In se namprldrniiie. IVautili se borro rezanih plesov in se predstavili na nastopih dorro in poivetu, Za dodatne ¡rfarnacije trebite na telefon ito fceviko 070 BJ3 41fli-5 Albin Dctanlk). Povabit* i* prijatelje in zaptoHta z namil 43 Ob 15. prazniku Občine vas vljudno vabim v soboto, 9. novembra 2013, ob 15. uri na 18. tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino v farni cerkvi sv. Martina, ob 16.30 na osrednjo prireditev v šotoru na trgu pred občino. Vesel bom, če se boste tudi vi pridružili našemu praznovanju! Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina Spoštovani! Vabimo vas na slavnostno položitev temeljnega kamna za Vaško središče s kapelo v Skorbi, ki bo 7. novembra 2013 ob 15.30. Slavnostni govornik bo podžupan občine Hajdina Franc Mlakar. Blagoslov bo opravil naddekan v župniji sv. Martina Marijan Fesel. Vljudno vabljeni občani občine Hajdina.