Tovarišu Jakobu Kovačiču v spomin! Krasoa zimska nedelja 18. januarja 1931.! 2alostna pesem zvonov romarske car» kve pri Sv. Trojici v Slov. gorkah se je raz* legala in naznanjala da je nastopil tovariš učitelj=vetcran 'Jakob Kovačič svojo zadnjo pot. Ogromna množica ljudstva od blizu in daleč se je zbrala, da izkaže dragemu ppkoja niku zadnjo čast. U-čitel'jstvo iz eelega okra= ja ter izven o'kraja je v častnern številu pri» hitelo, da se še enkrat poslovi pd predragega tovariša. Vse šole okraja so bile zastopane. Veličasten pogreb kakršnega ne pom= nijo pri Sv. Trojici, je bil' najlepši dpkaz, kako priljubljen je bil pokpjni tovariš. Po cerkvenih obredih je zapel spkolski pevski zbar od Sv. Lenarta, pomnožen z učitclji, večno lepo Vigred se povrne, na !kar so d>vi« gnili gasilci krsto in nepregkdni sprevod se je začel premikati med sviranjem gasibke godbe skozi špalir šolskc mladine v cerkev in nato na pokopališčc. Tukaj je po blago* slovitvi zapel cerkveni pevski zbor »Nad zvezdami, nakar je domači šolski upravitelj in piredsedni'k učitel'jskega društva za sveto lenartski okraj tov. Fran Golež spregpvoril pokojniku v slpvo sledeče: Predragi tovariš in prijatelj! Zadnje de^ janje tragedije tvojega življenja se odigrava. Le nekaj trenutkov še in odjeknili bodo po^ slednji akprdi turobnc žalostinke in gasilski prapor se bp sklonil nad tvojo krstp, da ti  iz^kaže zadnjo čast. Ko se razlivajo poslednji žarki zimskega solnca po zemlji. stojimo ob tvojem odprtem grobu, da ti zadnji zbpgpm kličemo v slovo. Ne prožiš nam več svojih rok v zadnji pozdrav, kajti odrevenele sp. Trnjcvo pot svojega življenja si dpvršil. Skoraj pol stoletja si vzgajal in poučeval našo mladino sejal v m!'ada, nedolžna srca z!ate nauke in vcepljal Ijubezen do zasuž^ njenega slovenskega naroda. Bil si strog, a blag učitelj. 8 hvakžnostjo se tc spominjajo danes številni tvoji nekdanji učenci jn učcn= ke, ki so prihiteli semkaj, da spremijo svo* jega dragega učitelja na njegovi zadnji ppti. A tvoje 'delo ni bilp omejeno samo na šplsko sobo, ne, bil si v pravem potnenu be* sede učitelj in svetovalec naroda. Kpt soustanovitelj tukajšnje Posojilnice si jo vodil skozi 32 let, dpkler niso tvoje moči opešale. Cele skladovnice skrbno popi= sanih knjig y zadružni pisarni pričajo o tvoji marljivosti in vestnosti. Dolgo vrsto let si bil tajnik domačega gasilnega društva, kate= ro je priznalo tvoje nesebičnp delovanje s tem, da te je imenpvalo svojim častnim 'čla« nom. V našem učiteljskem društvu si bil dolgoletni neumorni odbprnik in blagajnik. Bil si nam ljubezniv in iskren tovariš. S svojo veselpstjp in humorjem si nam poma= gal lajšati bremena katera nam nalaga naš.težek poklic .. . Kako hitro so nam mi= nile urice v tvoji prijetni družbi. Skoraj ne moremo vejjeti da si nas za vedno zapustil. Ko si bil po več ko<l 40Ietnem službo« vanju upokojen, nisi prenehal z dclom. Zad* nje svoje moči si še posvetil novozgrajeni svobodni in Ijubljeni Jugoslaviji. Dalje sd še vodil Pospjilnico, ustanovil si Čitabiicp, ognjišče kulturnega in prpsvetnega dela za tukajšnjo okolico, bil si član gerentskega so= 6veta trške občine. '»Mj. Vel. kralj je prfenal tvoje zasluge ter te odlikoval s srebrno ko« lajno za civilne zasluge. Cclo tvoje življenje je bil en sam delaven dan. Usoda ti ni prizanašala s svojimi udarci. Dvakrat si stal ob mrtvaških odrih družic svojega življenja Krvavelo je tvoje očetov* sko srce ko si prejel z bpjišča pretresVjivo sporočilo da je sovražnikova krogla ugas* nila luč življenja tvojemu Ijubljenemu sinu Mirku. A vse si prebolel. V delu za blagor naroda si iskal in našel uteho. Tragična je bi.lia jesen tvojega življenja. In šele ,rešite* ljica smrt je napravila koncc tvojemu trp» ljenju. Našel si mir. katerega v življenju nisi poznal. Dragi prijatelj in tovariš! Odpo* čij se, ,kajti delal in trpel si mnogo. Vsemo* gočni ti bo plačnik z,a vse, kar si dobrega storil. Z željo, naj te obdaja večna solnčna pomlad, se poslavljam od tebe. Poslavljam se v imenu u( iteljskega društva, katerega častni jčlan si bil, v imenu šole, na kaitetrt si 30 let plodonosno deioval, v imenu Citalnice, Posojilnice in Gasilnega društva ter v imenu vseh tvojih prijateljev in tovarišev. Odšel si od nas, a spomin na te nam ibo ostal v srcih, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Spavaj sladko dragi tovariš na prostoru, katercga si si sam izbral za svoje zadnje bivališče v svo» bodni slovenski zemljici, katero si Ijubil ta^ ko zvesto. V slovo ti kličem besede pesni= kove: »Zvonovi, zvonite, domov ga spremi= te! Gre z dela in truda Adamov sin.« Pevski zbor je zapel »Blagor mu«, gasilska godba je zasvirala zadnjo žalostinko, ga= silski prapor se je sklonil nad krsto in zem= lja je sprejela v svoje varstvo, kar je nje= nega. Pokojnik je bil rojen leta 1857. na Ptuj* ski gori. Obiskoval je gimnazijo v Ptuju. na* kar se jc posvetil učiteljskemu poklicu. Leta 1879. je maturiral na mariborskem učitelji« šču. Služboval je v Čadramljah pod zelenim Pohorjem, v Ljutomeru, v Slovenski Bistrici in od leta 1890. do svoje upokojitve leta 1919. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Učitelju veteranu, marljivemu narodne« mu delavcu in Ijubeznivemu tovarišu bodi ohranjen blag spomin! G ... ž. -\