Nar o dna■ in Studijska g L rtj'i: mica v - c Ceppa, 9 List izt r p H'” s E straneh _ _ ........ fa polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna -Xjr.edni$tv#l in upriva: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štesV/ìyWljin^M-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisinš^sejie^spfejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega is tolpe a za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE! PAHIIJE T.O. Na 2. strani objavljamo izvleček uvodnika "Pravde” o mednarodni solidarnosti ibletl igNOVLJENA IZDAJA LETO Vili. ŠTEV. 30 (409) TRST - .SOBOTA, 28. JULIJA 1956 CENA 20 UR ini 1 ini vi m-ait*1 ini o - 16. stan6 n v zbtf ivviii UVOD V SLIČEN SPORAZUM V OBČINSKEM MERILU ? ©krajinski odbor je bil izvoljen a podlagi sporazuma med DC, PRI in PSDI Glasovanje v pokrajinskem svetu dokazuje, da so socialdemokrati popustili pred demokristjani Bartoli šel v Rim, da se posvetuje o občinskem vprašanju - Komunike KP glede odgoditve seje občinskega sveta manevrov, ki so v teku - Noče se spoštovati volja volivcev po socialnem odprtju sprožile vse sile, da bi na sklepe občinskega | _ Ponedeljek je tajništvo >, - '"“nistične partije TO iz. Ko>1 naslednji komunike: *ope[ tržaškega občinskega *’ ki je bila sklicana za po* Pril fljek zato, da se izvolita 19 Zf #j in občinski odbor, je bi-M J,S°dena na nedoločen čas. n I#, a, da hočejo čakati na llev inž. Bartolija iz Rima, po ' sc bo brez dvoma razpravic2 8 o vprašanju izvolitve žu-!1J j ,* in občinskega odbora in mel» v0(Jo * ; 1 (iv« 4 ffL Zr°*c odgoditve že slicane tiči v trmoglavosti DC, ki Klavif odkloniti vsakršno rešitev, iati** ** bi bila v smislu odbora to'1® f Vodstvom Bartolija, kljub ™; ,ebi po socialnem odprtju, .J- izšla iz volitev in iz naj* nii.^oga razvoja krajevnega po; ‘enega položaja. n]0,i 5 vsak način gre za posledic ‘1 obžalovanja vredni po-Vmešavanja centralnih or-v demokrščanske stranke vodsevom Fanfanija, ki je _ eno vztrajal na centristič* “dborih zato, da bi se ohra-a‘crikalni monopol z bolj «Kj/nanj odkrito podporo des- na 1 *• s* takšnemu nesramnemu oti protidemo- Njanju, proti pri “til 'ncniu vmešavanju tujih sil a fcšitev tržaške krize in to asprotju z voljo in težnja-5. -j ‘ so prišle do izraza na , Van, odločno protestira laj->0 KPTO, opozarjajoč vse ie eresirane stranke in sku-ipel'i l. ®a njihovo odgovornost, ipel1 j } še dalje sledile centristi-^'^postaeiji, ki ni nič dru-i kot zelo jasen znak odpr-1,8 desno. činski odbor. Takšna uprava bi uživala podporo več kot 75 odst. volivcev. Ce pa bo prišlo do druge rešitve, ki ne bi upoštevala spremenjenega položaja, bo za to nosila vso odgovornost demokrščanska stranka, ki ne upošteva niti želja in teženj svojih lastnih volivcev. V četrtek je bila tretja seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Svetovalci so se je u-deležili polnoštevilno. Po izvolitvi predsednika pokrajine z tivnosti glasovi socialdemokratskega in republikanskega svetovalca ni bilo pričakovati presene, čenj in zato se je že predvidevalo da bo tudi odbor iz. voljen z istimi glasovi. Tako se je tudi zgodilo. Seja se je otvorila z običajno zamudo, kar gotovo ni dobro pričevalo za nekatere svetovalce, ki ne poznajo točnosti. Takoj po otvoritvi je zaprosil za besedo vodja komunisti, čne skupine tov. prof. Weiss in podal glasovalno izjavo, v kateri je rečeno, da so komunistični svetovalci sprejeli na znanje izjave novoizvoljenega predsednika Gregorettija, prav posebno glede antifašističnega značaja njegove osebe in gle. de obljube, da se bo nova pokrajinska uprava držala načel nepristranosti in konstruk-Komunistična skupina se misli držati nače. in bo na podlagi dejani zavzemala svoje stališče do u-prave. Zato, da se uprava drži načel, ki jih je iznesel prof. Gregoretti, naj se omogoči so. delovanje opozicije v delovnih komisijah in naj pristransko ne odbija predlogov, ki jih bo komunistična skupina stavila. Glede sestave pokrajinskega odbora je prof. Weiss napovedal, da bodo komunistični svetovalci oddali bele glasovnice. Za prof. Weissom je v imenu demokristjanov spregovoril odv. Persoglia, ki je pozval ostale centristične stranke, naj se ponovno zvežejo z DC zato, da se odbor skupno sestavi. Nato je v imenu svoje skupine predlagal kot kandidate za odborniška mesta France-schinija, Sferca, Deliseja (DC) in Dulcija (PSDI). Za PRI je svetovalec Bazzaro dejal, da bo podprl predlog DC, da pa se PRI ne namerava udeležiti odbora, tudi zato, ker on osebno ne more vstopiti vanj, ker mu tega ne dovoli statut njegove sindikalne organizacije. V imenu PSDI je sprego. KLJUB POBOŽNIM ŽELJAM FRANCOSKE BURŽ0AZIJE XIV. kongres Kompartije Francije - manifestacija enotnosti Tov. Suslov je v svojem pozdravu poudaril nujnost enotnosti socialističnih sil - Navdušenje zaradi prisotnosti 25 inozemskih delegacij - Tov. Destradi je pozdravil kongres v imenu KPTO Ve strani tisto pomoč, ki -je! m"11 dovolila, da se uveljavi jjJ Sv°jimi lastnimi ljudmi, pjr je pač, da so med aloj1 ^krščanskimi občinskimi invaici in med voditelji arlj (k- ne organizacije DC miš-Sej, iia različna. Govori se cplo, n>V'6 vodja demokrščanske /‘“e svetovalcev v občin-e J > svetu A % .‘‘2 'borov, ki so nastali med n f, ^vetovalci. Zgleda, da je Skimin d ki želi odpra. • ie komunike KP. t>Pe’ „ dtjansko Stvari ,ft .'ja“3K,o razvijajo tako, \ v komunikeju rečeno. n): s0,i je odpotoval v Rim, šč 1 lej- posvetuje s svojimi vo-kof’ 'ho* *n da skuša dobiti z v Franzil podal o. s svojega mesta zara- P lj j, skupina, ki želi r,,«! ig^rtolija kot kandidata za 1 s in postaviti na njego. ljy esto drugo osebo, ki bi d”a* 1 h' nekaj več simpatij in stojite* računala na glasove des-.pji (f.Prav posebno na glasove o t ta*st‘čnih svetovalcev. >si|:. I»r®da tudi, da hočejo deti6 ^.'stjani sestaviti odbor iz jati 1( h. demokristjanov. Ta odet11., k "M bi užival podporo iiaij ; tistih skupin, ki bi mu ■’lt2 J.jjdile. Nekaj takega pa v 1 položaju ne bi bilo j il,, *l°. ker bi dejansko skriti1, X, °dprtje na desno. r” tsvdeio se je, da se bo ob. i te,1 svet ponovno sestal v jj, ' Na tej seji bi morala J'e; v; ,°dločitev. Položaj ni preidem Jasno je samo sta-h demokristjanov^ ki no-i(j na noben način upošte-;3 jo_da j eprišel čas odprtja in borbe proti desni. k' Postaja zaradi demokrl-:a \ i. skega stališča čedalje ne. di ; >ej$a. 1 \ i^nes se ne more reči nič, iv k se bo zadeva rešila. iNa x'l)1,,lačin bi bil čas, da bi ji| ‘lj kr‘stjanski voditelji razu. I® ti’da se stvar da rešiti, da fyJaio sile, ki bi lahko selit k 6 močan in ugleden ob- Z izvolitvijo Centralnega komiteja se je v soboto zaključil v veliki dvorani nove občinske palače v Le Havre XIV. kongres Komunistične partije Francije. Kongres je soglasno odobril poročilo CK, ki ga je podal generalni se. kretar Maurice Thorez, in si z nekaterimi popravki o-svojil teze, ki jih je izdal CK za predkongresno diskusijo. Na podlagi poročila in tez bodo francoski komunisti delali dalje v smeri utrjevanja partije, enotnosti s francoskimi socialisti, borbe proti kolonialni pustolovščini v Alžiriji, za izboljšanje stanja delavskega razreda in delovnih množic. Kongres je tudi soglasno o. dobril predlog za ustanovitev Zveze komunistične mladine, ki je že obstajala pred vojno a je bila po vojni nadomešče. na z zvezo republikanske mladine. Nepopisno navdušenje je vladalo na kongresu, ko so skozi en dan prinašali svoje pozdrave predstavniki 25 ko. munističnih in delavskih partij v svetu. Govor Suslova. ki je trajal več časa, je bil sprejet z velikimi ovacijami in navdušenim odobravanjem. Tov. Suslov je v imenu Komunistične partije Sovjetske zveze pozdravil francoske komuniste in francoske delovne judi. Zelo važna je bila njegova izjava, v kateri je rečeno, da je treba misliti na premo, stitev tudi ideoloških razlik s socialisti na podlagi prijate, ljske, konstruktivne diskusije. V sedanjem času, ko je nastal sistem socialističnih dežel, je prvenstvene važnosti, da se doseže enotnost delavskega razreda. Suslov je obenem poudaril veliko potrebo po ideološki enotnosti med delavskimi in komunističnimi partijami ma podlagi marksizma.ler.ini-zma, na podlagi proletarskega internacionalizma, na podlagi izmenjave misli in izkušenj. Tudi govor tov. Pajette, ki je spregovoril imenu italijanske delegacije je žel val nav- dušenega odobravanja s strani delegatov in povabljencev. Tov. Pajetta je v svojem pozdravu dejal, kako se danes v italijanski partiji diskutira na podlagi novosti, ki so s e pojavile po XX. kongresu KPSZ, in kako je v osredju pozorno, sti italijanskih komunistov diskusija o italijanski poti v socializem. Tudi ostali predstavniki bratskih in komunističnih partij so prinesli svoj pozdrav in svojo solidarnost francoskim komunistom. Kongres je prejel nešteto pozdravnih pi. sem in brzojavk s strani osta, lih bratskih partij, med temi tudi od kitajskih komunistov in do sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Tita. V imenu naše partije je francoske komuniste pozdravil tov. Destradi, ki je v svojem na. govoru poudaril, s kakšnimi simpatijami spremlja naše ljudstvo uspehe francoskih tovarišev, in rekel, da bodo iz. kušnje s kongresa služile tudi tržaškim komunistom v borbi za utrditev socialističnih sil v Trstu. Poudariti je treba, da so vsi buržoazni listi v Franciji še pred kongresom na dolgo in široko pisarili o nekakšni globoki krizi v K PF. Krongres pa je zelo jasno dokazal, kako so splahnele vse reakcionarne pobožne želje. Kongres je potrdil enotnost francoskih ko. munistov v borbi za boljšo bodočnost Francije. Reakcionarji so še enkrat ostali z dolgim nosom in so morali v teku in po kongresu priznati, da je KPF močna partija, ki se giblje z odločnim korakom k svoji še večji utrditvi in k novim uspehom. Proces proti škedenjskim antifašistom in postopek policije z aretiranimi državljani voril Dulci, ki je izjavil, da se strinja s predlogom DC, da upa, da se bo isti položaj pojavil tudi v občinskem merilu, ker bi drugače njegova stranka morala spremeniti svoje gledanje glede poveza, ve z DC v pokrajinskem sve. tu. Pristavil je, da on ne spre. jema mesta v odboru zato, da bi dobil stolček. Ta njegova izjava je vzbudila zelo mu. čen vtis, ker je vse zgledalo, da se pere pred očitki svoje lastne baze, kjer se mnogo govori o Dulciju kot ljubitelju odborniških mest. Ze po začetku glasovanja je Antonini (monarhist) hotel dobiti pojasnilo glede izjave Dulcija, češ da so stranke desnice namišljeno nacionalne. Ker ni dobil pojasnila, je skupno z dvema fašističnima svetovalcema zapustil dvora^ no. Izid glasovanja je bil naslednji: Francescini 131 Dulci 13, Sferca 12, Delise 12 glasov. Degano in Cerberi sta dobila vsak po en glas. Za na. mestnika sta bila s 13 glasovi izvoljena Cerberi in Rados. Belih glasovnic je bilo 8. Po prečitanju rezultatov se je dosedanji začasni predsednik Rados zahvalil vsem prisotnim in želel vse najboljše v nadaljnjem delu. Tako, kot so potekle stvari, zgleda, da so se socialdemo. krati in republikanci že zmenili tudi glede sestave občinskega odbora. Vse je bilo na. prej pripravljeno: izjave Per. soglie (DC), Eazzara (PRI) in Dulcija (PSDI) so popolnoma sovpadate. Zato je pričakovati da se bodo socialdemokrati ponovno vAiuill demokristjanom in nadaljevali z doseda. njo politiko antikomunističnih predsodkov, ki ne morejo kot škoditi stvari socialnega napredka. Dejansko so se socialdemokrati znova izneverili svojim lastnim besedam in so pokazali, da ne nameravajo napraviti nobenega koraka na. prej v smeri zbližanja in zavezništva med socialističnimi silami in strankami. To pa le škoduje stvari delovnih ljudi in je očitno korist konzervativnih krogov, ki so izbrali demokrščanske stranko za zastopnika svojih protiljudskih interesov. Po dolgem času so spravili pred sodišče škedenjske antifašiste in jim že teden dni sodijo. Na procesu je prišlo na dan pre. cej stvari. Predvsem so se odvetniki, ki branijo obtožence, izrekli za ukinitev sodnega postopka na podlagi 6. člena londonskega sporazuma, ki je bil pred kratkim uveljavljen od generalnega komisarja z odlokom štev. 190. Sodišče ni na to zahtevo obrambe odgovorilo ne ne. gativno ne pozitivno in je že prve dni odločilo, da naj se sodni postopek nadaljuje in da se bo o ekscepciji obrambe izreklo ti teku procesa. Po drugi strani je odvetnik, ki zastopa civilno stranko, raz-vil tezo, po kateri naj bi se londonski sporazum smatral za ne. ustaven in da se zaradi tega ne more uveljaviti člen 6, ki pred. videva ukinitev sodnih postopkov proti osebam, ki so izvršile politično kazniva dejanja. Tretje dejstvo, ki je izšlo is procesa, pa meče slabo luč na policijske metode in predstavlja težko obsodbo za tiste policijske organe, ki se v svojem delu poslužujejo nasilja proti aretirancem. Obtoženci, Josip Rutar, Alfred Prunk, Ivan Hrovat, Miro Stepančič, Benjamin Sancin, Vin. cene Plečnik so vsi izjavili, da so jim bila priznanja izsiljena z ustrahovalnimi in nasilnimi sredstvi, s katerimi so se zlasti odlikovali nekateri policisti in komisar Groppone. Obtoženci so izjavili, da so podpisali priznanja, da bi se rešili pred ustrahovanjem in pred pestmi policistov, ki niso štedili s fizičnim pritiskom, da bi prisilili aretirance k priznanju dejanj, ki jih niso izvršili. Stanje je dejansko naslednje ; obstoja 6. člen londonskega spo. razuma, ki je bil uradno uveljavljen v Trstu in ki jasno pred. videva ukinitev vseh postopkov proti tistim osebam, ki so za-grpšile politično kazniva deja. n ja ; obstoja dejstvo, da so priznanja obtožencev zlagana, ker so bila podana pod pritiskom policijskih organov in so bilo že v teku sodnega preiskovanja umaknjena. Sedaj se človek sprašuje, kako je sploh mogoče, da se je proces sploh nadalje- val skozi več dni. Lahko razumemo previdnost sodnega kolegija, ki noče hiteti z zaključki, ko ni sodnikom še vse jasno. Kljub temu imajo na razpolago dve pravni dejstvi, ki dovolj zgovorno pričata, da se proces sploh začeti ne bi bil smel. Celiali bi bili obtoženci krivi kaznivega dejanja, bi se bil mo. ral sodni postopek že v teku preiskave ali pa vsaj v začetku procesa, ukiniti. Ce pa sodniki ne bi bili hoteli upoštevati tega pravnega dejstva, bi bili morali upoštevati dejstvo, da so bila priznanja izsiljena. Zato je sploh nerazumljivo, kako je še mogoče nadaljevati proces, ki je zgrajen na popolnoma trhlih temeljih, je dejansko sad maščevalnega duha nekaterih krogov. Dejansko pa je za nas pravi obtoženec na tem procesu razvpita policijska metoda pritiska na aretirance. Na procesu se je pač indirektno go. vorilo tudi o tistih ljudeh, ki so bili pred časom aretirani v Camporah v zvezi z zadevo Tre-visanovega umora. Govorilo se je o tem, ker so nekateri ške-denjski obtoženci rekli, da so Oče Cervi ie na povabilo HUPI pričel v nače mesto Srečal se bo s slovenskimi in italijanskimi partizani ter antifašisti V njem gledajo tržaški demokratje predstavnika antifašistične Italije Ob priliki proslav 25. julija, obletnice padca fašizma je partizanska organizacija ANPI povabila za nekaj dni v naše mesto Alcida Cervija, hrabrega o-četa sedmih sinov, borcev za svobodo, ki so jih nacifašisti vse v eni noči ustrelili. Oče Cervi je preživel težki udarec, ostal je zvest svojim in idealom svojih sinov in danes vzgaja vnuke, ki so mu jih zapustili mučeniki, v duhu svobode in bratstva med narodi. Včeraj zvečer se je oče Cervi srečal s tržaško mladino v dvorani Športnega krožka «Internazionale» v ul. T. Vecellio. Danes, v soboto ob 18 uri bo Alcida Cervija sprejel občinski svet v Miljah ; ob 21. uri bo pa na čast očetu Cerviju velika ljudska veselica v Križu, ki jo organizira krajevna sekcija Zve. ze partizanov. V Križu se bo oče Cervi srečal in pogovoril s CK madžarske delavske partije izdal resolucijo o sedanjih nalogah Napovedano 250/° povišanje življenjske ravni v petih letih V ponedeljek je bila objavljena resolucij ki je bila sprejeta na zadnjem plenumu Centralnega komiteja Madžar, ske delavske partije. Resolucija je velikega pomena za vse madžarsko ljudstvo in je bila zato tudi zelo ugodno sprejeta. V njej so zapopadeni vsi problemi madžarskega politi, enega in javnega življenja in odpira široko pot za razvoj demokracije in odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je plenum ugotovil. Resolucija se deli na štiri dele, od katerih prvi obravna. va ukrepe, ki sta jih partija in vlada sprejeli v zadnjih mesecih za rehabilitacijo 474 obsojenih državljanov. Neka- Mttpna zaključna deklaracija ilo - Maser - Mekru na Brlonlk lH V.^ključku razgovorov na t| ‘h so Tito, Naser in Ne-j^3dPisali skupno izjavo, bila v petek istočasno ||i'jelena v Beogradu, Kai. Delhiju. Sr)Va predvsem ugotavlja, uveljavljajo njiho-j Cle, prispevala v dolo. r* ^ zmanjšanju med. i 6 napetosti in razvija-1 6tlakopravnih odnosov Vivami. . ^ A) dniki treh držav potr. A deset načel bandunške S \‘6nce, po katerih se je '! 'l,%1'avnati tudi v medna- % Modn°sih. nujno potrebne raz- orožitve je treba doseči napredek v okviru OiZN in obsegati mora tako atomsko in termonuklearno orožje kakor tudi klasično ob o. rožitev z ustreznim nadzorstvom nad izpolnjevanjem sklenjenih sporazumov. Ek s. plozijc orožja za množično uničevanje je treba prekiniti. Jedrsko gradivo je treba uporabljati edinole v miroljubne namene na podlagi popolnega in enakopravnega mednarodnega sodelovanja v okviru OZN. V interesu zadovoljivega reševanja problemov Daljne, ga vzhoda je potrebno, da se LR Kitajska sprejme v OZiN, kakor tudi je treba sprejeti v organizacijo vse dežele, ki so prosile za članstvo. Vprašanje Nemčije je treba urediti v skladu z željami nemškega na. roda prek sporazumov, doseženih na mednarodnih pogajanjih. Za rešitev problemov Srednjega vzhoda in položaja v Palestini trije predsedniki podpirajo resolucijo bandunške konference. Alžirskemu ljudstvu je treba priznati njegove zakonite pravice, obenem pa zaščititi koristi pn-ebival-stva evropskega porekla. Prenehanje sovražnosti in poga. janja med zainteresiranimi stranmi morajo privesti do miroljubne ureditve vprašanja. Potrpežljivo je treba vztrajati na poskusih za ureditev vseh svetovnih problemov ter ustvariti vzdušje miru in delovati v skladu s temeljnimi načeli ustanovne listine OZN. teri od teh so bili ponovno izvoljeni v Centralni komite, med njimi socialdemokrat Gyorgy Marasaron in drugi. Drugi del resolucije je posvečen gospodarskim proble. mom: za leto 1956 je predvideno 47 do 50 odst. povišanje industrijske proizvodnje. Povi, šala Se bo proizvodnja proizvajalnih sredstev in potrošnih dobrin. Za bodočih pet let je predvideno povišanje kmetij, ske proizvodnje v višini 27 odst. Življenjska raven delovnega ljudstva se bo povišala za 25 odst. Resolucija vsebuje tudi ugotovitev nujne po. trebe pospeševati tudi najpreprostejše oblike zadružništva v kmetijstvu: od izkoriščanja poljedelskih strojev do skupnega obdelovanja zemlje. V istem delu resolucije se obrav. navajo naslednji osnovni problemi narodnega življenja: po. stopna decentralizacija gospodarskega in upravnega vodstva s povečanjem odgovor, nosti in avtonomije voditeljev, od ministrskih do ravnateljev podjetij; demokratizacija državnega življenja, to je borba proti birokratizaciji in uve. ljavljanje ustavnih načel pri delovanju narodne skupščine z večjo povezavo poslancesv z volivci; zagotovitev popolnega in strogega spoštovanja socialistične zakonitosti s preure. ditvijo civilnega in kazenskega zakonika, neodvisnost sodnikov in volitve sodnikov in porotnikov. Resolucija podčrtuje tudi po. trebo po nadaljevanju borbe proti čaščenju osebnosti, razvoju diskusij v konstruktivnem in ustvarjalnem duhu, po nadaljnji razširitvi in poživit. vi množičnih organizacij. V okviru zunanje politike poudarja resolucija zvestobo načelom mirne koeksistence in popolno podporo predlogu za razorožitev in prepoved atomskega orožja, okrepitev in po. globitev stikov z Jugoslavijo. V zadnjem delu resolucije so pa obravnavana vprašanja okrepitve enotnosti in discipline v partiji. Na plenumu CK Madžarske delavske partije je bil bivši madžarski minister za obrambo Farkaš izključen iz Parti, je in razrešen vseh funkcij v njej. Farkaš je obtožen, da je zakrivil hude kršitve socialistične zakonitosti, da je brez vzroka preganjal stare komuniste in ustvarjal ozračje ne. zaupanja do partije. Praznovanje XII. letnice L. R. Poljske VARŠAVA — V nedeljo so bile na Poljskem velike slo. vesnosti ob 12. obletnici ustanovitve poljske ljudske republike. Slovesnosti se je na po. vabilo poljske vlade udeležila tudi sovjetska delegacija, ki jo je vodil tov. Bulganin; o-stali člani so bili maršal Zukov, predsednik prezidija ukrajinskega vrhovnega sovjeta Kratčenko, prvi sekretar CK litovske KP Snetčkus ter sovjetski veleposlanik v Var. šavi Ponomarenko. slovenskimi partizani in antifa- j šisti. Jutri, v nedeljo ob 11. uri bo na sedežu ŠK «Internazionale» sprejem, ki ga na čast očetu Cerviju priredi pokrajinski odbor partizanske zveze in na katerega bodo povabljeni predstavniki antifašističnih strank in partizanskih organizacij. Zvečer ob 17. uri bo pa v Ljudskem domu v ul. Madonnina velika ljudska veselica, kateri bo prisostvoval oče Cervi. Tržaški partizani, antifašisti in demokrati, Slovenci in Italijani, pozdravljajo očeta Cervija, ki je prišel v Trst, da skupno z nami proslavi obletnico 25. julija, dneva ko je propadel nesrečni fašistični režim. Tržaški antifašizem pozdravlja v Alcidu Cerviju največji izraz italijanskega odporniškega gibanja, izraz žrtev herojev, ki so dali svoje življenje, da bi se Italija povrnila v demokracijo in bi bili italijanskemu ljudstvu zagotovljeni svoboda in socialna pravičnost. Tržaški antifašisti, združeni v idealih osvobodilne borbe, iznad vsake strankarske ideologije, odklanjajo vse pojave o-Stankov fašizma, ki so se tudi v zadnjih časih skušali preriniti na površje. V očetu Cerviju častimo njegovih sedem sinov, ki jih je znal vzgojiti v ljubezni do svobode in socialne pravičnosti. ANDREA DORIA se je potopila V noči med sredo in četrt, kom sta italijanska prekooceanska ladja «Andrea Do. ria» in ševdska ladja «Stockholm» trčili v Atlantskem oceanu. Trženje je povzročilo potopitev italijanske ladje. Vseh 1134 potnikov so rešila pomorska sredstva, ki so takoj priskočila na pomoč. Ugotovi. H so več sto ranjenih in nekaj mrtvih. Italijanska ladja je bila najmodernejša te vrste in so jo splovili leta 1951. Po vsej Italiji vlada zaradi velike nesreče splošno žalovanje. Trmoglavost demokristjanov glede občinskega odbora v Milanu Pd veličastnih stavkah kmetijskih delavcev, ki so koli. kor toliko privedle do> pogajanja z agrarci in do njihovega popuščanja, sti v ponedeljek opolnoči stopili v stavko italijanski železničarji. Do zad. njega trenutka so se sindikalne organizacije trudile da bi dosegle pri prometnem ministru če ne priznanje vseh zahtev železničarjev, pa vsaj kompromis, ki bi jih delno zadovoljil in predvsem pre. prečil stavko. Toda vlada in prometni minister sta ostala nepopustljiva na svojih pozicijah z izgovorom, da ni fi. nančnih sredstev. S svojim nerazumevanjem za potrebe železničarjev so odgovorne vla- de oblasti povročile državi milijardno škodo v samih 24 urah stavke. Stavka je bila enotna in kompaktna z udeležbo od 95 do 100 odst. železniških delav. cev. Za 24 ur so utihnile vse železniške postaje, ki so osta, le puste in prazne. Od * 6000 vsakodnevnih potniških in 2400 tovornih vlakov jih je krožilo le par sto. Te vlake so vozili vojaki ki se niso mogli upreti ukazom in so tako pod silo postali stavko, kazi. V sredo se je sestal ministrski svet in štiri ure pretre. sai vprašanje zahtev železničarjev toda do zaključka ni j prišel. V posebni izjavi, izda. ni po seji, so bile praktično zavrnjene vse zahteve in potrjeno nepopustljivo stališče vlade do zahtev te delovne kategorije. Med sindikalnimi organizacijami so se ponovno začela posvetovanja. Pozornost italijanskega javnega mnenja je še vedno obrnjena na razvoj dogodkov o-krog milanskega občinskega sveta. V ponedeljek se je sestal občinski svet, da bi iz. volil občinski odbor, toda brez uspeha. Krščanska demokracija se trdovratno upira sodelovanju v odboru, v katerem bi bili ali katerega bi podpirali socialisti. Slišijo se že govorice o imnovanju izred. nega komisarja. Izjave Pisanellija moskovski »Pravdi” «Pravda» od torka je objavila intervju svojega rimskega dopisnika z demokristjanskim poslancem Codacci Pisanelli-jem, ki je izjavil, da se bo v kratkem ustanovila skupna sovjetsko-itaiijanska parlamen. tarna skupina, ki bo z italijanske strani sestavljena iz parlamentarcev večine in manjšine ter bo imela nalogo, da razvije in poglobi odnose med italijanskim in sovjetskim parlamentom. Codacci Pisanel. li je tudi izjavil, da je čas, da se sovjetsko.italijanski odnosi izboljšajo na vseh področjih. jih policisti ustrahovali s tem, da so jim grozili, da se bo z njimi godilo kot z miljskimi a-retiranci. Človek se sprašuje, ali je mogoče, da se te metode še vedno uporabljajo 11 let po koncu vojne na sedežih policije republikanske in demokratične države. Cas bj že bil, da bi se pri policiji izvršila stroga preiskava s strani državnih organov in da bi se policija in njene metode postavile po kontrolo državnih, ustavnih organov, ki bi lahko preprečile fizično in moralno obračunavanje z obto. ženci. Pravo demokratičnih dr. žav smatra aretiranca za nedolžnega, dokler ni bila na rednem procesu priznana njegova krivda. Dejansko pa se dogaja v Trstu in tudi v Italiji, da je a-retiranec že ob aretaciji smatran za izmeček človeške družbe, proti kateremu se lahko znaša vsakršen policist. To pa ne le, da ni v duhu obstoječega prava, marveč je tudi nečloveško. Na procesu proti škedenjskim antifašistom se je govorilo, da so policisti izbili en zob nekemu obtožencu. Ali sodišče ne smatra, da velja kazenski zakonik tudi za policijo, ali pa se smatra, da je policija izven pravne ureditve? Ce velja takšna koncepcija, je zelo nevarno, ker se je nekaj takega dogajalo pod fašizmom, ko je bila policija glavni državni organ, ki je bil nad vsem in nad vsemi. Policist, ki se smatra izven prava, ki misli, da mu ni treba spoštovati zakonov, ki je mnenja, da zakoni niso bili zanj zapisani, je prava nevarnost za ure-pešno človeško družbo in mora biti odstranjen s svojega mesta in onemogočen. Do sedaj pa ni. smo še bili priča, da bi bil policist, ki se poslužuje fizičnega in moralnega pritiska na aretirance, odstranjen ali kaznovan. Kaj naj to pomeni? V zvezi z vsem tem je treba odločno poudariti, da se ške-denjski antifašisti ne morejo kaznovati i na podlage londonskega sporazuma, ki dovolj jasno govori, i na podlagi nedolžnosti, ki je prišla do izraza na procesu, čeprav je skušala policija dokazati pred procesom, da so vsi priznali svojo krivdo. Zato smatramo kot svojo dolžnost, da še enkrat zahtevamo ne samo prekinitev sodnega postopka in v skrajnem primeru popolno oprostitev obtožencev, marveč tudi kaznovanje tistih policistov, ki namesto da bi ščitili in pomagali ščititi zakone, jih sami na grob način kršijo. Po svetu naokrog BOMBAY — Prejšnji teden je izredno močan potres prizadejal področje zahodne Indije in povzočil številne človeške žrtve ter ogromno ško. do. Najbolj so bile prizadete države Kutch, Saurashira in Gujerat. Naselje Anjar je bilo do tal porušeno iz izpod ru. ševin so po prvih 'podatkih izvlekli 103 trupla ter na stotine ranjenih. Okoli Anjara je bilo resno prizadetih trideset vasi, ki štejejo skupno 25.000 prebivalcev. 12.000 prebivalcev teh vasi je ostalo brez strehe. * * * LONDON — Tednik «Empi, re News» je objavil vest, da je angleška kraljica prejela, uradno povabilo, naj skupno s soprogom obišče Moskvo. Sovjetska vlada je tudi sporočila, da bi bil ugoden čas za obisk sredi prihodnjega leta. * * * BRIONI — Na povabilo grškega kralja Pavla in kraljice Friderike sta v ponedeljek zvečer z ladjo «Galeb» odpo. tovala na Krf predsednik re. publike maršal Tito in njegova soproga, ki bosta ostala nekaj časa na otoku kot gosta grške kraljevske dvojice. Ob svojem bivanju v Grčiji se bo Tito verjetno razgovarjal z grškimi državniki — predvsem z prvim ministrom Karaman. lisom — o vprašanju Cipra ter o odnosih med balkanskimi državami. * * * RAYKJAVIK — Te dni je bila sestavljena nova islandska vlada, katero sestavljajo dva člana napredne stranke, dva komunista in dva socialdemokrata, predseduje ji pa Hermann Jonasson, član napredne stranke. Sestava na. predne demokratične vlade, v kateri so tudi komunisti — kar je edinstven primer v drža. vah, ki so članice Atlantske zveze — je zbudila nejevoljo in zaskrbljenost posebno pri ameriški vladi, ker je gotovo, da bo nova vlada nadalje vztrajala na zahtevi, da ZDA umaknejo svoje čete z islandske baze Keflavik, kjer so nastanjene že od leta 1951. Novi islandski zunanji mi. nister, socialdemokrat Gud-mundsson je izjavil, da se njegova in progresivna stranka ne moreta odreči sodelovanju s komunisti, ker bi to pome. niio dati proste roke ’ desničarskim silam. * * * BEOGRAD — Podpredsednik vlade ZSSR tov. Anastas Mikojan je v soboto iz Madžarske prispel v Jugoslavijo, kjer je bil dva dni gost mar. šala Tita na Brionih. Na po. vratku v Sovjetsko zvezo se ie tov. Mikojan ustavil v Sofiji, kjer se je razgovarjal z bolgarskimi voditelji. * * * MOSKVA — Ob priliki jugoslovanskega narodnega praz. nika je vseslovanski komite Z.SSR, skupno z inštitutom za slavistiko in zgodovinskim inštitutom sovjetske akademije znanosti priredil slovesno a. kademijo. Na akademiji je go. voril generalni poročnik Kor-nejev, ki je opisal narodno osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov od leta 1941 do 1945. Prisoten je bil tudi svet. nik jugoslovanskega velepo. slaništva v Moskvi Osolnik. * * * LEGNANO — Na volitvah za novo notranjo komisi.»' v tovarni Franco Tosi je sindi. kalna organizacija FIOM ponovno pridobila večino, ki jo je imela od prejšnjih volitev CISL. Rezultati so posebno pomembni, ker je vodstvo tovarne. skupno z večinsko sin. dikalno organizacijo, vršilo nečuven pritisk na delavce, da bj preprečilo zmago FIOM. * * * CIPER — Vrhovno angleško sodišče na Cipru je zavrnilo priziv 23-letnega Jacovoua Patatsoua, ki je bil 23. aprila obsojen na smrt pad obtožbo, da je umoril nekega turškega policista v Nikoziji. in socializma osianeio in se krepilo Kratek izvleček uvodnika, ki ga je objavila moskovska „Pravda“ Objavljamo izvleček zanimivega članka, ki ga je moskovska «Pravda» objavila dne 16. julija 1956. V začetku članka je podčr. tan posebni pomen in velika važnost XX.. kongresa KP SZ, kot izraz velikih u-spehov izgradnje socializma v Sovjetski zvezi in nastanka svetovnega socialističnega sistema ter zaradi ugotovitve, ki je iz njega izšla, namreč da so sile miru dovolj velike in močne, da preprečijo novo vojno. Široke ljudske množice vseh dežel so z navdušenjem sprejele program miru in medna, rodnega sodelovanja XX. kon. gresa, toda ta program in ve. like posledice XX. kongresa vzbujajo vznemirjenje in preplah med sovražniki delavskega razreda, ki osredotočajo svoje napore, da bi zmanjšali pomen uspehov XX. kongresa in njegovega programa. V tem okviru imajo prvenstveni položaj Združene države Ameri. ke, kjer je državni departman «pustil ob stran vsako diplomacijo» in postal glavni štab propagandistične ofenzive, ki ima namen blatiti velike ideje marksizma-leninizma in spodkopati zaupanje delovnih ljudi v Sovjetsko zvezo in v socializem. Dullesov načrt «Dejstva dokazujejo — se pravi v članku — da v tem primeru nimamo opravka z navadno propagandistično kampanjo po vzorcu kampanje, ki jo je državni depart. man organiziral v letih hlad. ne vojne. Gre za nov politični načrt širokega obsega, na k a. terega polagajo reakcionarni krogi Združenih držav velika upanja». Članek nadaljuje trdeč, da je svetovni socialistični sistem čvrsta in nepremagljiva skupnost mnogih nacij». Dežele, ki ga sestavljajo, so prekinile s kapitalizmom -s pomočjo dolge in težke borbe za osvoboditev delavskega razreda in kmetov. Te dežele, ki so v preteklosti životarile v pogojih gospodarske zaostalosti, so danes zelo blizu gospodarsko razvitim de. želam Zahodne Evrope kar se tiče obsega proizvodnje v glav. nih sektorjih težke industrije. Flemepife ideje borbe za mir in napredek človeštva, za katere so se dežele socializma borile, uživajo vedno večjo podporo po vsem svetu. Ni slučaj, da narodi, ki so se šele pred kratkim osvobodili kolonialnega jarma ali ki se šele borijo za narodno neodvisnost, imajo skupno govorico z deželami socialističnega tabora. Združujejo jih interesi obram-be miru in demokracije, in. teresi borbe proti imperiali, stičnemu napadu in proti re. akciji. Sklepe XX. kongresa KP SZ so soglasno podprli nedavni kongresi Korejske delavske partije, Albanske delavske partije, konference Ko. munistične partije CSR in enotne Socialistične partije Nemčije, plenarna zasedanja Centralnih komitejev komunističnih in delavskih partij o-stalih ljudskih demokracij. V vseh socialističnih deželah prisostvujemo danes prebujenju politične in delovne aktivnosti delovnih množic — pravih ustvarjalcev zgodovine. Načelna borba proti čaščenju osebnosti in njegovim posledi. cam omogoča širok razvoj de. javnosti vseh komunistov, strogo spoštovanje leninskih pravil partijskega življenja, naglo odstranjevanje napak in slabosti pri gospodarskem in kulturnem razvoju, odpra. vo kršitev socialistične zako nitosti in daje na splošno svobodno polje neizčrpni in brezmejni ustvarjalni sili širokih ljudskih množic na podlagi razvoja, socialistične demokra. cije». Sovražnikova akcija V članku se nadalje ugotavlja, da se prav po XX. kongresu razvija v komunističnih in delavski partijah ljudskih demokracij ustvarjalno izvajanje marksizma-leninizma na podlagi lastnih in specifičnih pogojev vsake dežele, kot je predvidel Lenin. Toda, če so poti izvajanja marksizma raz. lične, cilj je eden: komunizem. «Proti temu cilju korakajo združeni delovni ljudje vseh dežel socialističnega sistema, držeč se med seboj čvrsto za roke. Nihče ne bo mogel raz. biti te enotnosti». Reakciona. rji določenih krogov Združenih držav se še niso odrekli svojim sanjam o povratku «dobrih starih časov» ko so ameriški, angleški, francoski in nemški kapitalisti gospodarili na Kitajskem, na Poljskem, na Madžarskem in v drugih deželah, ki stopajo da. nes po poti neodvisnega razvoja. Imperialisti mislijo, da bodo v pogojih nadaljnjega razvoja socialistične demokracije v teh deželah in pri izvajanju kritike in samokritike, njihovi a-genti mogli sejati tam svoje strupeno seme. V ta namen so, na primer izkoristili disku, sijo, ki se je vršila v krožku Petoefi na Madžarskem. -Neka. teri elementi, nasprotni politi, ki Madžarske delavske parti. ,e, so podlegli zunanjemu vplivu imperialističnih krogov in skušali širiti svoja mišljenja, nasprotna partiji, pod krinko diskusije, ki je šla v klasje sovražnikom ljudske Madžarske. «Svobodni narodi spoznajo sovražnika pod vsako krinko, ga razkrinkajo in onemogočijo. Ne smemo pa zapirati oči spri. čo dejstva, da v krajih, kjer je politično in ideološko delo slabotno, sovražnikovi agenti naglo izkoristijo situacijo za svoje cilje. S tem v zvezi je treba omeniti nedavno provo, kacijo v Poznanu. Danes je splošno znano, da so to provokacijo uresničih sovražni agenti. Ameriški tisk ni niti smatral za potrebno zakriti neposredno zvezo med dogodki v Poznanu in prekomorskimi središči za vodenje hladne vojne. Kot je bilo že prej objavljeno, je «New York Journal American» 30. junija s cinično iskrenostjo izjavil, do je senat sklenil nakazati 25 milijonov dolarjev kot pomoč tujim deželam za funkcioniranje tajnih operacij za «železno zaveso», sličnih tistim, ki so privedle do nemirov v Poznanu. Številne osebe, ki so nase die provokaciji v Poznanu oči. vidno niso razumele kdo jih je nahujskal. To se je mogle zgoditi samo zato, ker neka. tere osebe v ljudskih demokra. cijah ne razumejo, da doklei obstajajo v teh deželah raz redne sile sovražne socialisti čnemu sistemu, one lahko v določenih okoliščinah aktivno delujejo proti demokratične, mu ljudskemu sistemu, sku. šajoč povleči za sabo kolebajoče in nestanovitne ljudi; tem bolj, ker sovražni elementi v tujini skušajo in bodo skušali organizirati vsakovrstne provokacije. Delavci, kmetje in intelektualci ljudskih demokraciji bodo pri čuvanju svojih pridobitev znali nedvomno ceniti to lekcijo in bodo znali upogniti sovražnike delavske, ga razreda, zločinske agente imperializma». predvsem, da če so mednarod. , jem delovanju pozabijo na ne organizacije delavskega I proletarsko in mednarodno so- razreda, kot «Komintern» in «Kominform» prenehale delovati, bo mednarodna solidarnost bratskih revolucionarnih partij, ki so na pozicijah mark. sizma-leninizma, opešala in njihovi stiki se bodo prekinili. Drugič pa upajo, da bi mogle komunistične partije, delujoč na podlagi narodnih posebno, sti in pogojev vsake dežele, izražajoč nacionalne interese svojih narodov pozabiti na ve. liko dolžnost mednarodne pro. letarske solidarnosti, pozabiti, da je delavski razred vseh dežel in vsake posamezne dežele zainteresiran pri utrditvi mednarodne solidarnosti. «Ti računi imperialistične reakcije bodo neizogibno propadli. «Samo posamezni nesposob. ni elementi, ki jim ni mesta v vrstah delavskega gibanja, osebe, ki lahko izgubijo iz vida gozd zaradi dreves, samo oportunistični elementi, ki so pozabili na velike cilje delavskega razreda lahko pri svo- Udarnost. Vsakodnevne izku. šnje, vsa izkušnja razredne borbe so naučile delavski razred, da razume veliki pomen proletarske solidarnosti. Ta i-deja je že davno nespremenljiva osnova proletarskega pojmovanja sveta. «V vsem svojem delovanju so se marksistične partije ravnale in se ravnajo po nače. lih proletarske in mednarodne solidarnosti. Marksizem-lenini-zem uči da nacionalni interesi, ki jih pravilno čutijo delovni ljudje, ne morejo iti proti njihovim socialističnim mednarodnim interesom. V svojem glasovitem članku «Narodni ponos Velikorusov» V. I. Lenin odločno podčrtuje, da interesi narodnega ponosa, ki ga pravilno čutijo Velikorusi, sovpadajo s socialističnimi in. teresi velikoruskih proletarcev in vseh drugih. «Spraviti v pozabo mednarodne stike bi pomenilo povzročiti veliko škodo narodnim interesom de. DISKUSIJA V PARTIJI IN V NAŠEM TISK TEŽKA POT DELAVSKE ENOTNOSTI (Nadaljevanje na IV. strani) Racionalnejša organizacija dela, vpeljava novih strojev in novih proizvajalnih tehnik postavljata delavce tudi v naših tovarnah pred nove probleme: različni odnosi med delavci in delavci, med tehniki in delavci, med ravnateljstvom in delavstvom, potreba po drugih in primernejših organizacijskih oblikah, borbe novega tipa in z novo impostacij-o zahtevajo skrbno preučitev in večjega kriterija. Zahteve same se predstavljajo v mnogo bolj različnih oblikah: z ene strani zavest, da v večji meri pri. spe vaio k ustvarjanju -boga. stva in s tem profita, daje delovnim ljudem močnejše argumente pri večjih zahtevah; z druge strani, politika gospodarjev in diverzantske akcije sil, ki podpirajo kapital, se z vnemo oklepajo -stališča preteklosti in celo ustvarjajo nove teorije, ki imajo namen oddaljiti delavski razred od njego. v ih osnovnih ciljev Orodje, ki se ga je ta razred gospodarjev vedno najrajši po. služeval, je orodje delitve delovnih ljudi in razkol je še vedno, posebno v našem mestu, eno največjih zla, ki muči proletariat. Zadostovati, bi moral ta raz. log, da se tovariši in posebno PISMA EMIGRANTOV IN PRESELJENIH OSEB IZ S Z. Protisovjetske emigrantske organizacije žive od ameriških dolarjev - Kako izkoriščajo v tujini emigrante - Na Bavarskem registriranih 117.592 tujcev in oseb brez državljanstva Delavski internacionalizem Drugi del članka «Pravde» je posvečen komunističnim partijam, ki delujejo v deže. lah kapitalističnega sistema, katerih akcijo favorizira dej. stvo, da so «sklepi XX. kongresa KP SZ odprli velike perspektive za združenje vseh sil, uvrščenih v korist miru in socializma». Komunistične partije, prekaljene v borbi proti fašizmu in v borbi za mir, okrepljene po svoji «o-gromni zgodovinski izkušnji» imajo veliko vlogo. «V Fran ciji in Italiji so komunisti po. stali velika sila v parlamentu. Poskusi imperialistične reakcije. da bi jih o-samila, omejila njihovo delovanje, ali jih celo spravila v ilegalo niso imeli uspeha». Vznemirjeni zaradi naraščajočega vpliva komunističnih partij in konkretne možnosti ustvarjanja enotnosti demokratičnih sil, računajo danes so-vražniki delavskega razreda «predvsem na razdružitev mednarodnega delavskega gi. banja». ^ V tej smeri skuša udarjati imperialistična reakcija. Oni upajo, da bodo oslabili pove. zavo med komunističnimi par. tiiami in posebno še njihove stike s Komunistično partijo Sovjetske zveze. Članek nadaljuje: «Kaj upajo politiki in ideologi imperia, listične reakcije? Oni mislijo «Večina voditeljev emigracije — nam piše N. T. — so bivši gestapovski agenti, ma-roderji in morilci. Ko -so izgu. bili svoje stare gospodarje, so našli nove, ki jim dobro plačajo za lažne govorice o Sov. jetski zvezi in ki sebe ter nas izdajajo za politične emigran. te, čeprav se večina nas ne bavi z nobeno politiko. V ta j. ni policiji ležijo celi kupi o-vadb proti tistim, ki žele odpotovati domov. Pišejo pa jih takozvani «solidaristi» in u-krajinski nacionalisti». Besnijo pa tudi «vodje», ki poizkušajo obdržati sovjetske ljudi v tujini — v Kanadi, Braziliji, Zahodni Nemčiji in v Franciji. Toda vsi ti «solidaristi», u. krajinski nacionalisti, ČOPE in ostala antisovjetska sodrga, imajo pokrovitelje. Poveljuje jim predvsem takozvani «A-meriški odbor za borbo proti boljševizmu». Predsednik «Odbora za povratek v domovino» general major N. F. Mihajlov, ki je nedavno tega odgovarjal na vprašanja dopisnika zahodno, nemškega časopisa «Der Spiegel», je opisal vzdušje obreko. vanja in zastraševanja, v katerem se nahajajo naši rojaki, ki se žele vrniti iz Zahodne Nemčije v 'ZSSR. — Potem, ko je bil ustanovljen naš odbor, — je izjavil N. Mihajlov, — si radio-po-staje «Glas Amerike», «BBC», «Osvobojenje» in druge, kakor tudi najrazličnejši emigrant ski antisovjetski časopisi, si. stematično prizadevajo ustra. hovati premeščene sovjetske državljane. Med ostalim širijo med njimi laž, da sovjetska vlada baje zahteva, naj se jih nasilno repatriira ter da se v ZSSR one sovjetske državlja. VESTI IZ JUGOSLAVIJE TOVARNA «SAVA» ZNIŽALA petim milijardam 540 milijo- CENE SVOJIM IZDELKOM Nedavno tega je tovarna gumijevih izdelkov «Sava» v Kranju znižala cene svojim izdelkom. To je storila ob priliki proslave 35-letnice svojega obstoja. Tovarniški kolektiv je ob tej priliki sklenil, da bo v bodoče še bolj skrbel za stroje in racionalno ureditev svojega dela in s tem tudi za izboljšanje življenjske ravni delavcev. Cene so znižali predvsem predmetom široke potrošnje in sicer gojzarskim pod. Platom od 1,6 do 10%, ležalnim blazinam za 10-15%, za enak odstotek so znižali tudi cene gobasti gumi, dušam za nogometne žoge, termoforjem itd. POSLEDICE HUDE ZIME Izredno huda zima je letos v celjskem okraju prizadela orehova drevesa, ki so poze-bla. Drevje se je posušilo in zato letos ne bo sadov. Iz starih debel so pozneje zrasli novi poganjki, ki pa verjetno tudi prihodnje leto ne bodo še obrodili. STANJE IZVOZA IZ SLOVENIJE V prvih šestih mesecih le tošnjega leta je znašal izvoz raznega blaga iz Slovenije 6 milijard 856 milijonov proti nov din prvih šestih mesecev lanskega leta.. Slovenija izvaža v glavnem proizvode barvar. ske metalurgije in lesne industrije, ki predstavljajo o-krog polovico skupnega izvoza ter je sedaj občutno povečala tudi izvoz proizvodov črne metalurgije in tekstilne industrije Največ blaga je izvozila Slovenija v Italijo, Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Brita. nijo in Svico, dočim je v zad. njem času povečala tudi izvoz v socialistične dežele. Sedanji izvoz Slovenije predstavlja e-no petino vsega jugoslovanskega izvoza. OTROCI PADLIH BORCEV IZ 15 DRŽAV NA LETOVIŠČU V CRIKVENICI Mednarodna federacija bivših borcev je ob pomoči Zveze vojnih vojaških invalidov in Zveze borcev Jugoslavije organizirala mednarodno leto. vanje otrok padlih borcev in invalidov. V Crikvenico je prispelo na enomesečno letova. nje 65 otrok iz 15 držav in sicer: iz Velike Britanije, Fran. cije in drugih osmih evropskih držav ter iz Turčije, Izraela, Pakistana, Alžirije in Nove Zelandije. ne, ki se prostovoljno vračajo v domovino, izpostavlja represalijam. Sirijo tudi lažno trditev, da odlok prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR o amnestiji sovjetskih državljanov, ki so za časa velike domovinske vojne v letih 1941.45 sodelovali z osvajalci, baje ne velja za bivše pripadnike sovjetske armade. V resnici pa so bili na podlagi tega odloka amnestirani tudi bivši pripadniki sovjetske armade. Takozvani «Ameriški odbor za borbo proti boljševizmu», k mu načeljujejo Američani Sergeant, Rage, Kelly in drugi, organizira in vodi uma. zano kampanjo, ki jo skupno z emigrantskimi organizacija, mi izvajajo proti povratku so. vjetskih državljanov v domovino in proti domoljubnemu delovanju «Odbora za povratek v domovino». Antisovjetske emigrantske organizacije ne ta je, da žive od ameriških dolarjev in si na vse -kriplje prizadevajo, da bi sovjetskim državljanom preprečile povratek. V ta namen obrekujejo, strahujejo in v celi vrsti primerov uporab, ljajo tudi fizično nasilstvo. Vojaške oblasti zahodnih držav so pod geslom «zaščite političnih beguncev» priredile propagandni direndaj. Omenjene emigrantske antisovjetske organizacije pa si prizadevajo za preselitev čim večjega števila sovjetskih premeščenih državljanov iz Nemške fede, ralne republike v zahodne de. žele. Lokalne oblasti in nekateri politiki Nemške federalne republike so sovjetskim državljanom na žalost delali in še delajo zapreke za odhod v ZSSR. Antisovjetske emigrantske organizacije pa ob njihovi popustljivosti izvajajo pri. tisk na sovjetske ljudi in jih silijo, da bi se odpovedali povratku v Sovjetsko zvezo. S kakšnim namenom zadržujejo emigrante Kakšni so pravi razlogi prisilnega zadrževanja sovjetskih ljudi v tujini? To je predvsem rovarjenje mračnih sil, ki skušajo uničiti v sovjetskih ljudeh ljubezen do domovine, jih odstraniti od koristnega dela ter jih pokvariti z miloščinami, ki jih dajejo «Tolstojev sklad» in druge slične «filantropske» or. ganizacije. Sestradane in mo. ralno opustošene ljudi pa na. jemajo v takozvane ameriške «stražarske stotnje», v obvešče. vaine šole ter delajo iz njih vohune. Ne moremo zamolčati tudi dejstva, da telesno zdrave premeščene osebe in emigrante pogosto izkoriščajo tudi kot ceneno delovno silo za težka in slabo plačana dela. Značilno je, da javnost tistih dežel, kjer je največ e. migrantov obsoja rovarjenje reakcionarnih krogov, ki ljudem preprečujejo, da bi se vrnili v domovino. Predsednik Rdečega križa Nemške fe deralne republike doktor VVeitz je dopisniku dusseldorf. sitega časopisa «iWelt am Son. nabend» (Zahodna Nemčija) izjavil, da v «Federalni repu. bliki res žive sovjetski, polj. ski in češki državljani ter državljani drugih vzhodnih držav, ki bi se radi vrnili k svojcem, toda... vsakdo, ki bi se rad vrnil, mora imeti tudi možnost za vrnitev...». I. MURATOV (Revija «Slavjane» št. 5 1956) (Nadaljevanje na IV strani) še komunisti zavedejo, kakšen ogromen pomen ima enotnost in kakšne žrtve je treba pre. nesti, da se jo doseže, okrepi in brani pred vsemi njenimi sovražniki. In vendar smo včasih mi sami sovražniki enotnosti: vsa sektaška stališča, vse domneve nadmoči in popolnosti, vse oblike nezaupnosti do skrajnosti in do vsakogar so zunanje oblike enega samega pojava: strah pred enotnostjo, nesposobnost dejanskega ure. sničenja tega, kar se pravi, da se hoče napraviti za dose, go enotnosti. Organska nesposobnost delovanja za enotnost se večkrat krije za demagoškimi oblikami tistega, ki hoče vse razbiti in se še sprašuje, če bo ob njegovi strani tudi druga Delavska zbornica, ko bo hotel razbiti vse in sam napraviti revolucijo; ali pa v zadržanju tistega, ki pravi, da je pri. pravljen stavkati do skrajno, sti, da bi videl uklonjeno rav- lo bolje iti naprej združeno za določeno dobo ali pa je bilo bolje razbiti takoj? Samo blaznež lahko verjame, da je razkol bolji od enotnosti. Se vprašanje: ali je deloval bolje tisti tovariš, ki je imenoval svinjo nekega zaupnika druge Delavske zbornice ali pa tisti tovariš, ki mu je uspelo dobiti 100 lir prostovoljnega pri. spevka od nekega voditelja UIL v Tržiču? Zdi se mi, da je treba slednjega pohvaliti zaradi njegove modrosti in sposobnosti, da najde resne in človeške argumente, ki prepri. čujejo in ki, kljub različnim prepričanjem, omogočajo izmenjavo idej z vljudnostjo, vredno civiliziranih ljudi To velja za majhne stvari, ki pa so tiste, ki ustvarjajo velike stvari in postajajo c-gromne in odločujoče, kadar jih stotine, tisoče ljudi osvo. ji in jih zavestno razume in obvlada. Za ostale stvari, ki danes mučijo kakšnega tovariša in nateljstvo CREA, toda ko mu posebno kar se tiče enotno. tovariš k »lektor dà v roko bloket za nabiranje prostovoljnih prispevkov za CIGBL, pravi da tega dela noče vršiti, pripravljen pa je stavkati; da ne zaupa Delavski zbornici, ker ga hoče «ukaniti», toda ona sam «ukani» novo Delavsko zbornico, ko se izmika delu, ki je prav tako koristno kot zapustitev delovišča v znak protesta. Razumljivo je tudi zakaj: mnogo lažje je stavkati uro časa, čeprav z žrtvijo, ki jo prinaša, kot pa približati se nekoliko skopuškemu tovari. šu in ga zaprositi za 200 lir ali pa zaprositi za mali solidar. n ostai prispevek nekoga, ki ni organiziran, ali kateremu se približaš prvič, ali ki letos ni obnovil izkaznice ,ali ki se je nekoč razjezil, ko smo mu rekli stavkokaz, ker se ni udeležil borbe, katere mu nismo dobro objasnili ali o kateri ni bil prepričan. Vse to je resnica, kot je tudi resnica, da mnogi še niso razumeli, toda bodo morali r.zumeti — če jim je res pri srcu njihov sindikat ali par. tija delavskega razreda — da se je treba obnašati na druga, čen način s pristaši drugih sindikalnih organizaciji in do nekaterih njihovih voditeljev. Gorje, če vržemo vse skupaj v en koš, tedaj res ne bi razu. meh ničesar od tega, kar se dogaja v svetu. Okrog nas in skupno z nami delajo v tovarnah delavci, vpisani v drugi Delavski zbornici; oni v nekaj verujejo; mi ne smemo soditi, če je to pravilno ali ne. Oni imajo svojo vero in gii je gotovo ne bomo spremeni, li, če bomo govorili, da je nji. hov sindikalni voditelj svinja ali izdajalec delavskega raz. reda, ker s temi «argumenti» ne bi nikoli mogli prepričati poštenega delavca. Ti «argumenti» so morda dobri v določenih trenutkih in v ostrih polemikah, ki se večkrat vnamejo zaradi našega in njiho. vega živinskega zadržanja v preteklosti, toda nikakor -niso primerni za ustvaritev ozračja strpnosti ali bolje rečeno vza. jemnega človečanskega razu. mevanja in solidarnosti. Nekaterim tovarišem postavljam sedaj vprašanje: ali je ta- sti, si pridržujem pravico nadaljevati drugič: toda nekaj želim vseeno omeniti. Res je, ni bila velikanska zmaga odstop ravnateljstva GRDA od 4 odstotnega znižanja; res je, da ni bila velikanska stvar oblika delne in začasne enot. nosti, ki sta jo obe sindikalni organizaciji dosegli. Toda dej. stvo, da se lahko od časa do časa srečamo in združimo, da se po tolikih letih «noža za hrbtom» lahko pogovorimo z vsemi in se čutimo spoštova. ne in cenjene kjer koli se na. ha j amo in s kakršnim koli nasprotnikom imamo opravka, predstavlja velikansko zmago in razlog ponosa za vse de. lovne ljudi. Razlog ponosa je tudi, ko slišimo odgovorne vo. ditelje GRDA izjaviti, da je politika, ki ji sledijo danes večinski sindikati mnogo bolj nevarna in ko sami prijatelji druge Delavske zbornice pri. znavajo, da znata danes OGIL in FIOM zelo modro in pravilno postavljati stvari. Ne sovraštvo in zaničevanje, ne slabe in žaljive besede, ne brezplodna polemika, marveč vedro delovanje mnogih dobrih tovarišev, posebno pa potrpljenje in sposobnost prepričanja, človekoljubnost in razumevanje, to so skrivnosti iz katerih bo izšla enotnost m iz enotnosti zmaga. PAOLO SEMA Izkoristimo možnost tesnejše povezave s K* Tovariš Togliatti je v svojem poročilu na zadnjem zasedanju CK KP! postavil vprašanje, kako naj poteka diskusija in poudaril;, da je treba smatrati kot element šibkosti tiste diskusije, v ka. lerih, bolj kot konkretne stva. ri, prihajajo do izraza neraz-iikovani izbruhi. Vsak pove to. kar mu leži na srcu ne da bi pri tem prišlo do nobenega pravega zaključka. Bodisi v kritikah, kakor tudi v sta. liščih, se ne povezuje konkretnega delovanja partije z vprašanji, ki stoje pred nami. Ce to velja za nekatere tovariše v italijanski partiji, je po mojem prepričanju odsto. tek v naši partiji mnogo večji in zajema vse instance naše partijske organizacije. Nekateri naši tovariši bi radi postavili na zatožno klop vse današnje voditelje SZ, češ da so oni krivi, če kaj ni v redu in da z naše strani nimamo kaj popravljati, ker smo že vse popravili leta 1948 in je zato v naši partiji vse v redu. Da so pri nas od leta 1948 dalje prišle velike spremembe in nekatere zelo pozitivne, da je bila polagoma odpravljena strašna birokra. cija in ogromni aparat, ki je predstavljal samo oviro v razvoju partijskega življenja in demokratičnega gibanja na splošno to je brez dvoma točno. Napravljen je bil korak naprej, v tem smislu zelo pozitivno. Ko pa študiramo poročilo in diskusijo XX. kongresa KP SZ ter nadaljnji material in delo sovjetskih tovarišev moramo ugotoviti, da je prav KP SZ tista, ki je največ doprinesla k novi, popolnejši usmeritvi vseh komunističnih partij. Prikazala je tudi z ze. lo pozitivnimi dejstvi nove metode za socialistično pre o. brazbo družbe v vsem svetu. Sem proti temu, da bi dogmatično prenašali v našo partijo vse to kar delajo sovjetski tovariši, sem pa tudi pro. ti temu, da bi od njih zahtevali odgovore, ki so nam jih po mnenju nekaterih naših tovarišev dolžni dati. Danes se v Sovjetski zvezi vrši velika debata o najrazličnejših vprašanjih in bilo bi zelo pozitivno, če bi vsak tovariš sledil tej diskusiji, kot tudi diskusiji italijanske KP, ki je po mojem mnenju zelo dobra in daje vsakemu tova. Moderno in racionalno urejeni hlevi sovjetskem kolhozu za prašičerejo v IZ KNJIGE „GARIBALD!NC1 V ŠPANIJI" Med ranjenci bataljona »Garibaldi Madrid, decembra 1936 — Ali si v brigadi Internacional? — Da! — V dvorano X. — Salud camarada! — Salud! Za nas vse, zdravnike in bol- nas vse, ničarke kažejo zvesto ljubezen, V njihovih pogledih, v vseh njihovih kretnjah se opaža sim. patija, občudovanje, hvaležnost. Fronta ni daleč. Ponoči se razločno sliši regljanje mitralje. zov. Sovražnik izkorišča trdno temo za zračne napade, Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija pišeta najbolj odvratno stran svoje zgodovine... Toda zagrizeno nočno bombardiranje ima za nas svoj po- V prvi bojni črti za zavzetje fašistične utrdbe De la Cabezai Drugi na desni je tov. Vidaii, popularni komandant Carlos v družbi višjih oficirjev. men: čez dan najdejo odločen odpor, zato se maščujejo na ta način... Vsakemu, ki prihaja naslednje dni, zastavljamo vedno isto vprašanje : — Kaj je s postojanko... ali smo jo zavzeli? — Naša je. Na desni strani reke smo zopet prodrli naprej — Ali veš, skupina hiš, kjer si bil ti ranjen? Naši jo seda) oblegajo. Čakamo samo še na topništvo, ki bo zadalo zadnji uaarec. Sedaj imamo tudi mož-nar je. Videl sem jih kako bruhajo ogenj. Sijajno! Bolničarke poslušajo te pogovore. Razumejo, da se govori o položaju na fronti. Hočejo, da prevajam. Nato ploskajo z rokami in se smehljajo tako, da so še bolj očarljive.. Poleg mene je komandant bo-taljona Poljakov. Star znanec Bil je v isti stotniji Especiali-dades v koloni Libertard, z vse. mi hrabrimi brigade «Gastone Sozzi». Pripoveduje mi, kako je bil ranjen. Dogodivščina, ki bi ga bila lahko zelo drago stala. Rešila ga je njegova hladnokrvnost. V neki akciji na terenu se je preveč oddaljil. Spremljal ga je samo še neki drugi tovariš. Nenadoma srečata vojaka. — Brigada Internacional? — vpraša naš tovariš. Cim je vojpk slišal to ime, se je prestrašen zdrznil in začel na vse grlo vpiti: — General, general! Tovariš Poljak je v hipu razumel, s kom ima opravka. Na. perii je takoj svoj mitraljez in vojak je padel smrtno zadet. Toda s tem je bil sprožen o- larm. Začelo se je divje streljanje. Začel se je umikati, skri. vajoč se od drevesa do drevesa in medtem izstrelil še dva sar-žerja. Čeprav dvakrat ranjen, mu je vseeno uspelo priti do svojih postojank... det. Druga dva naglo zbežita... Tople čestitke komandanta in politkomisarja so bile za Muccinija najlepša nagrada. Danes se nahaja v bolnici, ranjen na roki oh priliki spopada s sovražnikom v prvi bojni črti. Skoro podoben dogodek smo imeli tudi v našem bataljonu «Garibaldi». Na področju, več kilometrov oddaljenem od Madrida, kjer je šla XII. brigada prvič v bojni ogenj, mora četa bataljona «Garibaldi» izvršiti posebno akcijo. Poznano je da se sovražnik nahaja v nekaki utrdbi na vrhu hriba. Zato se lahko sklepa, da v nižavi sovražnik ne bo imel razpršenih sil, to tembolj, upoštevajoč bližino močnega kontingenta naših čet. Ponoči, med odmorom gresta komandant bataljona Pacciardi in politkomisar Roasio na izvi-dniško akcijo popolnoma brez skrbno. Spremlja jih Ugo Muc-cini, četovodja tretje čete «Gastone Sozzi», veteran stotnije z istim imenom. Nenadoma se po- javijo pred tovariši trije moški, ki začnejo mahati z rokami, izražajo se pa v jeziku, ki vzbuja sum. Očividno so začudeni in še bolj neodločeni, ko vidijo naše tovariše, ki korakajo na. prej tako brezskrbno. Roasio je razorožen. Pacciardi ima pri sebi samo majhen revolver, Muccini pa nosi povsem mirno puško na rami. Prvi, ki se zave precej neprijetnega položaja je tovariš Roasio, ki zakliče Muccini ju: — Streljaj, sovražniki so! Muccini ne odlaša niti trenutek: urno povesi puško in u-streli proti najbližjemu izmed treh, ki se zgrudi smrtno za- Obiskal nas je Nenni. Naznani nam, da je bil Gallo ranjen, na srečo lažje. Mislil je, da ga bo našel v bolnici. Toda Gallo se je poceni izmazal, dovolj je bila prva pomoč, ki so mu jo dali na najbližji sanitetni postaji. Skupno z Gallom je bil ranjen tudi Roasio, komunistični politkomisar bataljona. Ra-na ni nevarna, toda kljub temu bo moral držati nogo negibno več dni. Odpotoval bo nato z menoj v... drugo bolnico. Vrnil se bo na svoje mesto, čim bo okreval. To so požrtvovalni voditelji, ki se zavedajo svoje dolžnosti in plačajo s kr-vijo svoj doprinos v borbi. Nenni mi je povedal, da bo ostal v naši brigadi. Z njegovo prisotnostjo bo še bolj poudarjen značaj antifašistične ljudske fronte, ki je najlepši izraz naše mogočne vojaške formacije. Dan pozneje je prišel Gallo. Vedno je izkoristil trenutek prostosti za obisk ranjenih tovarišev. Levo roko ima obvezano. Toda to mu ne onemogoča, da ne bi vršil svoje funkcije. In tudi pri nas ne odneha... s poveljevanjem. Od mene na primer zahteva, naj nekaj napišem za list, upoštevajoč, da je ranjena samo noga... — Toda glej, boli me tudi stopalo, tovariš Gallo! — Za tokrat lahko pišeš z rokama... FRANCESCO LEONE risu možnost gledati bo-široko in vnaprej, ne ! preteklost, kot se dogaiUeser mnogih naših tovariših, kešč se danes dogaja v svetu 1 spi0, sebno še v komunističn*zdne banju, ne pomeni vrač* ira ; na pozicije do leta 1948 (j ^ pomeni pa niti, da m« apaJ vztrajati pri starem, češ ni nič spremenilo v teh ^ dc ehni do ^ Trs Na. : "Ješč 'h u, 'cev tr ho £ io d’: ... ‘aj: !*• Ni ki s njih letih. Nekatere naše trditve sebno v zvezi z Jugoslav* bile zgrešene, to pa je tudi pri nas, kot logični stvo, določene negativi1 škodljive posledice, pi na slovenskem področju Ne bomo nič izgubili 1 g, ugledu kot partija in !iRli‘ sebno, če borno povzel* trebne korake, da odpf* morebitne napake v vsakdanjem delovanju, V' ši krajevni in zunanji ki. Za odpravo teh nap* potreben izredni kongr«5 predlaga v svoji interista neki tovariš. Imamo možnost, da i1 bolj povežemo in sodel* ker nam to narekuj* kdt, dejansko stanje Tržašk* te fa zemlja — z italijanske ile Pt KPI bo imela v jeseni1 0^r kongres in predkongresl 't so skusija se je že začela t0v bo do kongresa še boli, ^ vila in poglobila. Ta ((I_ 'tro sko utrditev naše partii j' Ne smemo pozabiti, J favi sklepi XX. kongresa veljavni in koristni ne Ila za komunistične partije,« .. več za vsa tista gibanja- J^in sklicujejo na Marxa i” j 0 nina. Upati je, da bo* Vsc vzeli v poštev vsi tisti, } te odkritosrčno borijo za 1 zem. ls*a: ALOJZ MARKO’ ; fh Vk. ki 'bili Povišanje piai,1® v L.R. Kitati» Vladni svet L.R. Kitaj* > 6ra pred kratkim odobril s? )v^r reformo plač in mezd ta» Bree; se bodo letos slednje P°' r je za delavce in uradnike '• 'ajj odst. v primeri z lansk* l(tl ^ tom. V prvih treh letih pri' %ra tetke so se realne me2*. plače delavcev in ura* "ašist zvišale povprečno za ^ 1 $iSa vsako leto. V istem oč • se je število delavcev i*1, nikov zvišalo za skoro j enot. V navedenih treh /\ se je specializiralo pre»' lisoč delavcev. BS* tati tet v ftioi DOBER NASVETI “VOW 1MLAOVB-. «Gospod doktor, ponoči« \ J nju tako močno smrčim, sam sebe prebudim. Kaj i« ' svetujete?» -, «Pojdite spat v drugo - !%, * * * lì» UKANIL GA JÈ Pred sodiščem se vrši va proti divjemu lovcuv L sodnikom na mizi leži P*’’, , dt mu je bi-la zaplenjena na1 V toda obtoženi trdovratnat ^ 0 j* ja, da ne pozna puške, njegova. «Naj bo — pravi ko% < dni k — zgleda, da ste t o*' l -f. 1 nedolžni in zato vas ar i«‘M. Sedaj lahko odidete.» / ; Obtoženec se vese! d'v, »e gre proti vratom. Tedaj % ? za ^r.jim sodnik: ^ ^ h «Hej, kaj pa vaša p«»T t1' A 6°>Z h v -........ ~ '$L* ves zadovoljen, da se i,^sn, je ne boste vzeli s sebor,*-Pri teh besedah se h naglo obrne, vrne se K ' »-■ 1 va srečno iztekla" puško. lauvu. j cfi j Seveda se je nato ^ \ . C °tt,l '»ti ost w t «o vse drugače končala. ZAKAJ GA JE PRE^C6!6 «Ali se ne sramujete» y ij, hruli sodnik obtoženca . ( ,‘er vam bilo dovolj, da ste t%,; ‘z p veku ukradli listnico,. na 6 ero Čo Ra leieiri vwn»»n,1.i », I.' " S *_S?_ krvi pretepih, « H ^ mi vendar, kaj vas . do take surovosti?» j I «Pretepel sem ga, ker * '“um šel listnico prazno» — 51 ”* »on že obtoženec. je . * * * K, TAKOJ PO POROtT1 Dan po poroki. Mož j b j arme ženko in ji s slad»- ^ som prišepeta: «Draga, jaz te zelo tjjf.j ». Ul da sedaj, ko sva poroie‘< i"et>e hotel povsem1 odkrito 'i o. povsem- odkrito L r pr nekatere majhne napake, 'X jih opazil na tebi». ,,l \ «Dragec» — odgovori ; : % * «prav zaradi teh majhni;,) a nisem mogla -najti bolp" -rio ; * * * SAMO ENO PORCjji'1^ . Mož se je pravkar ,ì i< skregal z že« zato odšel z doma ter si za uefri najel sobo v hotelu. df- f predno gre v restavracij" j ri«,, čerjo, se mu vseeno sto» J (y> e mači kuhinjt. Zato stoP ji:?!1' lefona in pokliče leno:j# <• ‘Jt, Zf.TfV^iiPO trd 4 nn rti* i r\l*2' <1 brega za večerjo?» «Kaj pripravljam? !fl l* > J vprašaš kaj pripravlja01;, V 11 (Tl*R il Cfnin ! n.ntrl I niti : l)n grdi! Strup pripravlja01 «Ah, tako» mož — «potem pa mo eno porcijo, ker jaz pridem domov.» «Letos je menda prv'*'^1 '*/% živiva počitnice 5 /| ODLOMEK IZ BROŠURE “FAŠIZEM V TRSTU** ?rvo opustošenje tiskarne \ uredništva „Lavoratora“ a im. trii' j. el salUeseni L 1920 so tramvajski ' Peščenci v Trstu napoveda-u 'Splošno stavko, ki je bila prodnega značaja. Za 14. o k. a^'™ra so bile napff^pdane po jpi Italiji velike manifestacije Apatije do Rusije sovjetov “J manifestacije bi morale F do viška z dvodnevno krnitvijo dela in sicer od tvf do 17 oktobra. a v1 je 1 Trstu je stavka popolnoma gnetla. Stavkali so tudi želez. iv« »rji in poštnotelegrafski po Peščenci. V prvih popoldan, gjtl'h urah so "Se skupine de-.. /c*v srečale na Garibaldije-1 i1(1 trgu s fašističnimi škva. fleI.Fi ki sta jim poveljevala Lì -m Belli, dopisnik lista «Po. l1« d'Italia» «in Pietro Dagni-J tajnik fašističnih sindikati : '■ Nastala je ostra diskusi-aps ti se je pa kmalu spreme. ,rei ' v prerekanje in fizično erV ^unavanje. Začeli so tudi jati streli. Piero Belli je bil }t i6t v glavo in prepeljati so jejt morali v bolnico. ul( ‘kdtem so se nekatere sku-5keie fašistov odtrgale in zdi. 6 po Garibaldijevem korzu erl' obrnile v ulico Zudecche, 'eSt so prodrle kordon straž. Fašisti so vdrli v stav-“ i ! kjer je bila tiskarna in se-«Lavoratore». V prvem ®stropju so bili uradi upra. ‘n uredništvo, kjer niso i nikogar, dočim je bilo v i'J>i par uradnikov in dva 'fiška državljana, ki sta i-?.* zaostale številke lista. ija, ?°čim so fašisti v prvem it. tropju opustošili in uni-bci1 Vse kar jim je prišlo v iti, te ter skušali celo zanetiti a S1 ?r- je druga skupina vdrla 'l*arno, ki je bila v pritli. KO' Ihetepli so nekaj tiska-p ki so jih našli pri delu, “tli so vse tipke linotypov lai Oškodovali tudi rotacijski i.i- Predno so odšli, so zaž-SB v kuh starega papirja. Toda ’cem se je vseeno posre-;t3jj ? Pravočasno pogasiti ogenj, tal Variene stroje se je sicer t Precej hitro popravilo, ven. j, ie bilo tiskanje lista prav CL |Stti nastale škode ukinjeno 1 dni. «Lavoratore» je lah-rV, .?:arel zopet izhajati 9. no- PL ^ra. neL ira^ ^isti5ni te Piccolo» je seve-L P'sal, da «napad ni bil v olV_____ ■ it '-------------------- )3,< ref irei naprej pripravljen» in čla so šli fašisti v napad, čeprav ma. loštevilni, «pod streli Samokre. sov iz prostorov socialističnega organa». Po opustošenju in požigu je bila organizirana nabiralna akcija, ki se je kmalu razširila po vsej Italiji. Po treh mesecih, to je do 1. januarja 1921 je bila zbrana vsota 506 tisoč 347 lir. To je bila nedvomno zelo visoka vsota, če upoštevamo takratno vrednost lire. Fašistični napad na «Lavoratore» je londonski «Times» napadom sta. prišla v prostore ameriški konzul in dopisnik «New- York Timesa». Oba sta odločno potrdila, da ni bilo s strani delavcev niti sence provokacije. Navedena sta se zavedla, da se na ulici nekaj do. gaja, čim sta slišala eksplozi. jo bombe, ki je bila vržena skozi okno sobe v kateri sta se nahajala. Bilo je vrženih nato še par bomb, napadalci pa so streljali s samokresi proti ameriškemu konzulu, čim so vdrli v prostore. Nato so zažgal' uredništvo. Vse se je vršilo v prisotnosti karabinjerjev, ki niso mignili niti s dne 2. novembra še precej prstom, da bi preprečili ne- objektivno opisal v nasled. njem članku: «V nobenem mestu Italije, ki sem jih do Sedaj obiskal, nisem našel tako težkega go. spodarskega stanja, kot sem ga našel v Trstu. Brezposelnost je velikanska in življenje je še dražje kot v Rimu. Delavski razred se nahaja pred nerešljivim problemom. Ker je precejšen del slovenskega po. rekla, je podvržen vsakovrst. nim trpinčenjem. Ce ta ne bodo ponehala, bo neizbežno pri. šlo do težkega upora. Fašisti so ultranacionalistična orgar nizacija, ki jo sestavljajo večinoma pobalini, demobilizirani oficirčki, letalci in študentje, s precejšnim številom šoloob. veznih otrok: to so sinovi srednjega sloja ki uživajo popolno imuniteto s strani obla. sti. Jaz sem bil priča nekaterim izmed teh izbruhov, ko sem gledal skozi okno generalnega konzulata Velike Bri. tanije ob priliki obiska socialističnih poslancev v Trstu. Videl sem tudi drhal, ki je zažgala «Lavoratore», prvi list Julijske Krajine. Bilo jih je kakih 200, vsi mladi, korakali so v škvadrah po 25. Vsi so imeli palice in gorjače. Vsaka četa je odšla iz Dantejeve dvorane posamič, toda vsi se so istočasno našli na Garibaldijevem trgu, kjer so napadli skupino delavcev. V zmedi je strel ranil Pietra Bellija, re porteria D’Annunzija, ki je danes prvak navedenih ekstremistov. Ker ga je strel zadel za uho, je možno da je bil po ne. sreči zadet od nekoga v njiho. I vr skupini. Nekaj minut pred Avgust Černigoj ^razstavlja v Ljubljani k jv' znani tržaški akademski jjf >ii|r ln grafik Avgust Černigoj oi; rl(| ^Ija v Jakopičevem pavi-n, dj j,11 » Ljubljani. Razstava je <»i tovorjena 20. t. m. ob pri-) ^ s|i ljubljanskih kulturnih ki z zanimanjem sle-- i,„ Umetniškemu ustvarjanju •ši (i C tr*°*kega umetnika. rcUv [a !,,atm je urejena v treh ve-V ^Voranah, kjer so razobe-tno % ulJa’ akvareli, grafike in ce. N * obsegajo delo umetni-^ j,*®dnjih dveh let. CtV l Pjvi dvorani so razstavi je-of igj J«. Kot prvo značilnost o-i lirično mehkobo barv, lai ' tl,6 u abstraktnem izražanju , ibl’ll/o „ melodijo barv in P% lig Motivi so večinoma tiho-><& ( v najrazličnejših niansah, X f11 ^.dopolnjujejo ter tvorijo : ■[- \ *no zaokroženo celoto. a^r j, gotovo je umetnik izrazil tr lgj( dikah svojo izredno bar-(. In globino. in^uslednji dvorani najdemo gff e*e in risbe. Motivi akva. te» ij n°m prikazujejo kraške ii .ler nekaj francoskih pokra. ■ ltl* Provanse (FrancijaJ. Če-H- « 'i *°av# V1' Poslužuje se najrazlič-ff grafičnih tehnik od li-U> |i i. ® do lino plastične gra-a5'|» ; V, “di v Ljubljani vidimo Z\v', t * najnovejše grafike. Ce ’f'Ty ‘i ,j in akvarelih Cerniti ' V 0nia še povezan z reali-Se je v grafiki tega po-a osvobodil in nam pri---'J 'l, ^)Urealističen, fantastičen C Si, -Pologoma preide v kon. ’^ijj lZem. Tu se je umetnik 'l. Q.'n prešel v svet fanta-LJt dike, prostor in sence Ml i d ,nenehnem gibanju, ki 'c. . el°ma tudi odraz naše-lli^oga, modernega življe-l'q ^ub sproščenosti pa je nika, ki vedno išče novih poti, novih smeri ter da pri tem neutrudno ustvarja. pad in tudi niso nikogar are. tirali. Dejstvo je, da so po opustošenju prostorov fašisti lahko nemoteno odšli in nemoteno marširali po Korzu prepevajoč in vpijoč na ves glas... Civilne oblasti niso v stanju okrenili ničesar, ker vojaške oblasti simpatizirajo s fašisti». Naraščanje umrljivosti zaradi raka Svetovna zdravstvena organizacija je objavila poročilo ;z katerega je razvidno da je v večini najbolj razvitih dežel rak med vzroki za umrljivost na drugem mestu, takoj za srčnimi boleznimi. Največ smrtnih primerov je zaradi ra. ka na prebavilih (požiralni. ku, želodcu, tankem in debe. lem črevesu, jetrih). Po podatkih, ki so zbrani iz 26 dežel in se nanašajo na prvo polovico tega stoletja, umre za rakom na prebavilih več moških kot žensk, po večini zaradi raka na želodcu. Leta 1953 je umrlo zaradi raka tej ali oni obliki 45% ljudi; na Danskem je ta odstotek 48 na Finskem 56, v Franciji 50, v Čilu 62, na Japonskem 73 v ZDA 39. Število smrtnih primerov zaradi raka narašča zaradi te. ga, ker je človeštvo proti tej bolezni praktično še brez moči, medtem ko je za druge bolezni znanost že našla bolj ali manj učinkovita sredstva. V NEDELJO SO V LONJERJU SVEČANO PROSLAVILI ZGODOVINSKO KULTURNO OBLETNICO Pevski zbor Lonjer-Katinara, ustanovljen takoj po osvoboditvi kot zvesti dedič kulturnih tradicij Lonjerja. VPRAŠANJE, KI ČAKA ŽE DESET LET NA REŠITEV Delavskih zadrug še vedno nočejo vrniti zadružnikom Zaskrbljujoče izjave vladnega komisarja in ravnatelja za zadružništvo pri ministrstvu za delo - To so strupeni sadovi spletk demokristjanov - Ščititi hočejo interese veletrgovcev Velika udeležba na prireditvi ob 60. obletnici društva „Zastava“ Požrešne vrane Ob pristajalnih ploščah londonskega letališča so nedavno posejali novo travo. Toda že prihodnji dan je priletelo na stotine vran, ki so pozobale do zadnjega vsa semena. Ra. čunajo, da so imeli zaradi tega okoli sto funtov škode. i ČERNIGOJ: Lastna podoba (gravura v lesu) Manever, ki ga je začela Krščanska demokracija, da bi obdržala člane Delavskih zadrug izven njihove lastnine, to je jzven njihove zadružne organizacije, začenja dajati svo. je strupene sadove. Pred tedni je vladni gene. ralni komisar dr. Paiamara izjavil komunističnemu poslancu Beltrame iz Vidma, da je po njegovem mnenju dvomljivo ali so Delavske zadruge privatna zadruga, ki jo bo tre-ba nekega dne vrniti zadruž. nikom, ali pa moralna ustano. va. Isti dan je ravnatelj za zadružništvo pri ministrstvu za delo Benagiia izjavil voditeljem Delavskih zadrug, da so Delavske zadruge po njegovem mnenju moralna ustano. va, ker je treba ukaz, s k a. terim je ZVU povrnila ustanovo njeni prvotni obliki, smatrati za nezakonit. Istočasnost obeh izjav in bistvena enakost njune vsebine potrjujeta, da se člani Delavskih zadrug nahajajo pred točno določeno odločitvijo in da so bile vse zagotovit, ve, ki so jih svojčas dali vlad. ni funkcionarji v Trstu, lažne. Z druge strani je treba reči, da sta si vlada in minister za delo, socialdemokrat, točno o-svojila demokristjanske pred. loge ne da bi niti najmanj u. postevaia zahteve zadružnikov, ki so edini, ki imajo moralno in zakonito pravico sklepati in odločati o usodi svoje organizacije. Demokristjanska igra, zakrinkana včasih z okornim antikomunizmom, ima očivid. no razredno vsebino. Ce bi se Delavske zadruge vrnile v roke zadružnikov, bi mogle krep. ko pomagati tržaškim delovnim ljudem, da se branijo pred naraščanjem življenjskih stro. škov, ker bi se izognili kon. troli krajevnih veletrgovcev s kupovanjem velikega dela potresnih predmetov neposredno pri industrijskih in kmetijskih proizvajalcih. Toda, če bi Delavske zadruge prišle tako daleč, sledeč bogatim izkušnjam, ki so si jih v prete. klos‘; pridobile pod vodstvom Valentina Pittonija, bi bila velika; kajti ne samo da bi izgubili dobave za Delavske zadruge, marveč bi bili prisiljeni odreči se velikim profitom tudi pri predmetih, prodanih malim trgovcem, ker bi jim morali dati možnost, da kljubujejo nizkim cenam, ki bi jih uvedle Delavske zadruge. Ohraniti Delavske zadru. ge v sedanjem stanju in jih istočasno pripravljati na spre. menitev v moralno ustanovo, pomeni napraviti odlično uslugo krajevni veletrgovini, ne da bi prezrli možnosti, ki se odpirajo Italijanski zvezi kme. tijskih konzorcijev. Krščanska demokracija stro. go molči o teh stvareh, noče se izjaviti in se dela, kot da ne ve kaj se dogaja. Ve se samo, da se njeni predstavniki v Odboru za začasno upravljanje Delavskih zadrug nikakor ne zanimajo za volitve in — če je res kar se govori — se celo protivijo vsakršnemu ukrepu, ki bi mogel v določeni meri približati Zadruge članom. Delavske zadruge bi morale postati teren, na katerem bi mogle zainteresirane politične stranke, vključno z republikan. ci in socialdemokrati, kon. kretno dokazati svojo demokratično vsebino in resnost svojih volilnih obveznosti. Z najmanjšo dobro voljo bi mo. gli priti do -sporazuma, ki bi omogočil doseči okrajna zbo. rovanja in občni zbor ter izvolitev upravnega sveta. To je, kar bi morale storiti, če bi hotele dokazati doslednost pri zadružnih nače. lih, o katerih se na oni strani toliko govori, in ustreči zahte. vam, ki jih že več kot deset let postavljajo člani Delav. skih zadrug. Elektronski možgani za zdravniške diagnoze Po domnevah dr. Zvorikina iz Rockefellerjevega zavoda za medicinska raziskavanja bo mogoče v kratkem zgraditi posebne elektronske možgane, ki bodo pomagali pri postavljanju diagnoze v posameznih bolezenskih primerih. Treba sporočiti podatke o srcu, krvi, temperaturi, višini, teži in druge podatke v zvezi s stanjem bolnika in naprava bo z elektronskim postopkom vzporedila vse te podatke s standardnimi podatki za bel-nike in normalne ljudi ter tako znatno olajšala postavitev kar najbolj točne diagnoze. Mo za literarne zoanosli Pri akademiji znanosti LR Češkoslovaške je bilo ustanovljeno društvo za literarne znanosti, ki združuje literarne strokovnjake, ki delujejo izven Češkoslovaške akademije znanosti. Društvo bo imelo nalogo vzdrževati stike znanosti z literarnim življenjem in ustvariti široko podlago delovanja za Institut češke in slovaške literature. V Lonjerju so v nedeljo z uspelo kulturno prireditvijo svečano proslavili 60. obletnico ustanovitve tamkajšnjega pet -skega in bralnega društva «Zastava«. Poleg domačinov so prišli na proslavo v velikem številu tudi iz drugih okoliških vasi in iz mesta. Že pred določeno uro je bil obsežen senčnati vrt gostilne «pri Županu» zaseden do kraja tako, da smo imeli tudi v nedeljo ponoven dokaz, kako je našemu ljudstvu živo pri srcu vsak kulturni dogodek, obletnica, prireditev. Udeležence ter predstavnike SP/, in SHLP in vse sodelujoče je v imenu društva Lonjer-Katinara pozdravil vaščan Sergij Pečar. Takoj nato so prišli na oder pevci in pevke domačega društvd, ki so pod vodstvom Justa Lavrenčiča zapeli prvi tri pesmi na sporedu: Pozdravljena domovina, Pohojena travca. Opomin k veselju. Za vsako pesem so bili deležni hvaležnega aplavza občinstva. Nato je vaščanka Antonija Čokova podala v jedrnatih obrisih kratek zgodovinski pregled dolgoletnega delovanja društva «Zastava» začenši od leta 1893 pa do avgusta 1927, ko ga je fašistični režim nasilno razpustil. Kljub temu pa ni prosvetno delo nikdar popolnoma zamrlo. Pevci so se še nadalje sestajali, skrivaj vadili in prepevali na izletih, ki so jih prirejali v bližnje in daljne vasi. Delovanje se je nadaljevalo tu. di med drugo svetovno vojno, ko so obnovili pevski zbor in celo dramsko družino tako, da je društvo lahko nastopilo takoj po osvoboditvi. V zaključku svojega govora je podčrtala vztrajnost in požrtvovalnost našega ljudstva v prosvet nem izživljanju, ki se je zavedalo in se tudi danes zaveda, da lahko očitno svoj materinski jezik le s kulturnim in prosvetnim delom in prav od te požrtvovalnosti in vztrajnega dela je odvisen razvoj slovenske pro svete in ohranitev našega človeka na Tržaškem. Vrstili so se, drug za drugim nastopi sodelujočih pevskih zborov, ki jih je najavljal Karel Čok mlajši. Kot prvi izmed gostujočih je nastopil popularni mešani zbor «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba, ki ima za seboj desetletja bogatega in nenehnega delovanja. Pod vodstvom Via- I pel Na planine, Planinska dota Švare so «Cankarjevci« u- ža in V boj. brano zapeli tri dokaj zahtevne in težke pesmi: Kresno jutro, Pastirčki, Mlad junak po vasi jezdi. Sledil je zbor «Slovana iz Padrič, ki ga vodi pevovodja Cvetko Grgič. Zapel je Slovan, nato pa skupno z «Val. Vodnikoma iz Doline Na dan in Oj le mamka vi, vi. Prišla je nato pred mikrofon mladinka Gabrijela Orel, ki je s pravim občutkom gladko recitirala Župančičevo Besedo. Čeprav maloštevilen je navdušil tudi moški zbor «Slaveča iz Ricmanj, ki je pod vodstvom Justa Lavrenčiča za- Kot zadnji je nastopil mešani zbor «Primoreca iz Trebč, ki ga vodi Oskar Kjuder. Zbor, ki šteje nad 70 pevcev in pevk ter vadi točno leto dni, je bil še posebno deležen navdušenega a-plavža. Trebenci so zapeli Mladosti, Nocoj pa oh nocoj in V nove brazde. Ker se navdušeno ploskanje ni hotelo zlepa poleči, so za zaključek zapeli še Naš Kras. Lepo kulturno manifestacijo je zaključil Karel Čok mlajši, ki se je zahvalil za številno u-deležbo in sodelovanje vsem bratskim društvom. Na proslavi je nastopil tudi mešani pevski zbor «Primorec» iz Trebč, ki šteje okrog 70 pevcev in pevk. V nedeljo je poteklo točno leto dni odkar je začel zbor vaditi. Mešani pevski zbor «Iv. Cankar» od Sv. Jakoba, ki ima za' seboj desetletja nenehne kulturne dejavnosti. škoda za krajevne grosiste res bo le elektronskim možganom TONE dete, kaka SELIŠKAR ie ta a l/jlha, iefia... Hodim po svetu ko obešen jak, Danes pa sem pritaval v vas — danes sem v gori, jutri v dolini. in dete mi je zlezlo na kolena. in ko pade na zemljo mrak, s prsti mi je mehkimi božalo obraz. se morda spočijem v gozdni votlini. v peči so veselo gorela plamena. Ob meni le puška vedno spi, Joj, kako je to čudno, prečudno lepo, hladna je, trda, nič ne ogreje, za hip spet v človeka prehajam, le kadar plamenček iz njene cevi dete me gladi s prenežno roko, šviga — se mi srce krvavo smeje. nežen in dober spet lahko postajam. Joj, dete, kako je to dobro, lepo! Pričaral ti bom, veš, ptičice zlate! Dvigam se, glej, že odhajam v goro iskat svobodo zase in zate! Za prijetno in veselo razpolo. ženje je poskrbela pomnožena godba na pihala iz Brega, kije po prireditvi svirala tudi na plesu. Za lepo in nadvse uspelo proslavo zgodovinske kulturne obletnice gre zasluga marljivim lonjerskim prosvetnim delavcem ter vsem bratskim zborom, ki so požrtvovalno sodelo. vali ter tako izpričali svojo solidarnost z lonjerskim društvom in željo za vedno večji razmah našega kulturnega izživljanja. Festival traktoristov V dneh 1. in 2. septembra bo v Ptuju republiški festival v kmetijskem strojništvu in bo . združen z okrajno gospodar, sko razstavo. Prvi dan bo posvetovanje delegatov društev traktoristov in kmetijskih strojnikov, na katerem bodo razpravljali o kmetijskem strojništvu, strokovni vzgoji in o negi kmetijskih strojev v času ko niso v rabi. Drugi dan bo pa povorka strojev, predvsem jugoslovanske proizvodnje. in nato tekmovanje traktoristov v spretnostnih vožnjah. Tekmovalo bo 48 traktoristov žj.'U ' ” o pi watcm/jH fju. jr«- ’ \ Sč,°.teia, vsaka črta tehtno V ;ena- tega bežnega ,({, jj ipV naj povemo, da je Čer. )0{v ‘h, ra*stava veren prikaz eiaperamentnega umet. « Kaj vi pojete?» je vprašal Kuzma Vasiljevič in si del v usta žlico res izvrstnega šerbeta. «O, da!» Vrgla si je kito navzad, nagnila glavo na ramo in brenknila nekaj akordov, pri čemer je skrbno gledala končke svojih prstov in vrat kitare... potem pa mahoma zapela z glasom, ki je bil za njeno postavo premočan, a prijeten, vendar golten in za uho Kuzma Vasiljeviča nekoliko robat. «Joj, ti moja mačica!» je pomislil. Pela je otožno pesem, niti malo ne rusko in v jeziku, ki je bil Kuzmu Vasiljeviču povsem neznan. Bil je prepričan, da' kar naprej sliši v pesmi glasove «gha», proti koncu je pa zateglo ponavljala : «sin-tamar» ali pa «sincimar», «nekaj temu podobnega» se naslonila na roko, zavzdihnila in spustila kitaro v naročje. «Lepo?» je vpra^ šala. «Bi radi še?» «Srčno rad,» je odgovoril Kuzma Vasiljevič. «Samo zakaj sc tako držite, kakor da je vse samo žalostno? Malo šerbeta bi pokusili.» «Ne... kar vi ga dajte. Jaz bom pa še. Ta bo veselejša.» Zapela je drugo pesmico v prav tako neznanem jeziku. Kuzmu Vasiljeviču se je spet zdelo, da sliši prejšnje goltne glasove. Njeni zamolkli prstki s ji tako hiteli po strunah «kakor pajkci». Končala je pa to pesem s tem, da je bojevito zavpila : «Ganda !» ali pa: «Gassa!» in potolkla s peščico po mi-zi in poblisnila z očmi... 16. Kuzma Vasiljevič je sedel kakor omamljen. V glavi se mu je vrtelo. Vse to je bilo tako nepričakovane... Pa tudi te vonjave, petje... sve-če pri belem dnevu... vaniljin šerbet. In zdaj se mu je Kolibri čedalje bolj primikala, lasje so se ji svetlikali in šelesteli in od nje je žarela vročina, pa ta otožni obraz... Rusalka,» je pomislil Kuzma Vasiljevič. Postalo mu je nekolikanj nerodno. «Dušica moja,» je spregovoril, «povejte mi, I. S. TURGENJEV Povesi poročnika Jergunovajj kaj vas je pripeljalo na misel, da ste me povabili danes k sebi?» «Mladi ste, lepi... Take imam rada.» «Aha, to je tisto ! Toda kaj poreče Emilija? Pisala mi je: vsak čas mora priti.» «Ne povejte ji... nič! Groza ! Ubije me!» Kuzma Vasiljevič se je zasmejal. «Ali je mogoče tako hudobna?» Kolibri je nekajkrat resno prikimala. «In madam Fritsche tudi nič. Nič! Nič ! Nič!» Rahlo se je potrkala po čelu. «Razumeš, častnik?» Kuzma Vasiljevič je nagubančil čelo. «To se pravi, skrivnost?» «Da... da». «No, prosim... niti črhnil ne bom. Samo za to me moraš poljubiti.» «Ne, potem... ko pojdeš.» «No, kaj si ti ne izmisli!» Kuzma Vasiljevič se je že nagnil k nji, a se je počasi odmaknila in se vzravnala kakor kača, na katero naletiš v gozdnem rastlinju. Kuzma Vasiljevič se je zagledal vanjo. «Poglej jo no!» je dejal nazadnje. «Kakšna nagajivka! No, bog s teboj.» Kolibri se je zamislila in za zasukala k poročniku... Nenadoma so se od nekod iz hiše zaslišali trije enakomerni zamolkli tidarci. Kolibri se je nasmehnila, skoraj zažvižgala. «Danes — ne, jutri — da. Jutri pridi.» «Obklej?» «Ob .sedmih... zvečer.» «Kaj bo pa z Emilijo?» «Emilija... ne ; ne bo je.» «Misliš? No, dobro. Samo jutri mi boš pa povedala...» «Co?» (Vselej, kadar je Kolibri kaj vprašala, je napravila otročji obraz.) «Zakaj si se mi pa tako dolgo skrivala?» «Da... da ; jutri bo vse, jutri bo konec.» «Le glej, prinesel ti bom darilce...» «Ne... ni treba.» «Zakaj pa ne? Poglej, vidim, da se rad« lepo napraviš.» «Ni treba. To... to... to...» in pokazala je s prstom na svojo obleko, na prstane in zapestnice, na vse, kar je bilo okrog nje, «vse to je moje. Ni podarjeno. Ne jemljem.» «Kakor veš! Zdaj pa moram iti?» «O, da!» Kuzma Vasiljevič se je pridvignil. Kolibri je tudi vstala. «Zbogom,. igračka ! Kdaj pa pride poljub?» Kolibri se je mahoma lahkotno pognala k njemu, se močno oklenila z obema rokama mladega poročnika krog vratu in ga ne poljubila, temveč nekako kavsnila na ustnice. Tudi on jo je hotel poljubiti, a je v trenutku skočila stran in stopila na divanček. «Torej jutri ob sedmih,» je rekel s precejšnjo zadrego. Prikimala mu je, z dvema prstoma prijela konček dolgega pramena »vojih la« in ga ugriznila z ostrimi zobki. Kuzma Vasiljevič ji je poslal poljub z roko, stopil iz sobe in potegnil vrata za seboj. Slišal je, kako je Kolibri nemudoma stekla k njim... V ključavnici je glasno zaškrtal ključ. 17. V sprejemnici gospe Fritschejeve ni bilo nikogar. Kuzma Vasiljevič je nemudoma odšel proti prednji sobi. Ni ga imelo, da bi se srečal z Emilijo. Na verandi mu je prišla nasproti gospodinja. «A! Odhajate, gospod poročnik,» je spregovorila z običajnim hinavskim in zloslutnim zmrdljajem. «Ne boste počakali na Emilijo?» Kuzma Vasiljevič je prišel domov, se «Sporočam vam, gospa, da res ne utegnem več čakati. Mogoče me tudi jutri ne bo. Kar tako ji povejte.» «Dobro, povem. Pa saj vam menda ni bilo dolgčas, gospod poročnik?» «Ne, gospa ; ni mi bilo dolgčas.» «Tako je prav. Nikar nam ne zamerite, gospod.» «Zbogom, gospa.» Kazma Vasiljevič je prišel domov, se zleknil na postelji in se zatopil v premišljevanje. Neizrečeno je bil osupel. «Kakšno čudo božje!» je nič kolikokrat vzkliknil. In zakaj mu je Emilija pisala? Napovedala mu je snidenje, a je ni bilo?... Vzel je njeno pismo v roke, ga nekajkrat obrnil in poduhal : dišalo je po tobaku in na enem kraju je opazil popravek ; bilo je napisano «prejokala», prej pa je pisalo : «prejokal». Toda kaj bi se neki dalo iz tega sklepati? In ali bi bilo mogoče, da bi gospodična nič ne vedela? In le-ona... Kdo je le-ona? Da, kdo je le-ona? Zamamlji-va Kolibri, ta «igračka», ta «punčka» mu ni šla iz glave in nestrpno je čakal prihodnjega večera, čeprav se je na tihem malone bal te «igračke» in «punčke». INadallevanje sledi) Kulturne vesti «HAMLET» NA REKI Na Reki so so se začele «Gledališke igre na prostem» Kot prvo je ansambel reškega narodnega gledališča uprizoril Shakespearovega «Hamleta». Pred. stava je bila pred poslopjem reškega Narodnega muzeja, ki je s svojo monumentalnostjo odločno ustrezalo zahtevam dela. NUSICEVA SOBA V BEOGRAJSKEM MUZEJU V beograjskem mestnem muzej o bodo odprli Nušičevo sobo, ki bo urejena natanko, kot je bila za pisateljevega življenja. Hči pokojnega pisatelja je podarila muzeju celotno opravo njegove delovne sobe, vrsto o-sebnih predmetov, posmrtno masko, vsa pisateljeva tiskana dela in še vrsto drugih stvari. Nekateri rokopisi in gradivo, ki je pomembno za gledališko zgodovino, bodo izročeni beograjskemu gledališkemu muzeju. SPOMENIK H. CH. ANDERSENU Šolski otroci mesta New York so organizirali nabiralno akcijo in zbrali okrog 10.000 dolarjev za postavitev spomenika | premera, meri 6 in pol metrov danskemu pisatelju otroških in tehta 90 kg. pravljic Hansu Christianu Andersenu. Spomenik bo stal v newyorskem Centralnem parku ter bo postavljen in odkrit še letos. SOVJETSKA KINEMATOGRAFIJA Do konca šeste petletke bodo v Sovjetski zvezi proizvajali najmanj 120 filmov letno. Mrežo kinematografskih naprav dobo razširili za okoli 30 odstotkov. Prosvetno ministrstvo bo zgradilo številne nove kinodvorane s skupno 500 tisoč sedeži, to je štirikrat več kot v peti petletki. NAJVECJE ORGLJE NA ČEŠKEM Fakulteta glasbene umetnosti v Bratislavi je nedavno prejela največje koncertne orgije, kar jih je v ČSR. Orgije so izdelali delavci tovarne orgelj v Kr-novu po načrtu prof. Riegler-Skalickva, ki poučuje na omenjeni fakulteti. Za prevoz or-rei j, ki tehtajo 26 ton, so bili potrebni 4 železniški vozovi. Najmanjša cev tega ogromnega instrumenta meri 6 mm, največja kovinska cev ima 32 cm Mednarodne sile miru (Nadaljevanje z 2. strani) lovnih ljudi. Drugače ne more biti, kajti najvažnejši zaključek, ki ga daje moderna zgodovina je ta, da je proletarski internacionalizem najbolj nabrušeno orožje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v borbi proti vsake vrste zatiranju, da dosego svobode, neodvisnosti narodov ter izgradnjo socializma in komunizma. «Proletarski internacionali-zem je veliko geslo sleherne marksistične partije, ki odgovarja vsemu njenemu filozof, skemu pojmovanju in izraža njeno politiko. Od objave «Ma. nifesta komunistov» je bil poziv Marxa in Engelsa «Proletarci vseh dežel združite se!» več kot eno stoletje najvažnejše geslo delavskega gibanja. «Z organiziranjem vojaških blokov, v priklepanjem slabotnejših kapitalističnih držav s pomočjo sistema hlapčevske, ga finančnega podrejanja ter izkoriščanjem mogočnega me. hanizma mednarodnih mon,. polov se imperialisti danes tru. dijo združiti vse reakcionarne sile v eno samo antikomuni. stično fronto. V teh pogojih i-mata ideološka edinost in mednarodna solidarnost vseh marksističnih revolucionarnih partij delavskega razreda posebno važnost. To dobro razumejo tako bratske komunisti, čne partije kot komunisti Sovjetske zveze. Komunistične partije kapita. lističnih dežel dajejo odločen odgovor prevratniškim mahinacijam imperialističnih krogov razkrinkujoč ha vsakem koraku obrekovalno kampa, njo, ki jo sovražniki delavske, ga razreda danes vodijo v po. skusu, da bi vnesli razdor v mednarodno delavsko gibanje. «Sklep, ki ga je sprejel Centralni komite KP SZ «za premostitev čaščenja osebnosti in njegovih posledic» dne 30. junija je velike važnosti za to borbo zgodovinskega pomena, ki jo vodijo komunistične partije proti mahinacijam impe. rialistične reakcije. Glasilo Komunistične partije Francije «l’Humanitè» je pravilno označilo ta sklep za «nov važen doprinos naporom mednarodnega delavskega gibanja v interesu miru in socializma». «Sklep Centralnega komiteja KP -SZ z dne 30. junija osvet. Ijuje z živo lučjo marksizma, leninizma sedanjo fazo zgodovine delavskega gibanja. O-brekovalcem, ki napadajo Sovjetsko zvezo in komunizem, je bil zadan uničujoč udarec. Sedaj so v oblasti preplaha, kot divji zajec v luči žarometa. Sovražniki delavskega razreda ne morejo skriti svoje zmede. ms* DELO PREDSEDNIKU MINISTRSKEGA SVETA SO POSLALI RESOLUCIJO F Razne stranke in organizacije zahieualo uklniiev sodnih izgonov Izvrševanje sodnih izgonov ni v skladu z zadevnim zakonom Številne intervencije Združenja za pravico do stanovanja Ustvariti je treba široko fronto solidarnosti okrog brezdomcev Te dni so razne organizacije in politične stranke podpisale in poslale predsedniku Segniju naslednjo resolucijo v zvezi s stanovanjskimi izgoni: «Podpisane politične stranke in organizacije v Trstu naprošajo naj se ukine izvrševa. nje sodnih izgonov, ki se iz. vaj a jo po členu 608 civilnega zakonika, zaradi neskladnosti z obstoječimi zakonskimi predpisi in naj se poskrbi za ure. ditev stanja in povračilo škode iz stanovanja izgnanim družinam.» Srečanja v Moskvi «Kar se tiče komunističnih partij kapitalističnih dežel, o-ne dvigajo vedno bolj visoko slavno marksistično-leninistič. no zastavo proletarskega inter-nacionalizma. Centralni komite Komunistične partije Frap-cije je navdušeno odobril sklep Centralnega komiteja KP SZ. Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti se je izre. k el za «brezpogojno odobritev akeije, ki so jo voditelji KP SZ- vodili in jo vodijo za po. polno premostitev posledic, ki jih je čaščenje osebnosti Stalina imelo tako v Sovjetski zvezi kot v mednarodnem delavskem gibanju». Razgovori, ki so se zadnje čase vršili v Moskvi med delegacijami ko. munističnih partij Francije, Italije, Belgije, Velike Britanije in voditelji KP SZ so se razvijali v prisrčnem ozračju in v duhu iskrenega prijateljstva in medsebojnega zaupanja med bratskimi partijami. Ta srečanja pospešujejo enotnost in bratsko solidarnost med marksističnimi partijami delavskega, razreda raznih dežel in krepijo stike in medsebojno sodelovanje. «Centralni komite Komuni, stične partije Indije je v s v 3. Ji resoluciji izdavil, da sklep Centralnega komiteja KP SZ od 30. junija pravilno ugotavlja spletke sovražnikov delovnih ljudi in podčrtuje potrebo po zvestobi znanstveni i. deologiji marksizma.leninizma ter stvari proletarskega internacionalama. «Ideja mednarodne solidarnosti borbe za stvar miru in socializma prodira med delovne množice in postaja velika zgodovinska sila našega časa. Evo zakaj so načrti sovražnikov delavskega razreda obsojeni na propast. Evo zakaj jim ne bo uspelo sabotirati proletarski internacionalizem. Z veliko silo in zaupanjem odmevajo sledeče zaključne be. sede sklepa Centralnega komiteja KP SZ od 30. junija v katerih je globoko vkore-ninjena vera v moč komunizma: «Buržoazni ideologi naj si le izmišlajajo svoje bajke o krizi komunizma, o «zmedi» v vrstah komunističnih partij! Privadili smo se že na čara. nja naših sovražnikov. Njiho. va predvidevanja so se vedno neizogibno razblinila. Ti nesrečni vedeževalci prihajajo in odhajajo, toda komunistično gibanje, plodne in nesmrtne ideje marksizma-leninizma, so zmagale in še vedno zmagujejo. Tako bo tudi v bodočnosti. Noben podli, obrekljiv na. pad naših sovražnikov ne bo mogel zaustaviti nezadržnega toka zgodovinskega razvoja človeštva v smeri komuni, zrna». Resolucijo so podpisali: Združenje za pravico do stanovanja, Unità Popolare, ESDI, naša partija, PSI, nova Delavska zbornica CGIL. Predviden je pristanek še drugih strank in organizaciji. S to resolucijo se je zopet postavilo pred odgovornost predstavnika vlade, ki je po. Kazal, da se glede stanovanj. ;kih izgonov popolnoma stri. nja s sedanjim stanjem, ko je vedno večje število družin brez strehe, brez upanja na kako ureditev. Komisija za dodeljevanje stanovanj kot občina nimata možnosti da bi poskrbeli za tako visoko število oseb, Ze od aprila letos se sodnja ravna po docela drugačni praksi kot jo predvideva ita. lijanski zakon, ki je bil raztegnjen na naše področje z stranke in vse prebivalstvo, spremembo voznih redov na ne glede n ■ ideološke razlike. Le na ta način bo mogoče od. praviti Stanje ki postaja iz dneva v dan obupne j še. Zaključeno zasedanje mešane komisije Kot predvideno, so se v ne. deljo zaključili razgovori jugoslovansko - italijanske mešane komisije, ki je zasedala ves teden v Ljubljani. V zaključku je komisija izdala uradno poročilo, v kate. rem ugotavlja, da se videmski sporazum izvaja obojestransko zadovoljivo. V tromesečju od 1. aprila do 30. junija 1956 je bilo zabeleženih nad 800.000 prehodov. V teku zasedanja! je komisija proučila razna v-prašanja v zvezi z izdajanjem dokumentov za prehod. Sklenjeno je bilo, da se veljav, nost recipročne vize na prepustnicah avtomatično podalj. ša za dobo 4 mesecev. Sporazumeli slo se tudi glede izstavljana izrednih prepustnic za šoferje avto-taksijev, kadar morajo sprem, ljati osebe, ki potujejo na dru. go področje iz razlogov posebne nujnosti. Komisija je preučila neka. tera olajšanja pri prehodu za določene kategorije kmetovalcev. Sprejela je tudi prošnje nekaterih podjetij za avtobusnih progah. Razen tega so sklenili, da se s 27. julijem vzpostavi redna sezon, ska zveza- Trst - Sv. Nikolaj, kar bo ugodno posebno za tiste tržaške kopalce, ki se jim je to kopališče še posebno priljubilo. Občinska seja v Dolini V ponedeljek 30. t. m. ob .19. uri bo na županstvu v Dolini izredna seja občinskega sveta. Seja je javna. Trgovski sporazum Italija - CSR Iz Rima prihaja vest, da so se predhodni razgovori za sklenitev rednega trgovskega sporazuma med Češkoslovaško in Italijo pozitivno zaključili. Sedaj bodo določili datum za začetek pravih pogajanj in dnevni red. Baje je češkoslo. vaška delegacija predlagala naj bi se pogajanja začela v prvi polovici avgusta, zgleda pa, da je prevladala teza za določitev datuma v septembru. Češkoslovaški gospodarstveniki bi želeli, da bi se sedanji trgovski sporazum spreme, nil v sporazum na podlagi kli-ringa, kot je v veljavi za trgovske odnošaje med Italijo in drugimi deželami Vzhodne Evrope. Z italijanske strani se postavlja s precejšnjim poudarkom v ospredje finančno vprašanje v zvezi nacionali. zacijo italijanske imovine v CSR. Trst je s svojo luko nedvomno živ d zainteresiran pri vprašanju sklenitve rednega trgovskega sporazuma s CSR, ker bi s tem tržaška luka ve. liko pridobila na tranzitnem prometu. NA PRVI SEJI V SOBOTO NA REPENTABRU Izvolili so župana in občinski odbor V soboto popoldne se je pr. vič po volitvah sestal novoizvoljeni občinski svet občine Repentabor. Na seji je bilo prisotnih 14 svetovalcev; odsotna je bila svetovalka Stok Vera, izvoljena na listi «gospodarske skunosti», ki je po. dala pismeno ostavko. Sejo je kmalu po določeni uri otvoril prejšnji župan Al. fonz Škabar, ki se je najprej zahvalil starim svetovalcem za sodelovanje v prejšnjem občinskem svetu, pozdravil vse prisotne, ter nato prešel na formalnosti o veljavnosti izvolitve občinskih svetovalcev. Po kratkem odmoru je prevzel predsedstvo seje svetova, lec Bizjak Jože, ki je prejel na volitvah najvišje število preferenčnih glasov. V prvi točki dnevnega reda je pre-čital svetovalcem pismo, ki ga je postala občinskemu sve- ZA SPOSOBNO, RAZČLENJENO IN MOČNO ORGANIZACIJO DANES BO I. ORGANIZACIJSKO zasedanje nove Delavske zbornice Tiskarji Založništva tržaškega tiska zopet v stavki - Upravna komisija podjetja ACEGAT je prejšnji teden razbila pogajanja za novo delovno pogodbo Danes, v soboto ob 17. uri se začne prvo organizacijsko zasedanje nove Delavske zbornice, ki bo v dvorani sindika. ta pristaniških delavcev. Na dnevnem redu je obravnavanje teme: «Za sposobno, razčlenje. Zborovanje na Trgu Giuliani eb obletnici padca fašizma odlokom št. 159. Zaradi tega je Združenje za -pravico do stanovanja interveniralo s posebno delegacijo pri predsedstvu ministrskega sveta v Rimu ter pri nekaterih komunističnih, socialističnih, so. cialdemokratskih in republikanskih poslancih. Tuni v našem mestu je ome. njena zveza večkrat intervenirala pri vladnem komisarju. Pred kratkim je bil predsednik prizivnega sodišča opozorjen na nujno potrebo, da se ukinejo stanovanjski izgoni. Združenje se -sklicuje na zadevni zakon, ki ga je treba spoštovati in izvajati. Kljub delegacijam brez. domcev, zborovanjem, resolu. cijam in protestom je ostal vlàr dni komisar trdno na stališču, ki dejansko v celoti zagovarja hišne lastnike. Prav zaradi tega je nujno potrebna vedno širša fronta solidarnosti in simpatije okrog brezdomcev. Resolucija, ki jo objavljamo v uvodu članka je brez dvo. ma dober začetek v tem smislu. Stanovanjske izgone je treba ukiniti, poskrbeti je treba, za družine, ki so zaradi izgona ostale brez stanovanja. O krog tega perečega problema bi se morale združiti vse V SfiMtd&maun/ sueiu 1 no in močno novo Delavsko zbornico CGIL, ki je nujni pogoj za uresničenje akcijske enotnosti vseh delavcev ter jamstvo za rešitev tržaških delavcev in vsega prebivalstva». V današnjem sindikalnem in splošnem položaju je prvo organizacijsko zasedanje enotne sindikalne organizacije še posebne važnosti. Razpravljalo se bo o izboljšanju vseh vodilnih organov raznih sin. dikalnih instanc, kot tudi o splošnih vprašanjih, ki se tičejo organizacijskega ustroja nove Delavske zbornice, da se bo lahko boljše prilagodila novih potrebam glede sindi. kalnih pogajanj z delodajalci. Nedvomno bodo prišli v di. skusiji v ospredje še drugi problemi, ki so tesno povezani med seboj, kot kapilarni u-stroj sindikata, enotnost delavskega razreda, enotnost, med delavci in uradniki v tovarni, stanje v raznih tovar. n ah in podjetjih, oblike in metode dela v tovarnah, o-bna. vljanje izkaznic, članarina, fi. nančno vprašanje sindikata, sindikalna propaganda, problem sindikalnih kadrov itd. DROBNE ŠPORTNE VESTI DUNAJ — Finalna nogometna tekma za srednjeevropski pokal med Rapidom z Dunaja in Vasasom iz Budimpešte, ki so jo igrali v soboto, se je končala z neodločenim rezul. tatom 3:3. BOLOGNA — V boksarskem dvoboju je evropski prvak te. žke kategorije Cavicchi premagal Nemca Neuhausa s kgnek outom v 11. rundi. BAASTAD — Italijanska te. niška ekipa je zmagala v finalu evropske cone za Davisov pokal. Premegala je Švedsko z največjim možnim rezultatom 5:0. Italijansko eki. po so sestavljali Sirola, Pie. Irangeli in Merlo. Tako se bodo italijanski teniški prvaki lahko pomerili z zmagovalcem ameriške cone ZDA. Kdor bo izšel zmagovit iz tega sreča, nja, se bo nato pomeril z Avstralijo, ki im trenutno v rokah Davisov pokal. BEOGRAD — V nedeljo so se zaključile XV. balkanske lahkoatletske igre, ki so trajale tri dni. V teh igrah je zmagala Jugoslavija, ki se je s 145,2 točkami plasirala na prvo mesto. Na drugem mestu je Romunija, ki je dose, gla 1214,5 točk, 31 Bolgarska 106,5, 4. Grčija 65,5, 5. Turčija 18,5. Jugoslavija si je osvojila 11 zlatih kolajn, Ro. munija 5, Bolgarska 4, Grčija 1, Turčija pa nobene. ZAGREB — Po petih dneh se je v nedeljo končala tradicionalna kolesarska dirka po Jugoslaviji. Splošna klasifikacija prve deseterice je naslednja: 1. Buysse (Belgija) 26.32’45, 2. Mascha (Avstrija), 3. Petrovič (Jugoslavija), 4. Bajc (Jugoslavija), 5. Durla-cher (Avstrija), 6. Van den Borgh (Nizozemska), 71 Val. čič (Jugoslavija), 8. Vuksan (Jugoslavija), 9. Van Tonger-loo (Belgija), 10. Ignjatovitz (Avstrija). Jugoslavija je na prvem mestu v splošni ekipni klasifikaciji (Petrovič, Bajc, Valčič) s časom 79.54’58, 2. Avstrija, 3. Nizozemska, 4. Belgija, 5. Hrvatska, 6. Bol. garija, 7. Poljska, 8. Rog, 9. Slovenija II., 10. Slovenija I. V torek zvečer so zopet stopili v stavko tiskarski delavci nameščeni v tiskarni Založništva tržaškega tiska. Agita, cijo so morali zaostriti, ker ravnateljstvo podjetja noče odstopiti od svojega stališča. Z raztegnitvijo na naše področje koektivne delovne pogodbe za tiskarje, pripadajo tudi tržaškim tiskarskim de. lavcem mezdna izboljšanja. Ravnateljstvo je sicer pripravljeno priznati in uveljaviti novo delovno pogodbo, toda istočasno hoče odvzeti tiskarjem ZTT nagrado za pro. izvodnjo, ki so jo do sedaj prejemali. » • « Po krivdi upravne komisije podjetja AOEIGAT so se prejšnji teden razbila pogajanja med komisijo in obema sindi. katoma za sklenitev nove de. lovne pogodbe. Zaradi tega vlada med nameščenci povsem razumljivo ogorčenje in ni izključen, da ne bo prišlo v kratkem do ponovne zaotritve agitacije, Nameščenci so ogorčeni tudi zaradi brezbrižnosti, ki jo je pokazal ob tej priliki vladni komisar. Predstavniki obeh strokovnih sindikatov so namreč prosili za sprejem pri dr. Paiamari, da bi mu obrazložili zadevo in dosegli njegovo posredovanje za vzpostavi, tev pogajanj z upravno' komisijo. Toda vladni komisar ni hotel sprejeti delegacije, češ da se ta zadeva tiče izključna delavcev in navedene ko-misi. je, ki jo morajo sami rešiti. Po njegovem mnenju je vladni komisariat poklican edino le, da dopolni letni proračun v kolikor bi občina ne bila v stanju tega napraviti. Zahteva nameščencev A.C. E.G.A.T. je docela upravičena V Trstu je namreč še vedno v veljavi stara delovna po. godba od 1931 in 1939 za potujoče osebje, za ostale pa velja pogodba iz leta 1940-41. V vseh mestih -Italijanske republike so bile za nameščence občinskih podjetji sklenjene medtem nove delovne pogod. be, ki prinašajo seveda razna izboljšanja. Zaradi tega je povsem lažna trditev določenih krogov, ki skušajo prikazati nameščence ACEGAT' kot privilegirano delovno kategorijo. Resnica je, da so njihovi prejemki nižji od prejemkov stanovskih to. varišev v republiki. tu svet. Furlan por. Stok Vera, -s katerim podaja ostavko. V pismu se sklicuje na razloge za ostavko, ki naj bi bili moralnega značaja. Govori nadalje o volilni kampanji ter v zvezi s tem navaja, da je bila njena lista deležna o. sebnih napadov, laži in kle. vet. Po krajši diskusiji, je ob. činski svet sklenil, da se o stavko zavrne, ker ni nobenih tehtnih razlogov, ki bi jo opravičevali. S tem je -občin, ski svet dejan-sko potrdil stališče -občinskega odbora, ki je že pismeno odgovoril v tem smislu omenjeni svetovalki. Občinski svet je prešel no-to na volitve župana. Za župana je bil že pri prvem gla. sovanju izvoljen Bizjak Jože, ki je prejel 11 glasov; 3 gla. sovnice so bile bele. Pretino so svetovalci prešli na glasovanje za občinski odbor, se je novoizvoljeni župan zahvalil svetovalcem za izkazano zaupanje. -Sledile so nato volitve za ob. činski odbor, ki ima 2 odbornika in 2 namestnika. Za od. bornika -sta bila izvoljena Guštin Veljko (12 glasov) in Lazar Jože (9 glasov); za namestnika pa Škabar Silvester (12 glasov) in Guštin Ludvik (10 glasov). Pri obeh glasovanjih sta bil oddani dve beli glasovnici. S tem je bil dnevni red prv» seje izčrpan. Sejo je zaključil župan, ki je pozval vse svetovalce na skupno sodelo. vanje v korist občine ter s svoje strani zagotovil, da bo opravljal svoje delo -vestno, brez vsake razlike in vsake, ga strankarstva. Podlonjer Prejšnjo soboto je imel Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije v Pr. domu v Podlonjerju uspelo, zanimivo predavanje o slo-vanski in romunski folklori. Predaval je Justo Košuta, ki je razložil zgodovino, pomen ljudskih običajev, noš, glasbe in izvor ljudske folklore. Navzoči so pazno poslušali iz vajanje ter si ob koncu ogle. dali nekaj zanimivih predmetov, oblek in lišpov iz romunske folklore. Prosv. dr. «Zvezda» obenem sporoča, da bo priredilo prihodnji mesec, predvidoma v nedeljo 19. avgusta, svoj tradicionalni «Mandrjarski praznik» s plesom pred Prosv. domom na prostem. Začetek ob 15. uri. Istega dne pred. poldne bo godba šla po vasi cd hiše do hiše za običajno «mantenjado». * * » Jutri, v soboto od 29.30 da. Ije bo na vrtu krožka «iZvez. da» v Podlonjerju prijeten družabni večer. V teku v.ečera bo pokrajinski svetovalec tovariš Karel Siškovič seznanil udeležence z današnjim sta njem tržaškega občinskega sveta in stališčem naše skupine glede izvolitve župana in odbora. Koncert v Šempolaju Koordinacijski odbor obeh prosvetnih društev «Zar j a v svobodi» iz Sempolaja priredi v nedeljo 5. avgusta t. 1. ob 16. uri istotam tradicionalni koncert. Poleg domačega sodelujejo še zbori «Salež - Zgonik», «Vesna» in «A. Sirk» iz Križa in «Igo Gruden» iz Nabrežine. Po koncertu ples. - Vabljeni vsi ljubitelji petja in zabave. PROSLAVLJENA 13. OBLETNICA PADCA FAŠIZMA Domjo Minulo sredo je bil v Do-mju sestanek mladincev ob prisotnosti obč. svetovalca Va. lentiča in Košute za SiHLP, na katerem so sklenili, da obudijo tamkajšnje prosvetno dru. štvo «Ivan Kralj-Mirko». V novi pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Justo Klun, predsednik, Danilo Žerjal, podpredsednik, Blanka Stefan, čič, tajnica, Elvira Jakomin, blagajničarka in odborniki Jordan Fontano!, Nevia Ota in Josip Valentič. Sklenilo se je, da se priredi javni nastop že delujoče fol-klorne skupine in kmečkega kvarteta s sodelovanjem še drugih bratskih društev. Nastop je. predviden proti koncu avgusta ali prve dni sep. tembra v Domju na prostem. Proslava 50-letnice PD. «Morje» v Sesljanu je, kakor nam javljajo, do. končno določena na nedeljo 26. prihodnjega meseca, na kar posebno opozarjamo vsa ona društva, ki s-o bila po. vabljena k sodelovanju. Voditelji Ustvarili je treba široko in močno antifašistično fronto V sredo, točno na dan ko je potekala obletnica padca fašističnega režima, sta Ko. munistična partija in ZlKM organizirali za to priliko na Trgu Giuliani priložnostno zborovanje. -Številnim udeležencem sta govorila tovariša An. gel Blažina in Arturo Calabria. Tov. Blažina, ki je obenem otvoril zborovanje, je v začet, ku svojega govora poudaril kako potrebna je še posebno danes antifašistična enotnost vseh tržaških demokratov, spričo prizadevanj določenih Jutri, v nedeljo ob 17. uri nastopi na radiu Trst A pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj. Ljubitelji lepe sloven. ske pesmi! Odprite ob 17. uri svoje radijske sprejemnike, da boste slišali zbor, ki se v našem kulturnem življenju vedno bolj uveljavlja. fašizma vedno širši odmev ter da v njih prispevajo vsi delavci, vsi demokratje, Sloven. ci in Italijani. krogov, da bi se fašizem z o. pet razvil. Kot je potrebna antifašistična enotnost tako je nujno' potrebna čim širša enotnost delavskega razreda, da bo uspešno kljuboval sovražniku. Trden temelj antifašistične Borbe je okrepitev in utrditev slovansko - italijanskega bratstva. Kot vedno, tako so tudi danes komunisti na čelu teh borb in potrebno je, da dobijo te borbe, ki jih vodi par. tija proti poskusom 'oživljanja Na nedeljski proslavi SO-letnice pevskega in bralnega društva «Zastava» v Lonjrjw Nato je govoril tov. Cala, bria. Govornik je prikazal, kako neslavno in brez vsakega odpora se je zrušil fašistični režim, ki je zatiral italijanski narod preko dvajset let. Najzvestejši oprode režima so se poskrili, ljudstvo pa je svobodno manifestiralo svoje ve. selje. 25. julija se je zrušila tolpa pustolovcev, ki ni mogla več vzdržati pred udarci antifašističnih sil in ni mo. gla več kljubovati borbi, v ka. teri so dali komunisti velik doprinos. Tudi v Trstu in teh pokrajinah smo na žalost poznali kaj je fašizem. Na lastni koži so ga preizkusili Sloven-ci in I-talijani, ki so jim fašisti sežigali in razdejali delavske in kulturne krožke, dvorane, šole itd. Antifašiste so terorizirali, zapirali, obsojali na dolga leta ječe in morili. Toda delavski razred ni nikdar klonil, uprl Se je režimu, ki ga je postavila na noge Confindustria in okrog antifašistov se je strni, lo vse demokratično ljudstvo. Po padcu fašizma se je borba še pojačala in v teh letih je italijanski narod napisal -s svojo borb d najlepše strani zgodovine drugega preporoda dežele. Tov. Calabria je nato povezal te borbe z današnjim stanjem in borbami ter rezul. tati zadnjih volitev, ki so jasno pokazali, da se italijanski narod noče več vrniti v preteklost, marveč vedno odločneje zahteva odprtje na levo. Obravnaval je tudi naše razmere prav posebno stanje v -občinskem svetu, ki dva meseca po volitvah ni še izvolil župana in odbora. Zaradi trmoglave politike KB, ki noče upoštevati ljudske volje izra. žene na volitvah, grozi Trstu nevarnost komisarskega režima. Dejansko je KD ostala o. samljena, podpirata jo samo skrajna desnica in republi. kanci. V sedapjem položaju — je poudaril govornik — si mora vsaka stranka prevzeti svojo odgovornost spričo nevarnosti, da bi na občino prišel komisar. Ljudska volja zahteva odprtje na levo in tej volji še stranke in predstavniki ne morejo in ne smejo več izmikati. emigracije (Nadaljevanje z 2. strani) «V bavarskem registracijskem uradu, — je pisal mun. chenski časopis «Deutscher Bote», — je registriranih 117.592- tujcev in oseb brez državljanstva». Te osebe, — kakor piše časopis, — žive v devetih vladnih taboriščih ter tudi v -sirotnišnicah in posebnih bolnicah. «Vzdrževanje teh večinoma brezposelnih — tuj. cev, —■ sporoča «Deutscher Bote», — -stane nemške davko. plačevalce vsako leto milijone...». Zaključki prihajajo sami po sebi: nič ni -bolj nečloveškega, kot z obrekovanjem in za. straševanjem nasilno držati v tujini ljudi, ki tam le klavrno životarijo, do čim bi se v svoji domovini mogli spet lotiti poštenega in koristnega dela ter si zopet pridobiti vse človeške pravice. Za tedeti — dni —* Sobota, 28. — Nazarij Nedelja, 29. — Marta Ponedeljek, 30. — Abdon UP nen (zadnji krajec) K ek, 31. — Ignac Ni Torek AVGUST i Sreda, 1. — Vezi Sv. Petri Četrtek, 2. — Alfonz Petek, 3. — Lidija ZGODOVINSKI DNEV 28. 1952 je umrl v Kronberg1 Gorici Vinko Vodopivec dii se je 16 1. 1878. RADIO ODDAJ TRST A SOBOTA: 12.55 Jugoslo. motivi - 14.45 Ritmični or-« Swmging Brothers - 16. S« noveia - 16.40 Kavarniški cert o:rk. Carla Pacchiori, 19.15 Sestanek s poslušalk 21 Teden v Italiji - 23.15 retna fantazija. NEDELJA: 9. Kmetijska ja - 12. Oddaja za najmlar 13.30 Glasba po željah - 9 har: «Grof Luksenburški», c ta v treh dejanjih - 17. Poji ški zbor «Slavec» iz Ricini 20.30 Verdi: «Otello», operi dejanjih. PONEDELJEK: 13.50 Or* Bojan Adamič - 18. Geb Koncert za klavir in orkd 13.30 Z začarane police -Radijska univerza - 20.30 srebrna sedmorica - 21.30» ski kvartet Večernica - i italijanske književnosti in nosti. TOREK: 12.55 Slovenski locni motivi - 13.30 Glas» željah - 19.15 Zdravniški * 21. Radijski oder — Turi le: «izgubljena leta», drain* dejanjih. SREDA: 18.30 Radijska ca - 19.1-5 Radijska univ- 20.30 Vokalni tercet Metu1 21. Obletnica tedna - * slovenske književnosti in nosti. ČETRTEK: 18. Mozart: cert št. 4 za violino in 20.30 Vokalni, kvintet Li*1, 21 Dramatizirana zgodba Ft. Strauss: Tako je govor' ratustra. PETEK: 13.30 Glasba P: Ij-ah - 18.30 Z začarane P® 19.15 Radijska univerza Slovenski oktet - 21. Un; in prireditve v Trstu - 21-J kalni kvintet - 22. Iz 5V< književnosti in umetnost1' Kino st PROSEK Sobota, 28. julija ob 20: pesmi, pesmi» (Ganzo» zoni, canzoni). Barvi11 Minerva. NABREŽINA Sobota, 28. julija: «Počit»1 Montecarlu» (Vacanze j tenario). Film Centol'r Nedelja, 29. julija: se p®1!! t NABREŽINA-POSTAj, Sobota, 28, julija: «V-rni se» na). Barvni film Tita» ■ Nedelja, 29. julija: se po»®’> Slovensko narod1 gledališče za Tržaško ozeB*li k V soboto 28. julija ob 20; v prosvetni dvorani t Sv. Barbari N. V. GOGOLJ Ženitev ti v nedeljo 29. julija ob na dvorišču gostilne Vižintin (na M v Nabrežini N. V. GOGOLJ Ženitev Za nedeljo 12. avgus^ nizirata krožka «Pi soj, «Haas »izlet na Cima S*! Cena vožnje 1.200 lir. ob. 5.30 točno izpred ne Miniussi Vpisovanja se spreje»1, 8. avgusta v krožkih i(l in «Haas». h Na glavni cesti pri Stivanu se je prejšnji četrtek zopet pripetila smrtna nesreča. 34-letn-i Idi-lio Temper iz Isole Morosi ni se je vozil z motorjem proti Tržiču. Nenadoma je z vso silo trčil v neki dunajski tovornik s prikolico, ki je stal na desni strani ceste. Pri padcu je udaril z glavo ob stranico prikolice ter obležal negibno v mlaki krvi. Z njim se je vozila tudi 25-letna Elvira Gragnoli-n iz ul. Pescheria. Dekle si je zlomilo nosne kosti in se precej (poškodovalo ,po telesu, razen, tega ima globoko rano nad desnim očesom. Prepeljali- -so jo z nekim- zasebnim avtom v tržaško bolnico *** 69-letno Štefanijo Zlobec por. Furlan iz ul. Industria 18 je prejšnji četrtek na cesti nenadoma obšla slabost, zgrudila se je na -tla in se pri tem močno udarila v glavo. V omotičnem stanju so jo -prepeljali v bolnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. **» Prejšnji -petek se je težko ponesrečil z vespo 21-le-tni Alojz Kerševan iz ul. Romagna 34. Padel je z vozila in si -pretresel možgane. Razen tega si je zlomil tudi desno ključnico. Prepeljali so ga v bolnico z nekim zasebnim avtom. Zdravniki II. kirurškega oddelka so sl zaradi resnih poškodb pridržali progonzo. «** v Ba-rkovljah, v bližini gostilne «Al pescatore» je prejšnji petek neki v e spi st povozil 69-letno J ole Debernardi vd. Lapaj-na, ki je hotela prečkati cesto. Pri padcu je ženska dobila hud pretres možganov. Izdihnila je nekaj u-r po sprejemu v bolnico. *** V ponedeljek zvečer se je na openski cesti v bližini gostilne «Cascina delle Rose» tovornik podjetja za mestno snago zvrnil . ie "N za: ‘gleg s -ceste in, padel -pc ~oW*' v globino. Nesreča se jT-Fb,":' tila, ker je šoferja ob* j c doma slabost zaradi ut» p Fai Na srečo se je šofer, . fc ,Jtr Bosehini je lažje poškod"f bil se je po desni ram1 r odg; Okreval bo v 15 dneh. i ,vlj6n *»* V sredo se je P»1^ Sig nabrežju Nazari-o Sad» ^ Jo,’ prometna nesreča, ki jeJ 1 -v bolnico dve osebi. 25-^ i ar nio Braida -iz Skocijan» : ;Jt I#0 je vozil lambreto, sedel tudi -njegov pril'J \ vano Fontana. V -bližin1 | c nezia se je nenadom»L F t8 pred vozilom 74-1 etn i i I 8JCa m ,>o non, bivajoč v begunsi u*o rišču Pri trčenju so vS1 . , 5tii; «V. *a 5 il i'1!. dii na tla. Najhuj-še s°( sled Lee za Zanona, ki 5 j ( ion- na udaril čno udaril na glavi i% ' ijj roki in -nogi. Bra'Li 3t>v levem kom®1 (f lažje pretresel možgabe' ji ’’ j.’. 1 nesrečenca — Fontan»^ j ii^ _______ _________ I V d» rali prepeljati v bolni» ^ : ^lski nona so si zdravniki : V hs prognozo. Braida pa b£i j že v tednu dni; seveda HeSl stopijo komplikacije. *** Zaradi zastrupitvi so morali v sredo P»'„ ‘i’i 6 bolnico 53-1 et no Eu-geb^i; V por. Foelke-1 iz ul. S. " jj t v 15 dneinW plin, ki J^^eijj Okrevala bo je povzročil plin, ... -bajati iz počene cevi , H vj ,ks*h V dneh od 19 do 2F1 V je v tržaški občini »%, ile; trok, umrlo je 49 je bilo 37. Odgovorni ure^M :i „SlH: RUDOLF BLAZlC,-j' 0 n e Založništvo «D,h' Tiska tip, RIVA, T°rr Mb'X k >