ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo AVGUST 2015 »olletju ustvarili dobiček Za Talum, d. d., in njegova hčerinska podjetja želimo, da so poslovno uspešna podjetja, ki jih odlikujeta sposobnost hitrega zaznavanja številnih sprememb v nepredvidljivem poslovnem okolju in sposobnost učinkovitega prilagajanja nanje. Zaradi tega potrebujemo stalne inovacije in izboljšave, da v takšnem okolju ostanemo konkurenčni. Iz vsebine 4 V prvem polletju ustvarili dobiček 5 Zamenjava livnega stroja Jubilej v elektrolizi 6 Povečanje prilagodljivosti in konkurenčne prednosti 7 Posodobitev centralnega sistema 8 Končano zbiranje idej Kar v petih delovnih okoljih dosegamo zastavljeni cilj 9 Strateški projekt Ulital 11 Klimatske naprave za vroče glave 12 Termodinamični solarni sistem 13 S kolesom lažje premagujemo poletno vročino Otrokom omogočili letovanje v Pacugu 15 Pravočasno in strokovno opravljeno delo 16-18 Živahen sogovornik z darom za pisanje 19 Mladi so si pridobivali praktična znanja 21 Razpis štipendij 22 Pomen telesne vadbe 23 Kri - darilo življenju 25 Fotoreportaža 26 Tuc, tuc 27 Križanka Naslovnica: Otroci v Pacogu Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič in Lilijana Ditrih, članici, ter Darko Ferlinc in Srdan Mohorič, zunanja člana. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: Aleksandra Jelušič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Tiskarna Ekart d. o. o. ALUMINIJ številka 1, stran 3 UVODNIK Mi zmoremo! ALEKSANDRA JELUSIC GLAVNA UREDNICA Specifika nase primarne dejavnosti - proizvodnja aluminija v elek-troliznih pečeh - ima to lastnost, da si nikoli ne privoščili dopusta, temveč je 24 ur na dan in 365 dni v letu v pogonu. Beseda dopust je uporabljena simbolično, saj to ne pomeni, da naši elektrolizerji v poletnih mesecih ne gredo na oddih. Seveda si ga privoščijo, peči pa ostajajo in se ne menijo ne za mesece, ne za vreme in ne za težave s ceno elektrike. Od nas zahtevajo, da vzdržujemo proces, ki teče v njih, saj vemo, kaj bi za peč in za nas s stroškovnega vidika pomenilo, če bi ugasnila. Tisti, ki še ni stopil v eno izmed naših dveh elektroliznih hal v elektrolizi C, si niti v sanjah ne zna predstavljati, za kako ogromen sistem gre, in tudi tega ne ve, da danes v elektrolizi skoraj ne srečaš več delavcev, saj posluže-valci v proizvodni proces vstopajo le toliko, da odčitajo podatke z enega izmed mnogih računalnikov, ki natančno spremljajo delovanje procesa v vsaki peči. Kljub temu, da smo v zadnjih letih zelo odprti, da ljudi vabimo na naše dneve odprtih vrat in da si lahko skupine pod našim strokovnim vodstvom vedno ogledajo proizvodni proces, se še vedno dogaja, da kdo na glas pripomni, da je Talum umazana proizvodnja, vrednote, ki jih poudarjamo, pa samo prazne floskule. Če ne bi tudi sama verjela, da smo na pravi poti, potem danes ne bi suvereno zapisovala uvodnika. Verjamem v cilje, strategijo, na prvo mesto pa bi postavila vrednote, tako tiste osebne, za katere se bojim, da počasi izginjajo in se je na dolgi rok treba zanje potruditi, kot tudi vrednote, ki smo si jih postavili kot skupina Talum. Morda se bo komu ob branju zazdelo, da je tudi to samo ena izmed mnogih fraz, floskul, ki so prazne; a verjamem, da bo zahodna civilizacija že v kratkem prišla do točke, ko na takšen način ne bo šlo več naprej, saj trenutno ne doživljamo samo gospodarske recesije, temveč tudi veliko recesijo vrednot in duha. Ob poplavi informacij in vsega, kar nam je na voljo, bi človek pričakoval, da bodo ljudje široki in da bomo znali razmišljati široko, onkraj okvirjev. A se je žal zgodil paradoks, da kljub poplavi informacij ljudje vedno manj razmišljajo s svojo glavo, so vedno manj široki, posledično pa vodljivi. Jasno je, da se na takšnih temeljih ne da zgraditi vrednot. Menim, da tam, kjer je edina vrednota kapital, na dolgi rok ne moremo vzgojiti zdrave družbe in zdravih ljudi. Najlaže je govoriti, ko je pa treba izstopiti iz okvirjev, pa je to teže, saj smo ujeti v naštete stereotipe, predsodke in okvire, ki nas držijo in nam dopuščajo le malo sprememb. A ni, da bi obupali. Nekoč je nekdo zapisal: »Dejstvo, da ne moreš narediti ničesar, še ne pomeni, da ne moreš narediti vsaj nekaj.« Tako se je tudi Talum odločil za samosvojo pot in v nasprotju z drugimi podjetji, ki jim dirigira izključno kapital, v ospredje postavil človeka. Ne rečem, da nam gre vedno najbolje, a pomembno je, da se trudimo in da se poskušamo vsak dan spomniti, da šteje človek, ki ustvarja, razmišlja in gradi. Polletni pregled našega poslovanja tako že daje rezultate, ki so spodbudni. Ne gre pa samo za številke - čeravno bi mi računovodja ob tej pripombi zažugal s prstom. Zgodba o Talumu je celovita in pomeni tudi naše napore in vlaganja v okolje, katerega del smo, pomeni vlaganje v kulturo, umetnost, v knjige, v glasbo, izobraževanje, ozaveščanje, spodbujanje športa ... Morda se na kratki rok komu zazdi nesmiselno, a na dolgi rok se vse to, kar danes dajemo v okolje, povrne - elektro-lizerji bi rekli, da morajo biti pri peči narejeni dobri temelji. Takšnega načina razmišljanja, ki smo ga izbrali kot svojo pot, ne zmore vsak, saj zahteva vodjo, ki ima poleg vizionarstva in širine tudi občutek za sočloveka. Zato sem prepričana, da gremo v pravo smer in lahko brez slabe vesti vsakomur, ki ga srečam in mi začne govoriti o zastareli in umazani industriji, rečem: »Mi zmoremo!«n »Tako se je tudi Talum odločil za samosvojo pot in v nasprotju z drugimi podjetji, ki jim dirigira izključno kapital, v ospredje postavil človeka.« ALUMINIJ številka 1, stran 4 UPRAVA V prvem polletju ustvarili dobiček DANIEL LACEN FOTO: SRDAN MOHORIČ Daniel Lačen, član Uprave Taluma V letu 2015 nadaljujemo z aktivnostmi strategije prestrukturiranja prodajnih in proizvodnih programov. Prav tako smo sprejeli se dodatne reorganizacijske ukrepe za doseganje optimalnih ekonomskih učinkov naših proizvodnih procesov. Zaradi tega smo določene procese s 1. majem 2015 reorganizirali, nekatere pa glede na rezultate v zadnjih treh letih ekonomsko učinkoviteje povezali, tako da bomo dosegli večjo donosnost na ravni celotne skupine Talum. Iz podatkov v skupinskem izkazu poslovnega izida za obdobje od januarja do junija 2015 ugotavljamo, da je skupina Talum ustvarila dobiček v absolutni vrednosti 1,1 milijona evrov. Pozitivni rezultat v prvem polletju leta 2015 smo dosegli: - z doseženimi višjimi prodajnimi premijami za naše proizvode (livarske zlitine, drogovi) v primerjavi s planiranimi, kar smo dosegli z aktivnim delom na trgu; - z doseganjem planiranega fizičnega obsega proizvodnje in prodaje; - z doseženo povprečno borzno ceno aluminija, ki je v tem obdobju znašala 1.598,69 evra na tono; - s povečevanjem proizvodnje in prodaje proizvodov z višjo dodano vrednostjo (rondelice, ulitki) ter prihodkov od prodaje storitev; - z uresničevanjem ciljev pri ukrepih stroškovne učinkovitosti. Skupna vrednost ustvarjene prodaje aluminijev proizvodov je v obdobju od januarja do junija letos znašala 156 milijonov evrov in je za 26 odstotkov večja od prodaje v enakem obdobju lani. Od skupaj ustvarjenih čistih prihodkov v višini 169 milijonov evrov, ki so za 14 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, smo jih v izvozu ustvarili 79 odstotkov. Kljub temu, da so premije na trgu letos padle in da je trimesečni LME v USD na najnižji ravni v zadnjih sedmih letih, na osnovi že sklenjenih pogodb ob predpostavki dodatnega neposlabšanja ključnih pogojev poslovanja družbe Talum, d. d., (LME, USD/EUR) ocenjujemo, da bomo poslovno leto 2015 zaključili na ravni polletnega pozitivnega poslovnega izida. Pozitivni učinek na poslovanje Taluma do konca leta 2015 in tudi v prihodnjih letih bo imel tudi nedavno sprejet sklep vlade RS o določitvi višine prispevka za obnovljive vire energije, ki je začel veljati 1. avgusta 2015. S tem bo imel tudi Talum primerljive pogoje na področju prispevkov za obnovljive vire energije, kot jih ima naša konkurenca v Evropi.□ Za Talum, d. d., in njegova hčerinska podjetja želimo, da so poslovno uspešna podjetja, ki jih odlikujeta sposobnost hitrega zaznavanja številnih sprememb v nepredvidljivem poslovnem okolju in sposobnost učinkovitega prilagajanja nanje. Zaradi tega potrebujemo stalne inovacije in izboljšave, da v takšnem okolju ostanemo konkurenčni. PE RONDELICE ALUMINIJ številka 1, stran 5 Zamenjava livnega stroja Skladno s strategijo razvoja PE Rondelice do leta 2018 smo z začetkom letošnjega kolektivnega dopusta začeli z izvedbo projekta zamenjave livnega stroja na liniji za ozki trak št. 1 (OT1). V četrtek, 16. julija 2015, je bila na livnem stroju linije za OT1 tako odlita zadnja šarža ozkega traku. TOMAŽ GODICELJ FOTO: TOMAŽ GODICELJ Litje zadnje šarže na starem livnem stroju Da stari livni stroj ne bi sel neopazno v pozabo, navajam nekaj številk, po katerih se ga bomo spominjali. V pogonu je bil od leta 1996, torej polnih 19 let. V tem času je bilo na njem odlitih 430.000 ton ozkega traku, iz tega traku pa izsekanih skoraj 240.000 ton rondelic. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da smo na tem stroju v vseh letih obratovanja izvedli veliko manjših in večjih tehnoloških izboljšav, ki so bile osnova za konstruiranje nove, tretje generacije Talumovega livne-ga stroja za ozki trak. Med desetdnevno prekinitvijo proizvodnje v juliju je bila izvedena večina gradbenih del, ki so vključevala rušenje starega temelja in izdelavo novega s pripadajočimi energetskimi kinetami. 1. avgusta so sodelavci iz odvisne družbe Talum Servis in inženiring na novi temelj že postavili nov livni stroj. V tem mesecu dalje montiramo strojno in električno opremo. Upamo, da bomo konec avgusta že lahko opravili prve vroče teste, septembra pa postopoma začeli z redno proizvodnjo. Z novim, večjim in zmogljivejšim livnim strojem bomo povečali razpoložljive kapacitete za proizvodnjo legiranih rondelic, hkrati pa se bomo lahko bolje prilagajali željam kupcev glede terminov za odpremo rondelic. □ Novi livni stroj na novem temelju PE ALUMINIJ Jubilej v elektrolizi Elektrolizna celica 123 ALEKSANDER CUS FOTO: ALEKSANDER ČUŠ V elektrolizni hali C smo dosegli nov mejnik: elektrolizna celica 123 je dosegla častitljivo starost 11 let. Povedano drugače: obratovala je 4026 dni. V elektrolizi imamo trenutno elektrolizne celice, ki so obratovale 3044 dni, življenjska doba celic s to vrsto katod pa je v povprečju 2900 dni, tako da nas je celica 123 kar presenetila. Po informacijah, ki jih imamo iz sveta, pa to ni najstarejša celica s tehnologijo AP18. Celica 123 je v svoji življenjski dobi proizvedla približno 5829 ton primarnega aluminija. Za to smo porabili 11.075 ton glinice in 2332 ton ogljikovega materiala ter 76.418.190 kWh enosmerne električne energije. In še zanimivost. Ko pišem ta prispevek, elektrolizno celico 123 ravno obnavljamo. Le nekaj dni po dosegu starosti 11 let se je v celici začelo višati železo, kar je znak, da se življenjska doba celice izteka. □ TALUM SERVIS IN INŽENIRING ALUMINIJ številka 1, stran 6 Povečanje prilagodljivosti in konkurenčne prednosti Triosni rezkalni center DMG MORI Bojan Cimerman, Srečko Stucl, Zvonko Intiharp Uspešnost nekega podjetja se med drugim meri tudi s sposobnostjo hitre prilagoditve na nove razmere in sposobnostjo izkoristka svoje konkurenčne prednosti. Pogoj pa seveda je, da pozna svoje prednosti in slabosti. Prav zaradi teh smo v družbi Talum Servis in inženiring, v obratu Orodjarna, ob koncu lanskega leta začeli razmišljati o novi investiciji. Glede na trenutno stanje v proizvodnem procesu in glede na strateške usmeritve je dokaj hitro padla odločitev, da mora nova pridobitev biti CNC-rezkalni center. Izdelava investicijskega programa nam je to tudi potrdila. BORUT ZEMLJIC FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Novo pridobitev, triosni rezkalni stroj DMC 1150V proizvajalca DMG Mori, odlikujejo prilagodljivost, kompaktna in enostavna konstrukcija in predvsem uporabniku prijazno posluževanje. Zaradi širokega področja uporabe bomo pridobili predvsem pri prilagodljivosti in s tem tudi pri krajšanju dobavnih rokov. Za izdelavo izredno natančnih delov je stroj opremljen s krmilnikom Siemens 840 D. Digitalno koncipiran krmilnik pri tem zagotavlja veliko natančnost in kakovost površine. Skratka, stroj je ergono-mična rešitev za naše trenutne potrebe pri izdelavi orodjarskih delov oziroma sklopov. Verjamemo, da z novim investicijskim ciklusom, ki smo ga začeli že leta 2013 z nabavo petosnega centra, sledimo najsodobnejšim tehnološkim postopkom izdelave orodij, ki omogočajo predvsem hitrejšo in kakovostnejšo, s tem pa tudi konkurenčnejšo proizvodnjo orodij. Tako si želimo zagotoviti lastni razvoj, skladen s tržnimi potrebami in pričakovanji ter sinergijo med poslovnimi subjekti v skupini Talum. Ravno v teh dneh postavljamo (priklapljamo) CNC-stroj in upamo, da ga bomo uspešno zagnali v 33. tednu. Omeniti je treba tudi, da smo pred dobrim mesecem uspešno izvedli usposabljanje kadra za posluževanje. Usposabljanje je potekalo v matični družbi DMG Mori v Seebachu v Nemčiji, udeležili pa so se ga Srečko Stucl, Bojan Cimerman in Miha Korošec. Verjamem, da bodo zaradi pridobljenega znanja, tehnološkega poznavanja in izkušenj prvi izdelki tako kakovostno kot časovno v pričakovanih okvirih. Skupni investicijski vložek je 200.613 evrov. Ob tej priložnosti bi se sodelavcem rad zahvalil za angažiranje pri tem in vseh prihodnjih projektih, vodstvu družbe Talum Servis in inženiring in upravi družbe Talum pa za izkazano zaupanje.□ Zvonko Intihar, Marjan Kovačec, Miran Haladea, Marjan Jus, Srečko Stucl, Robi Medved, Milan Potočnik, Bojan Cimerman, Pisek Kristjan, Borut Žemljic UPRAVLJANJE Z ENERGIJO ALUMINIJ številka 1, stran 7 Posodobitev centralnega sistema Proizvodnja komprimiranega zraka Komprimirani zrak je za Talum, predvsem za elektrolizo C kot največjega porabnika tega energenta, izjemnega pomena. Prekinitev dobave, daljša od 10 minut, je namreč za elektrolizni proces že lahko usodna, zato sta proizvodnja in oskrba z zrakom pod strogim nadzorom upravljavcev. Drugi razlog za posodobitev sistema proizvodnje komprimiranega zraka je strošek rabe električne energije za kompresorje, ki letno dosega pol milijona evrov. Zastavljeni cilj projekta je bil poleg posodobitve ključne opreme zmanjšati specifično rabo električne energije (kWh/Nm3) za 25 odstotkov. BORIS HEBAR FOTO: FRANC KARO Novi vijačni kompresorji Atlas Copco Izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnje komprimiranega zraka — 4.000.000 S 3.500.000 -Proizv. KZ (Nm3) -El. en. {kWh) ■Spec. por. (kWh/Nm3) •v" /5> .v* ^ .v»1 -v* -f A> / / ¿> # / / ^ ^ é 4 o* <>* Izboljšanje energetske učinkovitosti v proizvodnji komprimiranega zraka Komprimirani zrak smo do posodobitve, ki smo jo končali v začetku letošnjega leta, zagotavljali s štirimi vijačnimi kompresorji Atlas Copco in dvema turbo-kompresorjema Ingersoll. Trije vijačni kompresorji s sušilniki so stali v kompresorski postaji (KP) C1, preostali kompresorji pa so v KP C2. Vijačni kompresorji so bili stari že skoraj 30 let in so kljub rednemu vzdrževanju zaradi neprekinjenega obratovanja že dolgo presegali pričakovano življenjsko dobo. Po analizi predvidenih stroškov za generalni remont vseh kompresorjev in za nakup novih smo se odločili za slednje - med več ponudniki smo izbrali vijačne kompresorje proizvajalca Atlas Copco. Zamenjava kompresorjev je bila zelo kompleksna naloga, saj je bilo treba brez prekinitve napajanja porabnikov prilagoditi obstoječo infrastrukturo in enote zamenjevati drugo za drugo. Glavne naloge in cilji projekta so bili: - sistemska ureditev obratovalne varnosti proizvodnje komprimi-ranega zraka z zagotavljanjem obratovanja v režimu N-1: ob izpadu največje enote in hkratnem remontu na eni enoti smo še zmeraj sposobni zagotoviti dovolj komprimiranega zraka; - zagotovitev obratovanja v skladu s smernicami za učinkovito rabo energije: frekvenčna regulacija sistema za čim nižjo specifično rabo električne energije; - odprava ozkih grl v sistemu in pri porabnikih ter zagotovitev razmer za znižanje sistemskega tlaka komprimiranega zraka na največ 6,0 bar (prej najmanj 6,4 bar); - zagotovitev ustrezne kakovosti komprimiranega zraka: točka rosišča in znižanje obratovalnih stroškov z ustrezno izbiro sušilnikov; - posodobitev nazornega sistema za obratovanje kompresorjev, sistemska ureditev meritev rabe električne energije, proizvodnje in porabe komprimiranega zraka; ureditev hladilnega sistema kompresorjev, prezračevanje kom-presorskih prostorov in iskanje možnosti za izrabo odpadne toplote (KP Ulitki, KP C1); o slednjem bomo več napisali v prihodnji številki Aluminija. Po dokončanju vseh aktivnosti pri projektu ugotavljamo, da smo brez večjih težav izvedli vse naloge (ključna je bila povečanje zanesljivosti oskrbe z zrakom), cilj - zmanjšanje specifične rabe električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka - pa smo presegli za 8 odstotkov. V primerjavi z »normalnim« letom 2013 nam je z več ukrepi v letošnjem letu uspelo znižati specifično rabo električne energije (kWh/Nm3) za 33 odstotkov, kar pomeni letni prihranek okrog 120.000 evrov. K navedenemu naj dodamo še podatek, da smo za izvedbo projekta pridobili nepovratna sredstva v višini 50.000 evrov po veljavni Uredbi o zniževanju rabe energije pri končnih odjemalcih. Pri izvedbi projekta so sodelovali strokovnjaki iz Upravljanja z energijo, družbe Talum Servis in inženiring, d. o. o., ter zunanji izvajalci. Vsi skupaj menimo, da imamo za naslednjih 25 let varen sistem za proizvodnjo komprimi-ranega zraka. Vseh del v procesu izboljšanja energetske učinkovitosti na področju proizvodnje komprimiranega zraka še nismo dokončali, saj nas čaka nadaljevanje optimi-ranja delovne točke sistema. Izvedli smo tudi izrabo odpadne toplote pri hlajenju kompresorjev, o čemer bomo pisali v naslednji številki Aluminija.□ INOVATIVNOST Prestrukturiranje Taluma z inovativnostjo Z idejami ustvarjamo prihodnost Končano zbiranje idej Natečaj Upam si! 2015« 30. junija 2105 se je končalo zbiranje predlogov za natečaj Upam si! 2015 »Racionalno in učinkovito z energijo«. Izmed 52 prispelih predlogov bo Komisija za presojo predlogov izbrala pet zmagovalnih, ki bodo prejeli nagrade na 4. Dnevu inovativnosti. PETER MEGLIC FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Zbiranje predlogov v okviru natečaja Upam si! 2015 »Racionalno in učinkovito z energijo« je končano. Do 30. junija 2105 smo zaposleni v nabiralnike Upam si! oddali 52 predlogov, zdaj pa jih bo pregledala in ovrednotila Komisija za presojo predlogov. Komisijo sestavljajo: - Boštjan Sagadin (predsednik komisije), - Majda Rola, - Jože Turk, - Vesna Košir, - Boštjan Korošec, - Anton Kirbiš, - Miha Kralj, - Haris Salihagic Hrenko in - Anton Kirbiš. Komisija bo predloge ocenjevala na podlagi naslednjih kriterijev: - skladnost z razpisom v zvezi z rabo energije v Talumu (15 odstotkov ocene), - razdelanost ideje (15 odstotkov), - izvirnost ideje (10 odstotkov), - uporabnost v delovnih okoljih (30 odstotkov), - izvedljivost in potencial prihrankov (30 odstotkov). Komisija bo predloge ocenjevala v dveh krogih. V prvem bodo člani komisije ocenili vse predloge v skladu z navedenimi kriteriji, v drugem pa bodo obravnavali 15 najviše ocenjenih predlogov iz prvega kroga. Izmed teh bodo izbrali pet zmagovalnih. Zmagovalni predlogi bodo razglašeni na 4. Dnevu inovativnosti 24. septembra 2015.□ ALUMINIJ številka 1, stran 8 INOVATIVNOST Kar v petih delovnih okoljih dosegamo zastavljeni cilj Inovativnost v skupini Talum: kar v petih delovnih okoljih dosegamo zastavljeni cilj 0,7 predloga na zaposlenega. PETER MEGLIC V obdobju od januarja do junija 2015 smo prejeli 372 inovacijskih predlogov, kar je povprečno 0,65 predloga na zaposlenega v skupini Talum. S tem številom se že približujemo zastavljenemu letnemu cilju 0,7 predloga na zaposlenega. Verjamemo, da bomo ta cilj tudi dosegli. V prvi polovici leta so največ predlogov podali zaposleni v podjetju Kreativni aluminij, in sicer kar 6,71 predloga na zaposlenega. Kreativnemu aluminiju sledijo Vargas-Al, PE Rondelice, PE Aluminij in Talum Servis in inženiring, ki vsi prav tako dosegajo in presegajo zastavljeni cilj. V prvih šestih mesecih leta 2015 je največ inovacijskih predlogov podal Srečko Horvat iz podjetja Talum Servis in inženiring, in to kar 21. Koristni predlogi «Izboljšave ■ Podjetniške ideje "Zavrnjeni predlogi Skupno št. prejetih predlogov ?N # ^ ^s y y* # J ¿ ^ ß o? ^ S s s -S» Jr J* ^ f & ** jiT & Graf 1: Število inovacijskih predlogov po podjetjih Št. pred logov na zaposlenega "Cilj ♦ Delež predlagateljev 40% r&> j? ■ V